r
Največji slovenski ^dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
ff Za New York celo leto -	$7.00
y Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NAHODA
list slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHELSEA 3878
Entered &a Second Class Matte*-, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., ander Act of Conyr^ss of March 3, 1879
SO. 234. — ŠTEV. 234.
NEW. YORK, SATURDAY. OCTOBER 5, 1929. — SOBOTA. 5. OKTOBRA 1929.
The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every day except Sundays o and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878
VOLUME XXXVIE — LETNIK XXXVI.L
UPOR V JECI ZATRT PO SEDEMNAJST-URNEM BOJU
PET KOLOVODIJ UrORA
SI JE PROSTOVOLJNO
VZELO SVOJE ŽIVLJENJE
Dvanajst mrtvih in nešteto ran jenih — to je žalostna bilanca upora v jetnišnici v Canon City, Colo. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev.— Oblasti so imele no razpolago aeroplane, oklopne avtomobile in plinske bombe.
ZANIMIVA ODLOČITEV SODIŠČA
MACD0NALD AMERIŠKI MIROVNI IGRALEC POSLANIK! MORILEC
POGREB ŽRTEV KONGRES
V MARION, N. C.
Pogrebne službe so se vršile na tleh, kjer je imela
SLEPCEV NA DUNAJU
Sodišče je odločilo, da ne Zupan Walker je izročil Ameriški igralec, ki je i- unija 8Voja zborovanja. Med dva tisoč delegati,
more kaznovati kupcev | angleškemu ministrske-žganja. — Prizivno sodi- mu predsedniku Ram
šče je razveljavilo odločitev nižjega sodišča.
sayu MacDonaldu ključe newyorskega mesta.
nih držav se glasi, da ne more kaznovati odjemalcev butlegarjev na temelju določb zvezne prohibicij-ske postave.
V včerajšnji odločitvi slučaja Alfreda Morrisa iz New Yorka, je prizivno sodišče odločilo, da ni kaz-njivo kupovati žganje ter se dogovoriti glede dobave, ker ne obstaja nikaka zarota, da se transpor-tira upijančljive pijače ali da bi kako sodišče lahko nostopilo na kak drugi način v smislu postave.
Ta sklep je strmoglavil odločitev zveznega okrajnega sodnika Kirkpatricka. ki je soplašal s trditvijo prohibicijskih bblasti, da je mogoče kaznovati kupce prepovedane pijače radi "zarote", kjer je bil involviran element transporta-cije. Mr. Morris je vložil priziv proti globi $200, katero mu je naložil sodnik Kirkpatrick, potem ko je
CANON CITY, Colo., 4. oktobra. — Največji upor, kar se jih je kdaj pripetilo v kaki ameriški jetnisnici, je bil danes zatrt. u por je zahteval dvanajst človeških žrtev, veliko število jih je ranjenih, povzročena škoda pa znaša pol milijona dolarjev.
Med mrtvimi je pet jetnikov in sedem paznikov. Jetniki, ki so zasnovali upor, so si sami vzeli življenje.
Vodja zarote je bil Danny Daniels.
Uporniki so bili pridržali nekaj stražnikov kot talce ter so sporočili oblastim, da jih bodo umorili, ako se jim ne dovoli neoviranega odhoda v svo-i bodo.
Najb olj žalostno pri tem je, da so svojo grožnjo uresničili.
Vsega skupaj je trajala obupna borba sedemnajst ur.
Oblasti so se posluževale vseh modernih vojnih sredstev: aeroplanov, strojnih pušk, oklopnih avto- priznal, da je kupil žganje od Joe
mobilov in plinskih bomb.	I Kerperja. "butlegarja iz visoke
i-j . ,	-i. t -i .. v	.1 • j družbe". Kerper je bil spoznan kri-
Proti temu orožju so postali slednjič uporniki 1 vim ter obsojen na eno leto in tri brez moči.	mesece ječe in $20,000 denarne
Warden Crawford je baje že šest mesecev slutil, t slobe da se v jetnišnici nekaj pripravlja. Uvajal je preiskavo za preiskavo, pa ni mogel dognati ničesar pozitivnega.
V jetnišnici so bili zločinci iz zapadnih držav, med njimi dosti takih, ki so bili obsojeni na dosmrtno
ječo.
Vstaja se je začela v obednici. Počil je strel, nakar so planili jetniki proti stražnikom in jih razorožili.
Pri tej priliki so bili trije stražniki usmrčeni. — Kmalu nato se jim je posrečilo dospeti do orožarne, kjer so se založili z vsem potrebnim.
Na več mestih jetnišnice so zanetili kaznjenci požar.
--a.-------
PHILADELPHIA. Pa.. 4. oktobra j Včeraj je bil v New Yorku sveča-Mnenje prizivnega sodišča Združe- j no sprejet in pozdravljen Ramsay
gral na odru vlogo de-tekiva, ima baje na vesti resničen umor.
Velika udeležba.
READING. Anglija. 4 Tukaj so zaprli ameriškega igralca. ki je igral vlogo detektiva v igri "The Monster", katero igrajo zdaj po vseh provincijalnih gledališčih.
j MARINON. N. C., 4. oktobra. — ------ Delavci in meščani so se zbrali da-
oktcbra i n6S- da sPremiJ° do groba trupla : Sam Vickersa, Randolph Halla.
MacDonald. angleški delavski mi nistrski predsednik.
Zupan Walker mu je tekom ce- ! V n-iem so	moža, katere-
ga so videli v neki trafiki, ko si je
Ta odločitev je zelo velikega pomena. ker kaže, da niso vsi zvezni sodniki tako zaverovani v prohibi-cijsko postavo, kot pa bi človek lahko mislil.
DR. J. CURTIUS NASLEDNIK STRESEMANNA
Jutri se bo vršil v Berlinu svečan pogreb Avgusta Stresemanna. Namestnika mu je imenoval predsednik Hindenburg
BERLIN. Nemčija, 4. oktoba. — Na predlog državnega kanclerja Hermanna Muellerja je danes državni predsednik Hindenburg imenoval pokojnemu Stresemannu naslednika.
Začasnim zunanjim ministrom Je bil imenovan prijatelj pokojnika Curtius. Njemu je tudi poverjena naloga izvršitve Streseman-nevega političnega testamenta.
Curtius je le začasno nastavljen, v kratkem času bo pa prevzel njegovo mesto neki ugleden diplomat.
Medtem se vrše velike priprave za Stresemannov pogreb ,ki se bo vršil v nedeljo popoldne.
Hindenburg bo šel peš za pogrebom.
Nad pogrebnim sprevodom bodo defilir&li aeroplanl, vse hiše, mimo katerih se bo pomikal sprrvod. bodo drapirane s črnim.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR SPREJEL ZAVAROVALNINO ZOPER NEZAPOSLENOST
BERLIN, Nemčija, 4. oktobra. — Postava glede odškodnine zoper nezaposlenost, ki je nekaj časa pretila s strmoglavljenjem kabineta, je bila sprejeta v nemškem državnem zboru z 258 glasovi, proti 155.
S0VJETI OBNOVILI NAPADE
Sovjeti so obnovili napa« de ob celi mandžurski fronti. — Ofenziva ima baje namen izsiliti separaten mir.
rimonije izročil ključe newyorskega mesta.	**
—	Sem sem prišel s poslanstvom miru ,in moja odkritosrčna in največja želja je. da bi ameriški in angleški narod s porazumno deloval pri izvrštvi te velike naloge.
Obrnjen proti ameriškemu državnemu tajniku Stimsonu je rekel:
—	Midva nisva tukaj kot posameznika, pač pa kot zastopnika j najinih narodov. Vi ste zastopnik Združenih držav, jaz pa zastopnik Velike Britanije. Oba sva prežeta cd nove vere bratstva in gledava v bodočnost z novim pogumom.
Kmalu po pozdravu se je odpeljal s svojo hčerjo v Washington, kjer bo gost predsednika Hooverja.
DENARJA SE NE IZPLAČA IZDELOVATI
Sleparja sta se poslužUa starega trika ter olajšal?, grocerja za vsoto tisoč sto petdeset dolarjev.
brisal kri z obraza. Umor pa je bil izvršen v dotični noči.
Pred petimi let je bil usmrčen 50-Ietni Alfred Oliver. Morilec mu je odnesel iz blagajne večjo svoto denarja. Nekaj časa je vee kazalo, da Scotland Yard ne bo mogel razjasniti tega slučaja, toda angleški detektivi so neumorni. Pred kratkim je bila preiskava nanovo o-tvorjena
L. J. Jonasa in Luther Brysona. ki so umrli v sredo vsled ran. katere so dobili, ko so se sprijeli s stav-karji in pomožni šerifi pred tukajšnjo napravo Marion Manufacturing Co.
Tla v bližini glavnega stana United Textile Workers unije so bila izbrana kot pozorišče pogreba. Pogreb sam se je vršil na Marion pokopališču.
Rev. dr. Muste je dospel že včeraj zvečer da vodi pogreb.
Pol ure po pogrebnih službah se je pričelo sestajati sodišče da določi odgovornost za izbruh, ki je
Vsa pozornost je bila osredoto-' v_zel štiri življenja ter poškodoval
cena okolu Philipa Yale Drewa ki je rekel, da je prišel iz Amerike leta 1912 ter se nahajal večkrat v Londonu. Coronerjeve preiskave so je udeležil v spremstvu nekega odvetnika. Navedel je tudi priče, ki so izjavile, da se je nahajal ob času umora v toiletni sobi gledališča.
Mrs. Alice James je pa prva pri čala proti njemu.
Bila je oskrbnica hiše, ki se nahaja nasproti trafike. Rekla je, da je videla v usodepolni noci v trafiki človeka, ki si j3 brisal kri z o-braza. Nekaj je mrmral in mislila je. da se je pretepal.
Coroner jo je vprašal: — Ali bi lahko sedaj spoznali dotičnika?
Priča je pokazala na Drewa rekoč: — On je.
Že prej je pa Drewa identificiral neki mesar, ki ga je videl pred trafiko brez klobuka in jako razburjenega.
pet in dvajset ljudi pri Marion predilnici v sredo zjutraj.
Šerif Adkins, deset njegovih po-mocnikfcv in štiri tvorniški urad-
katere pričakujejo na Dunaju, je več bivših ameriških vojakov, ki so oslepeli v vojni.
DUNAJ. Avstrija, 4. oktobra Združene države, Južna Amerika in angleški imperij in sleherna evropska država bo zastopana na bližajoči se mednarodni svetovni konferenci slepcev, ki se bo vršila v tukajšnjem mestu ta mesec
Avstrijska vlada je dala slepccr. na razpolago slavno Belvedere palačo, kjer je živel nadvojvoda Fran Ferdinand, predno je oil zavratnu umorjen v Sarajevu leta 1S14.
Kongresa se bo udeležilo dva tisoč delegatov.
Največ delegatov bodo poslali Zdužene države, Nemčija in - -vjetska Rusija.
Med delegati bo dosti bivših v jakov, ki ne morejo sedaj dobi nobenega dela, ker so slepi.
Delegati bodo zahtevali, naj
niki so pod jamščino po $2000, ob- I vIade ne smatrajo za breme, tei.
toženi umora po različnih redih in štirideset unijskih članov je obtoženih vstaje in ižgredov na teme-i_ ' lju postave, sprejete v Državljanski vojni, radi njih soudeležbe pri izgredih.
VSA NEMČIJA ŽALUJE ZA DR. STRffEMANNOM
BERLIN, Nemčija 4. oktobra. — Smrt zunanjega ministra Streseni ann a včeraj zjutraj je bila posledica cele serije apopiektičnih u-darcev, kojih prvi se je završil malo pred polnočjo. Bil je ne zavesten, ko je prišla smrt ob polše-stih.
Ob njegovi bolniški postelji so nemški bili njegova vdova, oba sinova, več vodilnih uradnikov zunanjega u-rada ter par političnih prijateljev. Za zunanji svet je bilo povsem nepričakovano ko je bila objavljena njegova smrt ob sedmih zjutraj. Cela Nemčija žaluje za njim in venci prihajajo v Berlin od vsepovsod da se počasti enega najboljših mt>ž, kar jih je proizvedla povojna Nemčija.
ŠANGHAJ, Kitajska, 4. oktobra. Zopetno otvorjenje sovjetske ofenzive, ki je bilo potrjeno iz Nankin-ga. se je pričelo v sredo. Glasi se, da je bil to še najbolj ljuti napad pod kritjem artilerije in tudi aeroplani so metali bombe.
Kitajci domnevajo, da je sedanja ofenziva nadaljevanje sovjetske politike da udari sempatam na kako kitajsko mesto ter prisili mandžursko vlado, da sklene separatni mir.
V zvezi s tem se smatra zelo značilnim povratek dr. Ku-ja na Kitajsko. Dr. Ku je diplomat starega republikanskea režima ter je velik nasprotnik vlade v Nankin-gu, ki je-zaplenila njegovo lastnino v Pejpingu ter izdala povelje za njegovo aretacijo. Vse te odredbe so še veljavne.
Čeprav sta dr. Ku in Čang-hsue-ling, mandžurski diktator tesna o-sebna prijatelja, je bil dr. Ku vendar'prisiljen pobegniti v Francijo, dokler se ni pred kratkim vrnil. Nanking pa ni vedel dosedaj ničesar o tem in ta vest je prišla zanj kot veliko presenečenje.
Položaj se je po celi Kitajski zelo poslabšal, kajti povsod preti izbruh državljanske vojne, ki bo prišla poleg- ostalih zadreg z Rusijo.
Leste Jefferson ima grocerijo na i Astoriji. Včeraj je pričai, da je pri- I šel k njemu dne 2. decembra lanskega leta 29-letni William Kallas z zapadne 22. ceste v spremstvu nekega drugega človeka.
Kallas mu je ponudil na prodaj stroj za izdelovanje denarja. V stroj je dal kose čistega papirja," na kar so začeli iz stroja frčati novi bankovci.
Jeffersonu se je zdela kupčija zelo vabljiva ter je šel na banko, kjer je dvignil $1,150. Denar je dal Kallasu, kateri je bankovce spretno položil v stroj.
Sleparja sta mu nato rekla, da je vsota precej velika in da mora čakati par ur, predno bo dobil za ' $1,150 novih bankovcev in stare nazaj.
Šel jima je na lim in čakal.
Ker pa bankovcev le ni bilo, je stroj razbil in našel v njem šop papirja. .
Kallas je bil kmalu nato aretiran. pa tudi Jeffesrson ni bil v sodišču ničkaj dobrodošel ter so ga takoj .osumili, da je skušal ponarejati denar.
Kallas je bil pridržan pod varščino deset tisoč dolarjev.
ARETACUABLAZNEŽA
SYRACUSE, N. Y.„ 4. oktobra. —• Mož, star nekako pet in trideset let, je prišel na tukajšnjo policijsko stražnico ter rekel, da je Albert Capone, brat čikaškega gangster-ja, ki je sedaj zaprt, in da se hoče izročiti policiji, ker je ustrelil znanega newyorskega igralca Roth-steina kojega umor je vzbudil tako splošno senzacijo. Rekel je, da se hoče udati, ker mu slede gangster-jl z New Yorka.
Policija pa je zelo skeptična glede tega ter je odredila preiskavo njegovega duševnega stanja
CUBANSKA ZRAČNA POŠTNA SLUŽBA PRICELAP0SL0VAT1
HAVANA. Cubana 4. oktobra. — Zračna poštna služba po celi Cubi bo pričela poslovati še tekom tekočega meseca. To službo bo prevzela neka ameriška kompanija.
AGENT FORDA
ZAPUSTIL BRAZILIJO
SAO PAOLO, Brazilija, 4. oktobra. — William Cowling, podpredsednik Ford Motors Conjpany, je odpotoval včeraj iz Rio de Janeiro proti New Yorku. potem ko je preživel ves mesec na Fordovi gumijevi koncesiji od Tapajos reki, v bližini Amazonske reke.
Mr. Cowling je prišel kot osebni zastopnik Forda da preišče zadnja časnikarska poročila o nemirih na koncesiji in da vidi natančno sliko tamošnjega položaja. V Rio de Janeiro je Mr. Cowling pred par dnevi obiskal poljedelskega ministra, vendar pa ni nudil nikakega ugotovila za časnike.
NAJVIŠJE POSLOPJE NA SVETU
Najvišje poslopje na svetu bo stalo na Times Square, kot je objavil včeraj A. Lefcourt. ki je rekel. da je kupil severo-zapadni vogal Broadwaya in devet in petdesete ceste kot sedež poslopj i.
Poslopje bo stalo 1050 čevljev nad višino ceste ter bo predstavljalo investiranje nekako S30.000.000. Gra -dilci in najemniki so se že dogovorili glede višine, ki bo za nekako petdeset čevljev višja kot katerakoli druga zgradba.
in
ADVERTISE "GLAS NARODA"
več naj jim dajo priliko, da si z., morejo zaslužilti svoj vsakdan, kruh, ker so prave žrtve usode.
Nemčija je baje že našla rešitev za svoj problem slepcev. V vseh delih dežele so bile otvojene šck za slepce, kjer se bodo naučili raznih rokodelstev. Boij sposobnim slepcem se bo nudila prilika za višjo izobrazbo.
Na berlinskem vseučilišču ucuje teologijo profesor, ki je bil slep od rojstva. Na Halle gimnaziji je profesor matematike, ki je tudi slep.
MACDONALD MIRI ZIDE
Ministrski predsednik. Ramsay MacDonald je izjavil na parniku "Berengaria". s katerim je potoval v Ameriko, da nima angleška vlada nobenega namena umakniti Balfourjeve izjave in da ne bo trpela nobenega kršenja palestinskega mandata, ki je bil poverjen Angliji.
.....i* : v i-.
i-waan
REPATRIACUA PORTUGALSKIH IZGNANCEV
LIZBONA, Portugalska, 4. oktobra. — Čeprav bo v soboto repa-triiranih večje število političnih izgnancev, je rekel vendar danes Ivens Feraz, portugalski ministrski predsednik:
— Amnestija ob sedanjem času bi bila skrajno neprimerna, ker ofrstaia že vedno dosti nezadovoljnih elementov, ki bi radi motili politični mir, ki mora biti cilj vsa-kle vlade
DENARNA NAKAZILA I
Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvr- F šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem g ceniku:
^ k-v Italijo	I
v Jugoslavijo
Dia. B00 ........ t 9.30
1,000 ........ t 18.40
M 1,500 ........ $ 45.75
5,000 ........ $ 90.50
* 10,000 ........ $180.00
Ur	10§	• • • •• • • • •	§ l«71
"	too	......................111.80
w	800	......................fl6.80
M	500	......................$27.40
"	1000	......................$54.21
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikih dolarjih, &p*~ •ar jamo, da smo vsled sporazuma s naHm it«mit v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačua od 3% na S%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Zrn izplačilo več jih zneakov kot gora J navaden«, bodi«! ▼ dinarji! lirah ali dolarjih dovoljujemo fte bolj*© pogoj*. Pri velikih naka~ šilih priporočamo, da m poprej s nam •pormromtt« glede
na Iti sila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRitNA V DVKfl DO TMH TEDNlB
ffUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER U
PH18T0J121NO 75*.
SAKSER STATE BANK
OOBTL.ANDT STREET, Telephone t
Barelrnj
NEW JO&Ktfe. X 0980
•OLAS NARODA"
NEW. YORK, SATURDAY, OCTOBER 5, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY Is U. 8. A
igwnra
"Glas Naroda
99
■■■■HMBHHHnHHMHHiI
Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser. President	Lotiif Beaedik, Treasurer

Rotschildi in postanek njihovega V bogastva.
Place o t business of the corporation and addresses of above officers: U€ W. If tli Street, B*mfh of Mtshftiu. New York City* N, Y J\
M G L A S NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto v«U& Ust za Ameriko
in Kanado ___________________....„$«.00
Za pol leta ,____________________________43-00
Zx -Ve trt leta .............................41-50
Za New York za celo leto---»7.00
Za pol leta........................„.43.50
Za Inozemstvo za celo leto .......47 DO
Za pol leta..........................„4340
Subscription Yearly $C>00.
Advertisement on Agreement.
alas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prioMujeJc. Denar naj se blagovoli po&iljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se cam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
MGLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
ni —m a i mm umi i huh iiiiiiiii iwn iimiiiiiiihii ilium n
STEESEMAKIT
Smrtna žrtev električnega toka.
14. septembra okrog 11. dopoldne se je pripetila pri stavbi hotela "Črni orel'* težka nesreča ki je zahtevala človeško žrtev. Bogomir Jezernlk. 20-letni delavec iz Studencev. ki je bil pri gradnji zaposlen že od vsega začetka, je po lastni neprevidnosti prijel za električno napeljavo, ki ni bila izolirana. Učinek je bil strašen. Delavec se je takoj zgrudil na tla in obležal. Poklicali so rešilno postajo in obvestili o nesreči zdravnika. ki je pa mogel konstatiratl samo nastop smrti.
Truplo ponesrečenca so prepe- , meškega Gasilnega društva ljali v mrtvašnico na Pobrežju.
- i
Beležiti moiamo lep čin ljubezni J sina do nesrečnega očeta. Obsojeni Martin Mali ima v Franciji sina rudarja. Ta je očetu za pri-boljšek poslal od svojih težke v ro-, vih prisluženih prihrankov lepo vsoto 200 frankov.
Velik požar na Gorjancih.
! 13. septembra okrog 20. so prebivalci novomeške pokrajine opazili na Gorjancih velik ogeinj, ki je daleč naokrog razsvetljeval okolico. Kmalu nato je tovarniška si-1 rena alarmirala gasilce k pomoči. V petih minutah je bil avto novo-
v pri-
Vlomiiska tolpa v Slovenskih goricah.
pravi ter je z motorno brizgalno ter gasilci in reševalci oddirjal proti Gorjancem. Spotoma so alarmirali
in vzeli s seboj tudi gasilce iz Brus-
j
Razne kraje Siovenskih goric je j nice-v zadnjih tednih obiskala predrz- | V teh urah so Novomeščani dona vlomilska tolpa od katere trije i speli v vas Gaberje pod Gorjanci, člani so bili aretirani v Mariboru. I kjer je razsajal požar. Gorela je Ostali se tudi dolgo ne bodo vese- j hiša posestnika Martina Škedla, lili svobode.	j piebival pa je v njej Škedlov zet
Razen pii dveh posestnikih pri čevljar Ciril Mali. Vas šteje 119 hiš
'/Si
Sv. Marjeti ob Pesnici je bilo vlom-
i	l-i i ^ J ljeno že Drej v trgovino pri Sv.
Smrt dr. Gustava Stresemann pomenja velik udarec, m v gt JJu^u gv št. 7^rju so
nemško zunanjo politiko. Pokojni je bil zunanji mini" j vicmilci vdrli tudi v učiteljevo stater 1 po imenu, v resnici je bil pa dejanski voditelj nem-j novanje v šoli ter so znatno oško-. .	.	j devali učiteljico Karolino Čon. Čez
par dni sc se vrnili in odnesli tudi velik potni kovčeg, ki ga ob prvem
ke notranje in zunanje politike.
iK-iajaliicxlemokratif'ni državni kancler Mueller in nje
«»ovi tovariši v državnem kabinetu, Severing, Hilferdiiig in Wissel so bili le njegovo orodje.
Strexeinatm je pripravljal in izvajal vse kompromise, St rest-mami je stvori 1 koalicijsko vlado ter jo srečno po-vedel skozi vse nevarnosti in krize.
V trm pogledu je izkazal nemški državi veliko službo ter ^a morajo vsi, tako nemški demokrati kot republikair i i, Mnatrati za rešitelja domovine.
Pokojnik je malo pred svojo smrtjo dosegel komprtr' v težavnem vprašanju glede zavarovanja brezposel-
»ms lih.
posetu niso hoteli, ali pa niso mogli vzeti s seboj.
Ta kovčeg je postal za njih uso-depclen. Nakiadeno blago so nam-_ reč spravljali kar z avtomobili pre-4 ko meje. Te pošiljatve so deklari-, rali s "staro obleko". Pri zadnji po-iiljatvi pa je nekdo spoznal kovčeg učiteljice Cončove ter obvestil I o tem orožnike.
Po tem dogodku je bilo izvrie-i nih zopet nekaj aretacij, a prebivalstvo je prepričano, da bo predrzna tolpa v kratkem ugnana.
Jakopin na poti v kaznilnico.
Soeijalisti so hoteli dobiti <mI meščanskih koalicijskih i Naglavnem kolodvoru v Ljublja-
^trank nekake koncesije.
Nemška ljudska stranka — Ktreseniannova stranka — je skušala doseri ravnotežje v državnem proračunu na škodo omenjenega zavarovanja. Soeijalisti se niso mogli spuščati v tem oziru v nikak kompromis.
Na vseh koncili in krajih je bil velik txlpor, katerega je pa znal Stresemann spretno zagladiti.
Pokojnik je bil izza svoje mladosti eden voditeljev desnega krila narodnoliberalne stranke. V nji je veljal kot posebni zastopnik veleindustrije.
Med vojno je bil udan nemškim mogotcem, po vojni se je pa znal koj vživeti v nove razmere. Kajti Stresemann ie bil resničen politik.
V	Briandu je dobil velikega prijatelja, in njima se mora Nemčija zahvaliti, da so se neznosna bremena, ki jih je naložila versaillska mi rovu pgodba, nt koliko zmanj" šala.
V	imenu Nemčije je Stresemann vedno največ zahteval ter se je zadovoljil z vsem, kar je mogel dobiti.
Zahteval je kolonije, zahteval je oproščen je Saarske doline, zahteval je oztmlje, ki ga je dobila Poljska.
Vsega tega seveda ni pridobil Nemčiji, toda pokazal je več volje in več spretnosti kot katerikoli nemški diplomat.
K sreči je v Nemčiji vedno manj Hitlerjev in Ludeir d rrffov, ki zahtevajo nekaj, kar Nemčija ne bo nikdar dosegla oziroma že vsaj zaenkrat ne.
Večina nemškega naroda je bila zvesta Stresemanno-vi politiki.
In njegova politika je tako ustaljena, da se ne bo nobenemu Stresemannovemu nasledniku v zunanjem uradu posrečilo spraviti Nemčije spoti, katero je pod njegovim vodstvom tako uspešno nastopila, s poti, vodeče proti miru.
ns je v prvih dopoldanskih urah vsak dan najživahnejše vrvenje potnikov, ker odhajajo vlak: v vse smeri in prihajajo iz vssh krajev. Ob prihodu dolenjskega vlaka ob I 8.41 so 20. septembra potniki str-j meC opazovali močno orožniško patrulo pod poveljstvom narednika Frana M. Čica iz Mime peči. ki je v svoji sredi vodila štiri dokaj krepke kmečko oblečene mejke, ki so btli vsi z rokami na hrbtu vklenjeni in ir.cd sebej še zvezani z verižico.
Kdo so ti nesrečneži? — sa se čudili g lase vil iz občinstva na peronu, kaj so neki zakrivili, da so tako težko vklenjeni in zvezani?
— To ie Nace Jakopin, — je nekdo vzkliknil, kc je natančneje pogledal v zadnji vrsti stopajočega mladeniča z brazgotino na nosu. I:t3. Bil je Nace Jakopin s svojimi tremi tovariši, ki so jih štirje orož-ninki vodili z zaporov novomeškega okrožnega sodišča v jetnišnico justične palače. Eskorta je žurno hitela skozi izhodna vrata po Ma- 1 sarykovi in Miklošičevi cesti do' Jetnišnice. Spremljala jo je v^čja' skupina radovednežev. Stari vratar jetnišnice Potokar je bil že pripravljen za sprejem "nenavadnih gostov" ter je takoj odprl vrata, dočini sc je- eskerta prikazala v bli-
in je pretila strašna katastrofa.
Rešilna akcija je biia tem bolj težavna, ker ni nikjer vode v bližini. Bilo je terej treba v dolžini 400 m položiti cevi do dveh gnojnih jam, odkoder je nato motorka začela čipati brozgo in je z njo učinkovito dušila ognjeni element. Pogorel je skedenj hiša in shramba sa senc. vse z epeko krito. Uspelo pa je vrlim novomeškim gasilcem pod vodstvom načelnika Rudolfa Murna in Bergmana ogenj lokiili-zirati, da ni bila upepeljena vr.a vas. Bilo je to mojstrsko delo novomeških gasilcev, ki so izčrpali iz obeh gnojnih jam in nekega vodnjaka nad 20,(300 litrov umazane brozge.
Nesreča pri delu.
Preostanek vsake dinastije je zavit v kopreno legendarnosti. čeprav marsikdaj brez pravega povoda. Toda svet ljubi bajke okoli ljudi, ki se mu zdijo iz kakršnegakoli vzroka vzvišen nad drugimi ljudmi, in tako si je postregel z bajkami tudi okrog družine- Rotschildov, te finančne dinastije evropskega dela sveta par exellence. V resnici so prišli Rotschildi do svoje prevla-dajoče pozicije v finančnem področju na prav preprost, skoraj banalen način.
Utemeljitelj njihove moči. Majer Amšel Rotschild, se je rodil leta 1744 kot sin revnega židovskega tr-govčiča v Frankfurtu ob Meni in je nasledil očeta v tem poslu. Bolj nego trgovina pa mu je šlo po glavi zbiranje in prodajanje starega denarja, s čimer je prišel nekoč v stike s svojim vladarjem, Viljemom Hesenskim, ki je bil strasten numizmatik. Te zveze so mu pripomogle do številne, odlične klijen-tele in kmalu tudi do naslova dvornega dobavitelja, kar je spet vplivalo na porast njegovega podjetja. Leta 1770 se je poročil in sčasoma
Znana je tudi zgodba, kako spretno je znal izkoristiti Napoleonov poraz pri Waterlooju, ki mu ga je poseben sel sporočil 24 ur prej. nego so zvedeli o njem vsi drugi Lon-dončani z uradnimi krogi vred. Na-tan je razglasil, da je Napoleon Zmagal, povzročil je s to krivo vestjo strašno paniko in na račun te panike je pomnožil svoje imetje za milijone. Sploh so pazili vsi Rotschildi vedno na to. da so bili obveščeni o vseh važnih dogodkih prej nego vsa ostala javnost in to je šlo tako daleč, da so celo državna in druga službena obvestila šla pr*kc njihovih kurirjev — in gotovo ne Rotschildom v ikodo.
Tretjo važno pozicijo so zavzeli ti leta 1811, ko je odšel Natanov sin James Rotschild v Pariz, osnoval svojo banko in se tam za stalno naselil. Najtežjo boibo so imeli z Avstrijo, kajti šele po dunajskem kongresu. se jim je posrečilo s posojili in drugimi triki prodreti na Dunaj. kjer je postala njihova avstrijska linija v kratkem najsilnejši fi-načni faktor.
Leta 1825 si je osvojil Karel Rot-
svojo družino povečal za 12 otrok, schild Napoli in od tedaj ni bilo v pet moških in sedem ženskih. Do 1.! Evropi dolgo časa nobene silo, ki 1794 mu baš zaradi številne druži- j -»i se po denarju lahko merila z ! ni šlo bogve kako dobro, toda imel' Rotschildi. S svojo žilavostjo .spoje srečo, da si je pridobil mogcL-i sobnostjo in neskrupoloznostjo so nega zaščitnika v osebi hesenskega • si bili pridobili odločilni vpliv na finančnega upravnika Budegussa j Nemškem in na Angleškem, na in tu ga je pri knezu tako rinil na- | Francoskem. Španskem, v Avstriji prej in mu je dajal, tako bolj najin v Italiji. Njihovo imetje Je r. -skritem, takšne prilike za zasiužek. i prestano rastlo in evropsko gesno-da se je začelo njegovo imetje hi- i darstvo je ple&alo tako, kakor so tre večati. Eudeguss je postal tudi i oni žvižgali. Šele v dru?i polovici tihi družabnik njegovih bančnih in trgovskih poslov. V istem času so Francozi zavzeli Amsterdam, najbogatejše mesto na evropski celini in gospodarsko središče Evrope je postal Frankfurt. S kneževc pomočjo je bilo Rotschildu kaj lahk^ za-seti v tem središču najvplivnejše mesto.
14. septembra se le raznesia po Prulah in šentjakobskem pred-
o nesreči dveh deiav- monii° sv°ie rodbine nad vso Ev-
Takrat je postavil tudi temelje za gospodarsko ekspanzijo in hege-
bil v dobrih odnosa-
mestju vest o nesreči aven aeiav- | cev, zaposlenih pri postavljanju j r°P°- ^^ Je
letnega telovadišča. Sokola II.. na Jih z Angleško, kateri je prodajal
Sredini. Na zidarski oder sta ao-našala zjutraj 30-letni delavec Peter Krošlin in njegov 29-letni tovariš Karol Osreeki malto. Preje že
svoje podanike kot vojake in njegove finančne zveze s to deželo so zahtevale spretnega zastopnika njegovih koristi v centru angleškega
sta nanosila gori okrok 50 koma- j ^vljenja, v Londonu. Tega zastop-dov opeke. Okrog 8.30 sta prinesla '	mu Preskrgel stari Amšel
19. stoletja, ko so .se pojavilo delniške družbe, so izgubili nekaj na svejem pomenu. Kot posamezniki niso mogli imeti tistega vpliva, kakršnega so lahko imeli strnjene falange združenega kapitala. Da pa . ... . ^ jun vsaj v Evropi med posamezniki j
po bogastvu še danes ni desti ena-kili. to vemo vsi.
na oder zopet nekaj škafov maite in tam nekoliko počivala. V naslednjem trenutku pa je že bilo čuti spe daj pod odrom nc-ko lomljenje. Kip nato se je oder zrušil in je zgr-Kiela na tla malta in opeka. Med vso šaro pa sta priletela z viš!:a Osrečki ter Krošlin. Zaradi ropota so prihiteli na mesto takoj tovari-*i. ki so ju dvignili vsa krvava in pclclt ena iz koscv opek. malte in lesa. Prvo pomoč je nudil ranjencema v tamkajšnji bližini stanujoči zdravnik dr. Živko Lapajne, ki je takc-j odredil, da sc prepeljali
cba l nico.
ponesreccnca v splošno bol-
Cestni čuvaj
ustreljen žečah.
pri Seno-
MATA KARI ŠE ŽIVA?
Pred nekaj dnevi so na&ll,ribiči j skrivnostna, slasti ker ni bilo zna* na obali blizu Bordeauxa čisto pre- :*no, da bi imeli v trdnjavi žensko
močeno in onemoglo žensko. Pove- , jetnico.
dala je, da se je peljala z Italijan- i Francoski tisk, ki pi&e o tem slu-skim parnikom proti Genovi, pa i čaju, trdi z vso resnostjo, da mora jo je med viharjem nenaden val biti ta ženska slovita plesalka Ma-pobral s krova. Baje da se imenuje ta Hari, ki so jo med vojno radi Okiria Allister in da je Angležinja, špijonaže v prid Nemčiji obsodili na Ribiči tem besedam niso verjeli kar smrt. Sicer so bili očividci, ki so tr-slepo. Ae predno pa so utegnili stvar dlli, da so jo res ustrelili, toda listi preiskati, je dospel iz trdnjave H. j ponavljajo že večkrat izrečeno dom-▼ Bordeauxu fdflelek orožnikov, ki nevo, da je bilo to samo komedija, je žensko odvedel, čet, da je bUai v 1 v resnici pa so vplivni prijatelji o-trdnjavi zaprta in da je od tam j hranili plesalki življenje in ji smrt ubežala. Po narodnosti, da je Rusi- no kanen spremenili v dosmrtno nja hx vpisana pod imenom Adam- , ječo. Te fantastične vesti je treba sou. Stvar je postala tako še bolj sprejeti seveda z vso rezervo.
Te dni je našel neki voznik, ki se je vračal iz Postojne približno dva kilometra od Senožeč v cestnem jarku truplo cestnega čuvaja Cesare Capellija. Pet strelov iz puške ga je zadelo in šest ran je pev-ziccilo bodalc. V razdalji 500 me-
žini jetnišnicc. Jetniška uprava j z trov popravljajo cesto. Delavci so
vse štiri razbojnike sprejela v varstvo' Prenoce samo v Ljubljani, a drug dan zjutraj jih o vede j o ljubljanski orožniki daije v mariborsko kaznilnico.
Kakor znano, so bili pred zadnjo novomeško poroto obsojeni.:
Nace Jakopin na 16 let, France Kolenc na 18 let, Martin Mali na
11	let in njegov sin Avgust Mali na
12	let teike ječe. Po piestani kazni so še vsi trije obsojeni na triletno prisilno delo v Stari Graaiški.
Med vožnjo iz Novega mesta v Ljubljano sc bili vsi štirje prav zgoverni. Vozili so se v posebnem kupsju, ki je bil zastrt. Udini so v svojo usodo, toda vsi goje trdno nadc, da bodo še zdravi zapustili mariborsko kaznilnico. Računajo, do bodo deležni amnestije.
V rangGvoiu so se spominjali s trpko resignacijo veselih dni, ko eg v same'.nih dolenjskih gozdovih ma stili ter živeli veselo in brez skrbi.
— Nič ne rečem. Jezim se samo da je tista baba, veš katera, znala mene tako prevariti za toliko in toliko denarja in bl&ga. Zlomku pa ne morem nič. No. sedaj bom na varnem. Adijd zlata svoboda, je dejal Jakopin. ,
čuli opoldne strele pa so mislili, da so v bližini lovci. Kdo je zagrešil uboj cestarja 32-letnega Cape-lija, si ne mere nihče prav misliti. Pravijo, da je bil Capelli miren človek. Capelli je nadzoroval ce-Fto cd Sencžeč do meje. Pri truplu so našli projektil baje iz avstrijske puške.
RABITE HITREJŠO POT!
Če hočete hitro doseči v mesto, tedaj vzamete brzovlak in če hočete hitro doseči zdravje, odstraniti slab tek, zaprtnico, plin, slab dih in enake znake želodčne neredno-sti, tedaj vzemite
TMNERJEVO GRENKO VINO
ki ne le očisti vaš želodec in čreva.
temveč tudi povrne zdrav tek, pomaga prebavi, vam ojača vaš sistem in varuje proti bodočim želodčnim neredom. Njega vsebina kaskara in druga zdravilna zelišča, malt in rudeče kalifornijsko vino jamči uspeh. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Trine- Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, m.
Rotschild, ki je poslala nekega dne svojega najinteligentnejšega sina s kapitalom 20.000 angleških funtov v London. To je bil Natan Rotschild ustanovitelj angleške veje Rotschildov. Ta čas ie šel hudournik Napoleonovih vojsk preko kontinenta in kar je pomenilo za druge veči-nem^ propast in obubo'^nje, je pomenilo nekdanjo revno židovsko družino uspeh in blagostanje. IIc-senska kneževina je propadla in knez je mora! uteči, toda prej je tero.iil staremu Amš-">lu svoje drage ?cncsti in svoj denar v varstvo. To je poverjeno mu bogastvo tako dobro skrival, da ga je lahko po 12 'etih, ko se je knez spet vrnil, izro-vl do zadnjega novčiča — dobičke, »;i si jih je pridobil s kneževim zakladom. pa je seveda obdržal zase.
Še bolje je poznal svoje posle Natan Rotschild. Taj je" našel pot. da je zalagal angieško armado,- ki se je borila v Španiji proti Francozom, naravnost skozi Francosko z
ELEKTRIZIRANi AVTOBUSI
Angleški fizik Boys se je vozil proti domu. Slučajno se je prijel z-i pred kratkim v nekem avtobusu ograje na vozilu in v tistem hipu ga je krepko streslo, kakor da se je dotaknil električne žice. Boys je stvar take j preiskal in je ugotovil, da se kovinasti deli avtobusov napolnijo z elektriko radi trenja gumastih koles na asfaltnih tleh.
Feter Zgaga
Kakorhitro se nazori izpremenja-jo. Posebno ženske Jih izpreminja-jo hitro, da je joj.
—	Ali jo bo vzel? — se je informirala radovednica. — Presneto srečo pa ima baba. če jo bo vz?l tak eleganten gospod. Ona ni nič vredna, on pa gentleman, da mu ga ni para
—	Ne bo nič kruha iz te moke. — so jo informirali. — Prejšnji teden jo je pustil na cedilu.
—	Saj so mi je vedno zdelo da ni nič vreden. O. ti uboga reva. Kako se mi smili. Vedno sem rekla, da je olrajt ženska, zdaj pa pride tak plašar. pa jo pusti na cediiu.
—	Ah, moja sladka, moja dra^a — je šepetal. — Kako strastno, kako vroče te ljubim.
—	Jaz te pa nimam rada, — mu je odvrnila. — S teboj pohajkujem le zato. ker si poročen z mojo prijateljico.
Radevednež me vprašuje:
—	Kdaj nima ženska zadnje besede?
Ne vem kaj bi odgovoril, toda zdi se mi, da takrat nima zadnje besede, kadar z drugo žensko »jo-
Najbolj cudiia pitava v Amv.,-ki je Volsteadova postava.
Prepoveduje p:tje opojnih pijač in ci-jloča vejje ali manjše kazni za kršilce.
Pcstava jc bila uveljavljena s prizadevanjem Antlsalonske Lige.
Značilno je. da sami suhači no-j čejo da bi bilo tej postavi zadoščeno.
Kajti kakorhitro bi se vse pre-I bivalstvo Združenih držav pokorilo cj-emnajstemu amendmentu bi bilo konec Antisalonske Ligi:.
Gospodje, ki jo upravljajo, bi iz-gubiii mastne službe.
Tega pa zaenkrat še nočejo.
UBEŽNI ZAROČENEC.
Tragikomična zgodba se j 2 pripetila te dni v Kasseiu na Nemškem. Hči nekega krojaškega mojstra bi se morala poročiti z uglednim kasselskim meščanom in je; prišla s pričami pred magistratne-ga uradnika, ki sklepa zakone. Toda ženina ni bilo cd nikoder in zaman so ga skušali najti. To je na nesrečnico tako učinkovali, da so jo popadli krči in da je pričela tr-• gati vse akte, ki so ji prišli pod roko. Čez nekaj časa je prinesel nekdo pismo ubeglega ženina, s katerim se je ta odpovedal poroki. Pisal je, da se je v zadnjem hipu ustrašil in se mu je zazdelo, kakor da stoji pred črnimi vrati kakšne ječe. Še nikoli ni bil začutil tako natančno svojega nagnenja do svo-
V New York je dospel indijbki maiiaradža iz Kapurtale, ki se j ■ nekoč proslavil s tem, da je priredil pojedino, ki je trajala dva tedna in veljala dva milijona dolarjev.
No, to je pa tudi vse. s čimer se proslavil.
Berači no vsiljivi in imajo svoje metode.
Gospoda je dohitel berač in ga nagovoril rekci: , — Moj prijatelj ki ima samo er.o j nogo, mi je povedal, da ste mu po-j darili dolar. Ah bi bili tako dobri in dali meni dva dolarja, kajti Jaz imam obe nogi.
bode in šele v tem hipu je spoznal zlatom, pri čemer je utegnil seveda vse muke, ki jih je bil prebil Do-ogromne vsote in jih spravil v svoj j stojevski pred pretečo izvršitvijo žep.	j smrtne obsodbe.
KIJPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
Dept. 72
Ime...................._:„.....................-............
Ulica ...................?„.„.........................
Mesto, država .....................................
Glavna privlačna sila,
ki nam dovaja dnevno-vfoge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg bočnega
poslovanja
Popolna varnost
pri nas naloženega denarja.
Obresti po
4|%
mesečno obrestovan j e.
Sakser State Bank
82 Cortlutdt Street
New York, N. Y»
Po dolgem času je dobil rojak službo.
—	No kako je? — so ga vprašali. — Kako je v novi službi?
—	O, kakor v paradižu.
—	Potem je pa allright. Toda zakaj praviš, da je kot v paradižu?
—	Zato — je odvrnil — ker me lahko vsak hip zapode.
Misijonar Je opominjal zamorca, da mora bolj skrbno vzgajati svoje otroke.
—	Posebno vaš drugi sin je Jako nemaren, — je rekel.
—	Oh, saj vem, gospod, saj vem. On je bela ovca v naši družini.
Včeraj je dospel v Washington angleški ministrski predsednik McDonald.
Bil je izvoljen na tlketu delavske stranke.
Kdaj bo imelo ameriško delavstvo svojo stranko in kje je čas, ko bodo prodrli njeni kandidati pri volitvah?
*
Neki učenjak je ugotovil, da začno jeseni komarji drug drugega žreti.
Ali bi ne bilo nekaj krasnega, če bi to delo opravili že v zgodnjem poletju?
Šele ko se človek preseli v novo stanovanje, opazi, da staro stanovanje ni bilo tako slabo kot je vedno domneval.
'> • \ f. - .	* . -r
m rv .««,* -1
"O L A 8
■
NARODA"
NEW. YORK, SATURDAY, OCTOBER 5. 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY is H. B. A
KRATKA DNEVNA ZGODBA
FRANC. PFRRI
Ko se Je Osvaldo Capiti vrnil s svojega dolgega potovanja po tujini, je pripeljal se se seboj šest iskrili belcev, ki jih je bil kupil na Madžarskem. Živali so bile bele ko sneg. na njih dlaki ni bilo niti najmanjšega madeža Zato Je veljala njegova naklonjenost in ljubezen samo njim. Neštetokrat na dan je stopil v hlev. jih božal in Jim lastnoročno dajal zobati ne le ovsa, ampak tudi slaščic.
Zato Je bila prava senzacija, ko se je zvedelo, da bo Capiti s temi konji nastopil v cirkusu. Nihče nI hotel tega verjeti. Šele ko so se pojavili na ulicah ogromni plakati, je občinstvo nehalo zmajevati z ramami. Svet je ugibal, kako je prišlo do tega. Menda ne dela tega zaradi dobička? je šlo od ust do ust Kaj še1 so odgovarjali drugi. Saj ni moROČe. ko je mož vendar — milijonar!	•
Prvi večer, ko se je pojavil Capiti s svojimi konji pred občinstvom, Je bil na blagajno tolik naval, d? Je že pred predstavo zmanjkalo vstcpnic. Ni ga pač bilo med zve-dnvimi meščanci. ki bi se bil rad in svojevoljno odpovedal užitku gledanja, kako jaše bogataš na novih konjih.
V prvi loži spredaj je sedel cirkuški ravnatelj Alberto Boreno, peleg nJega pa njegova žena.
To Je bil pravi korenjak, na oko .'ila brutalen človek. Njegova žena pa Je bila vitka nežnost in njeni lasje so se kakor krona spletali nad ( brazom plavolaske. Oči ji je vedno pokrivala nekakšna sanjska meglica. Sedela je poleg svojega moža mirna in nepremična, med tem pa je občinstvo nastavljalo kukala in si Jo ogledovalo.
T^dajci sta se pri vhodu pojavila dva krasna belca. Za njima sta prišla še dva in potem zopet dva. Capiti je ponosno in strumno jahal na njih Cirkuški ires e mu je prilegal kakor da je vlit iz dragocene kovine. Ko se je jahač pojavil, je publika glušeče zaploskala. Oči so se ustavljale na živalih, primerjale so jih drugo z drugo in nazadnje
CIRKUS
la pa je vsa drhtela od razburjenja. Obrnila se je k svojemu možu in rekla:
"Alberto, že dolgo nisem tako u-živala kakor nocoj...."
Ravnatelj "je z naglim pogledom ošinil ženo in zgrbančil obrvi. Ko-robač, ki ga je držal v roki, je ne-
Starokrajska porota.
UBOJ V ŠIŠKI PRED POROTO. 1
LJUBLJANA, 14. septembra. — ' Danes se je vršiia zadnja razprava letošnjega jesenskega porotnega zasedanja. Senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča dr. Kaiser. prisednika sta bila sodnika o-krožnega sodišča Kralj in Velušček. javni tožilec je bil Javoršek.
Ivan R. je majhen mladenič, pri-kupljive zunanjosti, rojen je leta 1904 v Ljubljani in je posestnka ' sin.
» Dne 31. avgusta letos je bil v Muellerjevi gostilni v Šiški Fabjan
kam posebno nervozno stisnil, ka- 1 ležale na pesku.
ker bi hotel koga opaziti. Vendar je bil pripravljen, da se tudi on pridruži hvali. Prav tedaj pa se je pojavil pred Adelo Capiti. ki je prišel od zadaj in sunkoma dejal:
"Milostiva gospa, zelo mi je všeč da vam moji konji tako ugajajo. Dovolite. da vam jih v znak mojega posebnega spoštovanja poklonim.
Boreno je vzel v roke dolg bič zašvrkal nekajkrat po zraku, nato pa začel biti živali. Konji so kakor ponoreli zdirjali na vse strani. In tedaj ie potegnil ravnatelj z besno
kretnjo revolver izza pasa ter za-
samokres Stanko s svojo družbo. Tam je se-del tudi obdolženec. Po policijski uri so odšli vsi z gostilne. Na dvorišču je nastal prepir med osum-
čel streljati. Zavrgel je šele potem, ko so vse živali hrope
kmalu zavpil: -Ti si me z nožem."
Sploh so vse priče videle, da je bil napadelec edinoie Fabjan. ne pa obdolženec.
Nato je javni tožilec umaknil tožbo zaradi hudodelstva uboja in predlagal kaznovanje zaradi pre-greška prekoračenja silobrana.
Obdolženec je bil dvakrat kaznovan zaradi lahke poškodbe, toda sicer je na dobrem glasu in ima poštene in pride starše.
Porotnikom je stavil senati štiri I vprašanja o krivdi in sicer zaradi j pregreška prekoračenja silobrana ! pri Fabjanu. zaradi prestopka prekoračenja silobrana pri Zajcu in lahke poškodbe pri Homcu.
Gledal je strašni prizor, šel domov po ženo in jo pripeljal v cirkus. Pogledala je z nejevernimi očmi in ko je zahteval od nje pojasnila. kje je bila zvečer, je rekia:
•Moja prijateljica grofica Orsi ni je stanovala več dni v hotelu. Nenadoma je zbolela in prosila, naj jo obiščem. Za jutri sem jo pozvala k nam na obed."
Ravnatelj je jo začudeno gledal.
-Kje pa je Capiti. Osvaldo Capiti?" se je zdrznil.
Žena je šele zdaj razumela njegovo vprašanje.
" Nisem ga videla." je odvrnila. "Kolikor vem, ga ni v hotelu."
Ravnatelj je planil k telefonu in poklical številko hotela.
"Halo! Ali bi mogel govoriti z gospodom Osvaldom Capitijem?"
"Gospod Capiti je odpotval že
pred petimi dnevi!" so mu povedali
Borenu je padla slušalka iz rok lahko poškodoval.
na mizo.
Zastokal je kakor dete: Kaj sem storil, moj Bog, kaj
sem storil...."
Od tega dne naprej je bil Boreno silno vznemirjen. Moral se je seveda zahvaliti za dragoceni in nevsakdanji dar. čeprav bi ga bil rajši zavrnil. Na tihem je preklinjal Capitija in želel, da bi ga odnesel hudič. Mučilo ga je vprašanje, kak šen je bil prav za prav vzrok. da je jahač poklonil konje njegovi rev.'. In kako jih je poklonil Kakor da ;o navadna igračka, vredna samo nekaj vinarjev. To je bilo tisto, kar Borenu ni šlo v glavo.
Posihmal pa je ljubosumni ravnatelj tudi vešče oprezoval in h:1. Adeli vedno za petami. Imel je ženo in Capitija na sumu, da ga zn hrbtem varata. Adela pa se ni prav nič izp^emenila. Bila je svojemu možu vdana, zvesta in nežna kakor dotlej. Nu. sčasoma se je tudi zabrisalo Boreno je negoval belce in bil ponosen, da sc. je občinstvo brezmejno navduševalo zanje. Najel je tudi malega akrobata, ki se je pro-duciral z njimi.
Prišel pa je dan, kc se je tudi to ie odločila, da ga ostavi. naj jo sta-predrugačilo. Po neki cirkuški pred- ne kar hoče.
stavi se je Boreno truden in upehan j gla je od njega in se napotila po vrnil domov. Adele ni našel v salo- svetu da najde tistega, ki ji je bil nu. Vehementno je odpahnil vrata . p^on^ šest belcev, v spalnico — bila je prazna. Poste- J
lja je ležala tam nedotaknjena. Bi-J	-"
lo je očitno, da Adele ni doma in da ; ga vara.
Ijenčevim bratom Avgustom in Stankom Fabjanom. ker prvi ni dovolil. da bi jih obdolženec popeljal s svojim vozem do bližnje kavarne, i Pričeli so se naposled tepsti. Bratu je prihitel obdolženec na pomoč in pričel je splošen pretep.
Med tem pretepom je obdolžene? z nožem lahko poškodoval Avguste Zajca. Ker je imel obdolženec ed;-ni nož. so ga ostali pograbili in ga odpehali na cesto.
Obdolženec se je pri tem de i an i j zlasti ruval s pokojnim Fabjanom. Na cesti sta se spoprijela. Fabjan se je tepel z rokama, obdolteni pa je zabodel Fabjana z nožem v prsi, da je isti naslednji dan zaracii opešanja srca umrl.
Dne 30. julija pa je obdolženec domačega hlapca udaril z grabljami po roki in ga na desnem komolcu
Državni toži tel j Javoršek ie s krepkimi besedami očrtal dejanje in predlagal kazen.
Za obdolženca se je zavzel odvetnik dr. Krejči in ga prav krepko zagovarjal.
Porotniki so odšli po resumeju predsednika na posvetovanje in kc so se vrnili, je prebral prvovestnik njihov odgovor. Porotniki so vsa vprašanja glede krivde zavrnili in obdolženec je bil oproščen.
KLEPTOMAN ZOPET PRED PRAVICO
Maribor, 18. sept.
Aprila in maja letošnjega leta smo imeli ponovno priliko pisati -» drznih tatvinah, ki jih je izvršil po Mariboru Josip Meixler, doma iz Selnice ob Muri. Obtožnica trdi o Predsednik je opozoril obdolžen- njem, da je Meixler dovršil srednje ca. da je zanj ugodneje, če govori šole in da je nekaj časa celo štu-čisto resnico, kar se upošteva pri diral medicino. Nekaj časa je bil
t tudi giadeliški igralec. Tatvine 1e izvrševal že od zgodnje mladesti in
Adela ni bila ženska, ki bi poznala usmiljenje, kadar ni kaj odpuščati. Njeno razburjenje zaradi u-morjenih nedolžnih konj se kar ni hoteli poleči.
Mož jo je kleče prosil odpuščanja. Ona pa je videla v njem zver, ki ni vredna prizanašanja. Da, celo bala se ga je in v tem stanju se
odmeri kazni.
—	Ali se čutite krivega?
—	Nikakor ne gospod predsednik.
—	Kako je bilo usodni večer?
Urnih korakov se je napotil proti so pogledi sinili navzgor, k njemu, hoteiu. kjer je navadno stanoval Ca-ki je sedel v sedlu kakor pribit :» prijaznim nasmeškom motril občinstvo.
Adela je kakor vkovana gledala : zdaj nJega, zdaj njegove konje. Oh,! bil Je nepopisen prizor! Pomakni- j la je sedež bliže, da ji ne bi ušel noben trenutek tega imenitnega do- j godka. Tudi njo je jahač očaral. \ Jahal je na konjih spremenoma, I zdaj stoje na prvem in drugem, potem na konicah čevljev na zadnjem. Arena se je tresla, tako je grmelo v cirkusu od ploskanja. Ko je bila točka končana, je moral priti Capiti še enkrat pred zastor. Priklonil se je in treskanja spet konca ne kraja.
piti, ko je bil še pri njem. Ko je čakal pred vhodom, neodločen, kaj naj stori, da se ne osramoti s svojo ljubosumnostjo, je videl, kako hiti iz hotela sluga in z roko miga taksiju, naj se približa.
Izstopila je plašč zavita dama kateri je šofer vljudno odprl vrata. Bila je res Adela. Boreno se je zdrznil. Razburjen, kakor je bil, ie potegnil robec iz žepa in si otrl debele potne srage s čela.
Pclnoč je bila že davno minila, ko je stopil Boreno v cirkuško areno. Ukazal je službujočemu konjarju, ni bilo J naj pripelje šestorico belcev iz \}\e-va.
Divjega merjasca pogodil.
I? Sevnico pišejo: — Te dni je ustrelil Janez Jazbinšek upokojeni graščinski lovec, v revirju graščine Pianina pri Sevnici 190 kg težkega divjega merjasca. Jazbinšek j ima posebno sreče, ker je že več | teh škodljivcev postrelil. Omenjene živali delajo tukajšnjim posestnikom ogromno škodo na koruzi in ! krompirju.

Ko je Osvaldo minil ložo ravna- ; Mož se je čudil, kaj meni gospo-telja Borena, je prožno skočil na-J dar v tako pozni uri. toda poslu-prej, napravil poklon in z naglo šal je molče in izvrši, kar mu je bi-kretnjo poljubil Adeli ročico. Ade-1 lo ukazano.
nam
in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
prepričani smo, da boste potem staM naročnik.
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz testih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu.
CENA
GLAS NARODA
21&W. 1SSTRET NEW YORK

—	Peljal sem do Muellerjeve gostilne neko opravo. Konja sem zapeljal na dvorišče in šel v gostilno z Jerinovo, kateri sem tjakaj pripeljal kevčeg. Pri sosedrn mzi so sedeli fantje, pili, peli in navijali gramofon. Bilo jih je šest. Vabili so naju k svoji mizi. Odzvala sva se. Poznal jih nisem in še danes jih ne poznam po imenu. Le to vem, da je bil tisti, ki je od rane umrl, zelo velik. Ves čas smo se dobro razumeli. Zunaj sem zapeljal konja proti cesti. Phihitela sta dva iz gostilne in dejala, naj se peljemo v kavarno. Branil sem se, hoteč iti domov. Pa je prispel z bicikljem moj brat Avgust in rekel, da greva skupaj proti domu. Nekdo ga je na-hrulil: "Kaj si pa ti za en mulec?" — Seveda so bili vsi ti dvorišču o-ni, s katerimi sem bil preje v krčmi. Tisti, ki je nahrulil brata, se je zagnal vanj. Priskočili s<J*tudi dru- j gi. Oni ga je vrgel na tla in vsi
so ga tepli. Nekaj se jih je zaletelo vame. vrgli so me, udrihali proli meni z lopato in kolom in moral sem se braniti. Ker nisem imel drugega, sem se pač branil z nožem. Nikogar nisem nameraval poškodovati. Mahal sem samo okoli sebe, da bi bil obranil in odbil napad. Vem, da sem enega zadel, tistega, ki je silil najbolj vame. Ko so videli, da imam nož, so me pričeli trije suvati proti cesti. Eden me je podrl na tla in padel name. Udaril sem se na glavo in kar za-bliskalo se mi je pred očmi. Če sem ga z nožem ne vem. —
Kako je pa bilo koncem julija z vašim hlapcem? —
—	Mrvo je sušil. Pripeljal sem mu kosilo. Šel sem nato iskat grab-lje, ko sem se vrnil, je ležal in spal. Polil sem ga z vodo. Skočil je z grabljami nad me, jaz sem ga pa udaril s svojimi grabljami.
Raztelesenje Stanka Fabjana je ugotovilo, da je bil velik 135 cm, dočim ima obdolženec le 157 cm. Bil je krepak fant. Rajnki je mel na glavi več odrgnin, na levem temenu ureznino in dve poškodbi na prah. Drugo rebo je bik) prereza-
i no, bila so ranjena pljuča, baš tam, ' kjer so priraščena in rajnki je u-mrl, ker mu je oslabelo srce.
Obdolženčev brat Avgust je povedal slično kakor obdolženec. U-sodno noč je šel brata iskat, ker se I ni vrnil. Napadli so ga na dvorišču. Klical je brata na pomoč. Tepli so oba in njega so nehali pretepati šele, ko se je približal stražnik.
Priča Berčič je videl Fabjana. da se je z nekom tepel. Fabjan se je rad pretepal.
Priča Spacapan je videl, da je obdolženec bežal, a Fabjan je tekel za njim, ga dohitel in porinil, da j€ padel. Fabjan je ostal zgoraj in
je presedel od 1. 1912. naprej že kakih 15 let ječe radi neštetih tatvin Dne 23. januarja t. 1. je prestal v Avstriji zadnjo kazen 10 let in je bil od tam izgnan v svojo pristojno občino Selnico. Kmalu je prišel v Maribor, od tu pa v Budmpešto. Že 7. aprila t. 1. se je pojavil, spet v Mariboru in izvršil prvo tatvino pri Karlu Goležu v zaklenjeenem stanovanju za okrog 7000 Din. 5. maja drugo v zaklenjenem stanovanju Jakoba Cehtla za okrog 2000 Din, dne 9. maja tretjo pri Berti Kothowitz za nad 10 tisoč Din in pri njenem podnajemniku Leopold Erlihu za manjši znesek, 13. maja pa pri kanoniku Rudolfu Janežiču. I Vsega skupaj je pokradel za 26.710 D ' 50 para. Zagovarja se, da je kradel j deloma v potrebi in stiski, deloma ker je k tatvini nagnjen. Državni 1 pravdnik pa ga obtožuje, da ni kra- j del iz potrebe, ampak iz pohlepa.; zlasti ker je dokazano, da je kradel : tudi v času, ko je še od prejšnjih tatvin imel dovolj sredstev za živ-1 ljenje.
Mariboru druga razprava radi lo-; čitve zakona, je Pukšič na ulici ženo zasledoval in jo ponovno opso-val. Ona je kasneje trdila napram sosedom, da je videla že takrat pri njem v rokavu dolg kuhinjski nož Radi žalitev tega dne v Mariboru je Marija Pukšič proti njemu vložila novo tožbo in 3. aprila t. 1. bi se imela vršiti razprava v Ptuju. Pukšič je bil v Ptuju, vendar ni šel na razpravo, pač pa je pazil, kdaj se žena vrača proti Spuhli, je hitel ven in čakal pri živinskem sejmišču. Ko je prišla žena mimo v sprem stvu Marije Petek, je še malo počakal, nato pa hitel za njima in ju došel pri Zaanikovi pristavi. Pridružil se jim je in šel poleg Petkove. Njegova žena je šla kake tri korake za njima. Skušal je ženo ogovoriti, ona pa mu ni odgovarjala. Pri tako zvani Bajdenkumrovi kapeli v Budini bi se imel cn ločiti in iti proti svojemu domu po cesti naprej obe ženski pa po stransKi poti. Vendar pa je dejal, da ju bo še malo spremljal. Skušal je zopet priti z ženo v razgovor in jo je tudi prijel za roko a ona se mu je izmaknila. Šel je še kake 3 do 4 minute poleg Petkove, nato pa se je hipoma okrenil k ženi. jo prijel za obe roki z levico, z desnico pa segel v notranji žep suknje in potegnil 20 cm dolg kuhinjski nož. Z desnico, v kateri je držal nož, je ženo prijel za tilnik in jo potisnil k tlom. Nato jo je z levico objel zadaj čez tilnik, da je bila njena glava pod njegovo levo pazduho, z desnico pa je visoko zahmalnil z nožem in ga zasadil ženi v hrbet do ročaja. V divji strasti je nož v rani še zavrtel in ga nato izdrl. Žena je samo še krik-nila ' Jezus", nato pa se zgrudila in obležala nepremično. Nož je prodrl pljuča in več žil.
Pukšič prav, da ni hotel umoriti žene, ampak, da ga je njeno vedenje tako razjezilo, da ji je hotel storiti samo nekaj žalega. Vendar izjave prič katerim je ponovno izdal svojo namero, težko obremenjujejo obtoženca. Tudi je dokazano, da je kuhinjski nož namenoma vzel s seboj. Državni pravdnik ga obtožuje premišljenega umora.
Porotnikom so b?la stavljena 4 vprašanja zaradi umora, zaradi u-boja, ali je imel Fran Pukšič kake dolžnosti napram ženi in ali je svoje dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Porotniki so prvo vprašanja zanikali s 6 glasovi proti 2. vprašanje na uboj so potrdili z 10 glasovi proti 2, tretje vprašanje so potrdili z 12 glasovi, četrto pa zanikali isto-tako z 12 glasovi. Pukšič je bil obsojen na 6 let težke ječe, pri čemer mu je bil vštet preiskovalni zapor od 3. aprila t. 1. dalje.
ARETACIJA PODJETNEGA PUSTOLOVCA
PAMETNA ODREDBA
Tc dni je dunajska policija aretirala podjetnega pustolovca, ki je lovil in sleparil mlade, bogate vdove in se preživljal z raznimi sleparijami. Policija je med drugim že ugotovila, da je ukraded ček. glaseč se na 8000 dolarjev in ga tudi vr.ov-čil. Tatvino je mcž. ki se je izdajal za inženirja Paula Jacksona. zastopnika General Motors Company, že priznal.
Mlada Berlinčanka. vdova po odvetniku, je te dni dunajsko policijo obvestila, da je nasedla podjetnemu sleparju, s katerim se je seznanila na 5emmeringu. Predstavil se ji je za Paula Jack.sona. inženirju General Motois Company. Stanoval je v hotelu "Panhans", in je zelo razkošno živel. Na spreten način ji je izvabil 3000 mark. ceš. da jc v denarni zadregi. Ko S3 je pa opravkih tapeijaia v Beilin, je za njo poslal brzojavko in jo projil, naj mu pošlje še 3000 mark. Zadeva » ji je zdela sumljiva in zato ga je ovadila policiji.
Dunajska policija ni držala rok križem in je dozdevnega Jacksona v nekem hotelu aretirala. Bil je v družbi druge dame. ki je bila tudi vdova in kateri je tudi cfcljubH zakon. Baje sta se celo zaroižla. Ko ga je policija aretiraila. je pustolovec dejal, da se piše Paul Jack ton. Policija pn je našla pii nj^m potni list. ki ga je izdalo jug. po-slašnitvc glaseč se na ime Dušan Bcgdanovič, rojen leta 1882 v Rumi in tja pristojen. Med njegovo prt-: .'jago je tudi našla ponarejan pot-V list na ime Lazo Jankovič in certifikat ameriškega avtomobilskega udruž nir na ime Donald Miller. Imeni Donald in Jankovič sta policijskega komisarja spomnili na veliko tatvino v New Yorku. Junija mestca je namreč uslužben c new-vor.ške Ti ade Bank of New Ycrk ukradel ček za 8000 dolarjev in pobegni!. Posrečilo se mu je ček vnov-čiti .še preden so bile evropske policije obveščene o tatvini. Tatvino je izvršil Donald Jankovič.
Komisar dr. Fischer je pustolovca trdo prijel, češ. da je v New Yoi-ku ukradel ček. Videč, da je v škripcih. se je Jackson udal. Priznal Je. da je iz New Yorka pobegnil v Pa-od tu v Berlin. Budimijejto in na Dunaj, kjer je ves denar zapravil. Sedaj se je baš pripravljal na nove avanture.
Policija hoče dognati, kdo j? are-tiianec. Jackson ni. pač pa utegne j Liti identičen z Jankovičem ali Bog-danovitem.
Razprava je končala ob 11. uri. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi hudodelstva tatvine in je bil Meixler obsojen na 3 leta težke ječe.
TRAGEDIJA ZAKONA VASI
NA
Pred porotniki stoji danes kot drugi 26-letni posestnik Franc Pukšič iz Spuhle pri Ptuju, obtožen, da je dne 3. aprila t. 1. v Budini zabodel svojo ženo Marijo z nožem / hrbet in jo umoril. Poročila sta se po 8mesečnem poznanstvu začetkom 1. 1927. Kmalu pa sta prišla v navzkrižja, ker je bila ona mirna, pridna in varčna, on pa vihrav in se za posestvo ni brigal. Prišlo je do prepirov in tudi do dejanskih spopadov. Že koncem 1. 1927 je bil Pukšič radi pretepanja žene in tašče obsojen v zapor. Sovraštvo je naraščalo in Pakšič si je pričel domišljati, da mu žena in tašča stre-žeta po življenju. Ko je aprila 1928 zopet prišlo v hiši do pretepa in je bil Pukšič radi lahke telesne poškodbe ^ene in tašče zopet obsojen, se je odselil z doma svoje žene k svojim s ta rišem. Tu in tam je še poskušal spravo z ženo, vendar je ona Odklanjala ker ga je dobro spoznala in je vedela, da ne more več z njim živeti. Marija Vukčič je zahtevala pri sodišču ločitev zakona. To je sovraštvo še poglobilo. Franc Pukšič se je izražal napram raznim ljudem, ki nastopajo danes kot priče; da bo zaklal ženo, taščo in sebe. Ko se je vršila 9. madca t. 1. v
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "QLA8 NARODANAJVEČ JI 8LOVEN8K1 DNEVNIJT V AMERIKI.
Podcba je. da so se Pražani nasitili hrupa, vrišča in kričanja vsake vrste. Posebno v zadnjih desetih letih so se tozadevno razpasle velik razvade: v vsakem stanovanju je lahko hreščal gramofon in vpil radio-aparat kolikor se mu je ljubilo. Y vsemu temu sta sekundirala električni tramvaj z neznosnim zvo- i nenjem in nepregledne vrste avtomobilov s trobili. Ker so se pritožbe iz občinstva neprestno množile je napravil magistrat sklep, ki pomen j a konec trušča in hrupa za dogleden čas. Zabranil je sleherne j bučno reklamo na ulicah in izdal | natančne predpise glede omejitev gramofonskega hrešcanja. Lastnikom radio-aparatov je predpisano, kdaj morajo zapreti okna v stanovanju, da s prenosom koncertov, predavanj in sličnega ne motijo pa-santov na ulici.
LEPA PRILIKA!
Če ste bre^ ciela aii če nočete več lelati za druge in če hočete, da bi delali vaši otroci v novi tovarni, ki bo v kratkem pričela, potem sedaj kupite MALO FARMO za nizko ceno, prav v mestu, kjer se vse lahko proda in vsak dan za.služl. i Moderna hiša 8 sob in druga poslopja. živina in pridelki. Nekaj takoj, drugo na obroke. Pišite na: J. Slegel.
32G Birch, St.,	Kane, Pa.
SLOVENKA
pridna in poštena, vajena vsakega dela. stara 40 let z 5 let starim otrokom, išče službo pri slovenski družini. Oglasite se na:
"SLUŽKINJA", co Glas Naroda. 216 W. 18. Sreet, New York. N. Y. 1 2x 4«t5»
UaaElE/a'hjil.'ii! ui-	HBEBT-H lil r■ ■ >i!!.r ;m ., ••,:•• ~ u	f
		
i ••..• , i- ■ •	('WSJ!!] I •-••^KiKAiKt' 1' tu- ,s	F 'IHHTB-fflffi—(Citttl SMfiSe-u ' . « VLi 11 ■
imajo velik uspeh
Si
?
uirwifflwi innrac-nift i1, n Mir?1 Ktwrwanca
"O LAB M I I O D I'
NEW. YORK, SATURDAY, OCTOBER 5, 1929
The LARGEST SLO VEKE DAILY k V. I. &
i^wssETUi!*? isarrTsrapas:
Skrivr
■■■■■■■hh

t ti;ef(>r tresoči sc a."Bflnteitr.o - mi In če u mo-jx pofQT^ Ha-
rivnost sestre Marlen. i
ROMAN IZ ŽIVLJENJA. "	nw» *
Za Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Kako dobro zveni to. Marlen. — da je kdo v strahu radi mene! Doma sem, Marlen. doma! Žele sedaj vem. kako zelo sem koprnel po domu! Ali si dobila moje pismo, — v katerem sem ti pisal o Katji?
Marlena je nalahno vzdihnila.
Da. dobila sem ga ter bila v velikih skrbeh radi tvoje sreče. Upati Je. da se Je medtem uravnalo vse v tvojo popolno zadovoljnost?
Pogladil se je po čelu ter zrl nekaj časa predse Nato pa je dvignil pogled zopet k njej:
Ne. Marlen. povsem pošteno rečeno, dosti manjka do moje ladovoljnosti. da ne govorimo niti o sreči. Ti boš spoznala Katjo ter Jo tudi razumela In ti ne boš izgubila potrpljenja s Katjo kot sem ga pogosto izgubil jaz Ona ne more zato. ker je pač drugačne narave kot sem jaz. Kako tuja sva si pravzaprav, sem žalibog spoznal šele tedaj. ko sem bil že zaročen ž njo in takrat ni bilo za me nobenega po-vratka Jaz mislim, da bi se moral naravnost zgoditi čudež, da bi se midva razumela. Če bi mogla ti uplivati na Katjo. Marlen!
Ti imaš mogoče več strpljivosti in spretnosti za kaj takega kot jaz. Obljubiti mi moraš, da se r.e boš prestrašila njenega nastopa Pogosto zdivja popolnoma, kajti njen oče je bil sJab ter ni znal porezati brstiče v njene slabe narave Ko sem se peljal domov z Zeidierjem, mi je pripovedoval o tebi. Pn tem mi je postalo naravnost gorko krog srca. Jza vem. da ni prav govoriti na tak način o moji ženi in če bi kaj dobrega prišlo iz tega zakona, potem mi bo« morala pomagati ti. Marlen! Jaz živim s Katjo neprestano v :a^ne*r. boju Pn tem gre vedno za malenkosti in ravno tem nisem kos ker m: manjka potrpljenja Ti si zelo potrpežljiva. Marlen kaj r.e"*
Z utripajočim srcem ga je poslušala v— obraz. Nato pa se je nasmehnila popuainc-
—	Jaz mislirn, da sem zelo potrpez.j:va (t i am odvzeti breme, bom še bolj potrpatei^Tm. raid Midva hočeva storiti najboljše, da rršzr
Zrl je nanjo s paečimi očmi
—	Srečo'' — Jaz bom zadovoljen če bo r**,	ir moje tuše Ti si ne smeš tako lahko predstavljat: naloge da na Katjo. Ona je trmoglava in srborita kot mlado irebe ki m ie nikdar priznalo gospodarja nad aeboj. Kakorhitro bo zapazila da x> hot**' vzgajati, bo postala jezna
Srce Marlen je postalo zelo težko pn teh besedah Harald* Pokazala pa se je vendar samczaupno.
—	Ne skrbi zame. Harald, jaz bom že opravila s Katjo. Ne bom ji zameril:* ter vedno mislila na to. da se m nikdar naučila biti drugačna kot je!
Harald je globoko vzdihnil
Meni prija tvoja mirna samozavest. Se nekaj. Marlen. Kadar me ni doma. pazi na to. kako občuje Katja s služabniki. Ona je vajena ravnati strogo s svojimi ljudmi in te je to povzročilo že v Kota Rači .slabo kri. bo tem hujše tukaj Včasih jih celo pretepa. Jaz nočem, da bi se spozabila nad naiimi nemškimi služabniki Če moreš preprečiti take izpade, stori to z velikim povdarkom. Ne jezi se name. če to nalagam vedno več bremen!
Smehljaje je zmajala Marlen z glavo.
Gotovo ne Jaz sem ponosna in vesela, da ml zaupaš vse. kar te leži ter mi hočeš odložiti del svojih bremen, kot svoj ipravi sestri. Jaz bom skušala zaslužiti vse to
Zamišljen je zrl Harald v njen obraz. On ni vrjel več v to. da bi Lilo mogoče uplivati na Katjo v dobrem. Tega pa ni hotel povedati Marleni, da ji r.e vzame poguma. Pripraviti pa jo je moral na eks-centričnosli Katje in to je tudi storil tako rahlo kot je sploh mogel. Vse ostalo je moral prepustiti bodočnosti.
Malo časa nato se je zopet oglasil:
—	Sedaj moraš nekaj pripovedovati o sami sebi. Marlen. — Midva morava skušati premostiti večletno ločenje. Ali si se vedno čutila srečno in zadovoljno v moji hiši?
Gotovo, prav posebno pa od takrat, odkar imam trden delokrog v k on tor ju
Motreče se je zrl vanjo ter zmajal z-glavo, kot da ne razume.
Če te pogledam, se zaman vprašujem, kako je bilo mogoče, da d se mogla zakopati v ta trezni kontor. Ko sem iz Zeidlerjevega pisma prvič izvedel, da delaš v kontorju. sem si skušal napraviti slike o tebi. - Izpadla je strašno zaprašena in neresnična. Enkrat sem govoril s Katjo o tebi m tudi ona je bila prepričana, da si nemična preklja % roženimi očali na nosu.
Marlen se je veselo zasmejala in Harald je poslušal ta smeh s čudno veselim čustvom.
Meni je žal. da sem razočarala tebe in Katjo. — je rekla še-
tavo	3 p H.jgi;
—	Ti si ne moreš niti misliti, kako zelo me je presenetil pogled nate Nikdar bi ne vrjel. da boš kdaj postala tako lepa deklica.
Zardela je nenadno
—	Jaz vendar nisem lepa, — je rekla z iskrenim prepričanjem.
Nekaj časa jo je molče opazoval in rdečica na njenem obrazu se
jt poglobila.
—	Ali pogledaš kdaj v zrcalo, Marlen? — jo je podražil.
Marlena se je nasmehnila.
—	O, da, kadar mora biti.
—	No potem moraš tudi vedeti, da si lepa.
—	Okusi so različni. Jaz prav nič ne ugajam sama sebL
—	Ne? Tembolj pa boš ugajala drugim ljudem. Koliko korbic si že razdelila?
To naj bi zvenelo šaljivo, a v njegovih potezah je bilo vendar opaziti veliko napetost.
Smehljale je Marlen zmajala z glavo.
—	Niti ene same.
- In koliko mladih gospodov ima še upanja na tvojo roko?
Zopet se je smejala prisrčno.
—	Jaz ne poznam niti enega. Kaj pa misliš, Harald, razven z gospodom Zeidlerjem in trgovskim personalom ne pridem v dotiko komaj s kakim človekom.
Harald se je vzravnal.
—	Ali ne greš prav nič v družbo?
—	Dosedaj še ne.
—	Tudi v gledišče ali na koncerte?
—	Oboje obiskujem rada, večinoma z gospo Zeidler.
—	Ali nisi še nikoli plesala?
Marlen se je zopet nasmehnila.
—	Včasih iz razposajenosti z gospo Darlag, — drugače pa nikdar.
—	Marlen, — ti si vendar živela kot nuna!
—	O ne, Jaz imam vsaki dan krog sebe pestro, življenje. Lahko mi veruješ, da nisem nikdar pogrešala druge družbe. Poleti sem vprizar-jala s Zeidlerjevimi ali z gospo Darlag izlete. Drugače pa. kaj naj počnem v družbi. — jaz je ne pogrešam niti malo.
Strahote planin in ledenikov.
V slovenskih planinah sicer ne bilo doma in kc se je vrnil, je bila ca s svojo težo potegnila še druge-pcznamo tega. toda planinci, ki so že noč. Zaman so čakali, da se mož gega turista po sklizkih tleh pre-
kdaj potovali preko ledenikov v tujih deželah pripovedujejo, da ni nič strašnejšega nego potovanje brez spremstva in brez vrvi. Samo začetniki bodo podcenjevali nevarnosti na negotovih tleh, a ne bi jih podcenevali in morda se ne bi tudi nikoli več odločili za takšno avanturo, če bi jim bilo mogoče pokazati samo enkrat, kako izgleda ledenik v svoji notranjosti in kako tenki cboki ga ločijo od brez danjih. črnih prepadov.
Razpoke, ki segajo 80—100 m v globočino. niso v visokogorskih ledenikih nič nevadnega P.lnamo pa tudi takšne ki delijo ledenik prav do dna. ki neredke merijo 150 do 200 m in so 5 do 10 m široke v
I
pojavi. Ko ga ni bilo, so se odpra- ko roba v silno globočino. Rešil ga | vili drugega dne že pred solnčnim je zadnji vodnik z zastavitvijo vse |
vzhodom da ga poiščejo. Sledovi so vodili do razpoke v ledeniku ki ni bila široka, pač pa silno globoka. Oskrbnika so spustili po vrvi vanjo, ker je bilo očitno, da je hotel neprevidnež to razpok© preskočiti in se mu je pri tem spodrsnilo. V globini preko 60 m je našel o-skrbnik njegovo truplo zagozdeno med dve steni.
Na samo pojedini izletniki, temveč celim skupinam se je že zgo-
(Cretan je Parnikov
— Shipping News —
dila nesreča na varljivih tleh. Ta- ča in da bosta prej ah sile j tudi
ko je šla pred kratkim skupina dveh profesorjev in dveh vodnikov z vrha Piz Paine preko ledenika. Ko je prišla do široke razpoke in
svoje moči. Med tem so se dvigali iz brezdna napol zadušeni kriki ~ prvega turista, ki se je bil tako nesrečno zaplel v vrv. da mu je je- : malo sapo. Hipoma pa je strašna teža popustila in Je bilo slišati zamolkel padec. Kaj se je zgodilo? Čez kakšno uro se Je prikazal iz razpoke prvi vodnik, ki se je bil; odločil za dejanje kakršnemu je le ' malo primere. Ko je videl, da je, rešitev v teh okoliščinah nemogo-
9. oktobra:
MeXicjue. Havre l.ererga.ri:<. Cherbourg i*re».»lit-lit Kii*>»««rv trli. Cli«-rl"Hirj», Hi »-mt-ii
Statendam. B<>ul> sne »ur M«r. K'>t-tertJum
10 aWtob'a*
I!<>ch:imbi>au, Havre
globino. Strahotna je že barva teh je stopil prvi vodnik na snežni ledeniških razpok. Zgoraj čisto be- most, da jo prekorači, se je most
la. polagoma prehaja v zelenkasto, hipoma udri in potegnil vodnika sinjo, sivomodro in popolnoma čr- j in za njim stopajočega turista za no. Čim globlje je brezdno od J seboj. Drugi turist in vodnik, ki Je snežriih mostov in previsov, tem- korakal zadnji v vr^ti, sta imela bolj vise od ledenikov ocurki ka- komaj še toliko časa, da sta z vso
tovariša na vrhu zletela čez rob. je v silnem samožrtvovanju prere-zal vrv, na kateri je visel. 4n je padel v globino. Sam Bog ga. je varoval, da je priletel na dno brez težke poškodbe. Od tu je začel ple-
Zniianje vožnja \ Iti. Od New V brka do t_|ub> a It nazaj:
In vojci rt»v>k.
kor čekani iz zverinskih žrel. iz nji- ( silo zasadila cepina v sn^g in o-hovega dna pa veje hlad in vsepovsod odmeva udarjanje kapelj in šumenje vodnih plazov.
Le malokdaj se zgodi, da bi samoten potnik, ki mu je spodrsnilo ob robu ledeniške razpoke, priletel živ na nje dno in da bi se iz lastne moči povzpel zopet na dan. Po navadi izgine za njim vsaka sled in šele po dolgih desetletjih zastrli njegovo okostje iz ledu ob koncu ledenika, ne da bi se dalo identicirati Znana je zgodba gorskega vodnika, ki je pred leti ps.de! v ledeniško razpoko Velikega Kleka < Grossgloekner•. Udrlo se mu je zgodnjega poletnega popoldneva na snežnem mostu, preko popoldneva je šlo isti dan že več turističnih skupin. K sreči je padel le 8 do 10 m globoko in na kup CALIFORNIA
zati navzgor in po nečloveških naporih mu je uspelo, da se je prerii do vrha. Tu je pomagal ostalima dvema, da sta potegnila še vedno visečega profesorja iz razpoke.
vila vrv okoli njih. tako da sta za- ■ Žal. da je bil ta trud zaman, držala padec tovarišev, ki sta ob- kajti privlekli so ga na dan že mr-visela na vrvi nad grozotnim pre- tvega. Pogumni vodnik menda ni padom. Da bi ju potegnila kvi- prejel nobenega odlikovanja in mu | ^ 8TATE sx šku. ni bilo misliti. Bila sta pre- . tudi ni bilo do tega pač pa izgovar-težka in vsak napor Je ostal brez- ! jajo njegovo ime z občudovanjem spešen. Da, v nekem trenutku je vsi planinci, ki vedo za to zgodbo, za las manjkalo, da nista obešen- ' Imenuje se Schnitzler. _

POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DHE.aNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko B»uli6n«»ur-M«r, FRANCIJA
razredu:'
•$198
Pot<'VanJe s urniki Hfllat <1- A merica Liti*- Kornt-iija udobnont. doitla'* r«z-poluženje, neprekonljivo kuhinjo In po*tre2t»o. — 7.a p<»diol>rn_stI vprašujte avojrga lokalnega agenta a-il —
HOLLAND AMERICA LlNE
NEW YORK CITY
POZOR, ROJAKI
Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina poila. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
snega, ki je tvoril prej most. Toda cepin mu je bil ostal zgoraj in zaman se je trudil dolge ure. da bi ga ujel z vrvjo, ki jo je imel ovito okoli telesa. Tedaj je otipal svoj žepni nož in ne da bi se dolgo izmišljal. je začel s tem šibkim orodjem izrezavati stopnice v ledtni steni na obeh straneh, ki za srečo INDjAim,A.
nista bili tako daleč narazen, da j ^^nap^ Lovis Banich ne bi ju dosegel z razkrečenimi no- j |T T .toots
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO
Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig, John Germ, Frank Jancsh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk.
gami. Vsako stopnico je rezal ce le četrt ure. Bil je že tik pri vr-vrhu — tedaj se mu zadnja opora odlomi in pade z glavo navzdol spet v prepad. Bi lje čudež, da se ni ubiL Ko se mu je vrnila zavest, je nemudoma naskočil steni, stopnice je poglobil, gibal se je še pre-vidneje, končno, ob solnčnem zatonu, je obležal ves obnemogel, toda rešen ob robu razpoke.
Nesreča, pravijo nikoli ne počiva in doleti v gorah lahko naj-spretnejšega planinca. Tem bolj
Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Splllar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit/^. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene.
gotovo je. da si izbira svoje žrtve KANSAS
MINNESOTA
Chisholmn, Frank Gouie, A. Pa-nlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Lcuis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia. Frank HrvatJch. MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA
Omaha. P. Broderick. NEW YORK
Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karllnger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON
Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin.
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA t našimi minim1 parnih I: Nenarikriljiva postrežba In ku-hinla v »»eh razredih.
—$ 1 98 —
Iz NEW YORKA do rjUBLJANE i" NAZAJ
« mndernem 3. razredu
(Vojni «lavek t5 p<>j»el>eJ»
HITRO POŠILJANJE OENAP-JA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja In dru-informacij« s« obrnite na lokalnega agenta ail na —
Hamburg-American Line
8» BKOADWAY. NFW TO K K
11. oktobra-
>'.>mpi.. l"hertx_iurB 1'vlsBiattd. CtirrU>urf. Antwerpen K.a »ruhe. Hremsn K'-rna. Napoti, '..eiiova 12 efctobra:
Kr^ii.r, M-.vrc hartci«, Bremen
York. Chrrlxiut't Hamburg Ltviainitit. CLcrluLi g. brriutu 15 okttb'i: SMlUltlia. Ti «t
16.	oktcbra:
Xxiir. taniu. ('hrrlw.irf t'.rotK«' Washington, Cherbourg. lir*-nieii
17.	oktobra:
Stuttgart . I^oulogltr »ur >!*r. Hr»-
mrli
18.	oktobra:
lie lie frail«-«, Havre Humfrir. Ciiti Iwurg
19.	oktobra:
it«-:Keiilar.<J, Cherbourg Antwerpen 1 »eutiK-hlatid. Cherbourg. Hami>urg Veendam. Boulogne aur Mer, lt«>l-t ei .latn
XI innekuhkd.-i. Cherbourg Cutite tiramk. Napo.I. tietiova
23	oktcbra: A<iU,taIal<I. Cherbourg iTettden, Chetbourg, Bremen ItrMilule. Cherbourg. ilamOu g
24	oktobra
Hreioeii. Ch« Izurit. Bremen 25. oktobra:
M.«j. »lir. Cherbourg Arabic. v'iierhoutK. Antwerpen A gu--tu». XkIuII. 'irnvvk 26 avgusta:
Milw.iuK«.-, «'lierbourg Hamburg S'erln liouli Kiif aur Mer. Bremen America. Cherbourg, Bremen 30. oktobra:
B,-i erg.i ria. t'herbourg
Brem«ietit i'ardiug. Cherbourg. Br^-
Re'.lance. Cherbourg, Hamburg 31. wktobra:
.Nlueii'iieii. Cherbourg. Bremen
Jesenski izlet. — okt Ig. "II« d« franc"
Bel ini skupni lll«t. — dec.. **l»« de F-»nes".
R DNI PREKO OCEANA
Nalkrajia In nalbolj usodna pot za ootovanja na ogromnih «arnikiH:
MEXIQI E !» oktobra. >11 A M.) FRANCE 11. okt.; 22. novt-mbra
«6 P M • i 10. P M • ILE DE FRANCE 18. okt.: 8. nov.
<7 P M » • 10 P M.i
NajkrsjAa pot po tciasmcl. Vsaka. Je v posebni kabini t vsem! m"dernl ml udobnost] — Ftja^a In alavna fram-oaka kul Inja !sreJno nlske cene ^	Vpra£a,'te kateregakoli
jBk	DooblaACeneg* vgf n t*
% FRENCH UNE
1» STATE STREET NIW YORK. N v
med nepremišljenimi glavami. Tako Je podlegel pred leti v bližini Adamekovega zavetišča na Dach-steinu izletnik, ki se je odpravil na ledenik v navadni promenadni obleki celo brez gorskih čevljev. \ MICHIGAN Oskrbnika, ki bi mu bil to avan- * Calumet, M. F. Kobe turo gotovo preprečil, slučajno ni < Detroit, J. Barich, Ant. Janezic.j
Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec.
Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run. Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar.
Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Concmaugh, J. Brezovec. V. Ro- Fr. Schifrer.
ti se sdi. da si vodila zelo tiho in samotno življenje, v moji hisi, kot ne pristoja tvoji mladosti. Sedaj pa bo postalo drugače. Tudi v kontor ne boš več hodila, dokler smo mi tukaj. Uvedena boš v ciruibo.	f
(Dalje prihodnjič.)
Vsakovrstne s
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
4
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N, Y.
Telephone: CHELSEA 3878
' ii" " ,
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
j vanšek.
Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič! A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar.
West Newton, Joseph Jo van Willock, J. Peternel. UTAH
Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA:
Williams River, Anton Svet. WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolioo, Frank Jelene. Sheboygan. John Zorman. ' West Allis, Frank Skok. WYOMING
Rock Springs, Louis Taucher. { Diamondville, A. Z. Arko.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE
Kako so potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da .'« poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam m* zamorimo dati najboljša pui^niia in priporočamo vedps ie prvovrstne bno-parnike.
Tadi nedriaPijani zara<*rcjo potovati v stari kraj .ta obisk, to d a preskrbeti si morajo dovoljenje za poTiiiev (Return Permit) lz Wash-ingtona, ki je veljaven zrn eno leto. Brez per mi ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in bii se ne pošiljajo več ▼ start kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem ▼ stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden meseo pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da t prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. T.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa ic opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedriavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK	i

/