ZELEZAR leto XVIII. 1978 Februar Št. 2 Gospodarski načrt za leto 1978 Delavski svet Železarne Štore je na svoji prvi seji v novem sestavu dne 14. februarja verificiral gospodarski načrt za letošnje leto, ki so ga. že prej sprejemali delavski sveti TOZD in delovnih skupnosti. Z letošnjim gospodarskim načrtom pričenjamo tudi novo obdobje samoupravne organiziranosti, zaenkrat z enajstimi TOZD, ko bo konstituirana še tovarna traktorjev kot TOZD, pa bomo i-meli: v naši delovni organizaciji dvanajst TOZD. Bistvene značilnosti gospodarskega načrta so v tem, da v skupni količini ne povečujemo fizičnega obsega proizvodnje, predvsem zaradi postopnega zniževanja SM. jekla proti koncu leta, ko bo prenehala obratovati stara jeklarna. V blagovni proizvodnji pa bo prisotno določeno povečanje proizvodnje, čeprav bolj vrednostno kot količinsko, kar je tudi pravilno, saj s tem preusmerjamo. našo proizvodnjo v višjo stopn j o predelave. Največje povečanje od preteklega leta načrtujemo v tovarni traktorjev, kjer še bo proizvodnja povečala od doseženih 1560 komadov na 5400 komadov v letu 1978. Prvotno smo ocenjevali možnost proizvodnje 7000 traktorjev, vendar smo prav v mesecu februarju prišli do ugotovitve, da je bil porast 'proizvodnje na 7000 traktorjev previsoko planiran ter da je pravilneje planirati bolj realno in raje preseči to številko, če bodo za to dani pogoji. Ob tem velja poudariti, da se letni načrt livarne strojne litine ne spremeni, glasi torej na 7000. traktorjev, to pa zato, da si ustvarimo potrebno zalogo ulit- kov za nemoteno proizvodnjo in še za potrebe rezervnih delov. Pri drugih proizvodih se v večjem obsegu povečuje proizvodnjo surovih in obdelanih valjev ter ulitkov, prav tako' pa količine vlečenih in brušenih profilov v jeklovleku. Ob pisanju tega sestavka je o-stalo odprto še vprašanje načrta proizvodnje na elektroplavžu, kjer smo planirali za 3,7^/o Večjo proizvodnjo grodlja, kot smo jo dosegli v letu 1977. Zaradi okvare transformatorja pa bo prisoten daljši izpad proizvodnje, kar bo vplivalo tudi na -skupno nižjo blagovno proizvodnjo. Po sprejetem gospodarskem načrtu smo računali, da bo vrednost naše blagovne proizvodnje znašala okoli 2 milijardi dinarjev (200 milijard starih dinarjev). Z omenjenim znižanjem proizvodnje. grodlja in traktorjev se bo vrednost naše proizvodnje sicer nekoliko znižala, vendar pa ugotavljamo, da bomo lahko dosegli okoli 1,9, milijarde dinarjev, kar je za približno 30 % več, kot je bilo doseženo v letu 1977. - Izvoz naših izdelkov je planiran v višini 14,2 milijona dolarjev, to je 258 milijonov dinarjev. Vrednost uvoza surovin, repro-materiala, rezervnih delov in o-preme naj bi znašala 18,9 milijona dolarjev, kar daje stopnjo pokrivanja 74,7 %. Število zaposlenih je planirano povprečno 3.439 delavcev skozi celo leto, kar je za več kot 120 več, kot jih je bilo v mesecu februarju. To pa je prav gotovo previsoka številka glede -na načrtovani proizvodni program in finančne rezultate. Pri takem številu zaposlenih smo načrtovali povprečni osebni dohodek 5.200 din na zaposlenega, kar nam daje maso bruto osebnih dohodkov 314,5 milijonov dinarjev, Z racionalnejšim zaposlovanjem in doseganjem boljših finančnih rezultatov si moramo prizadevati, da' bi povečali osebne dohodke iznad planiranih, seveda z utemeljitvijo, da bomo presegli planirani čisti dohodek 415 milijonov dinarjev. Pri izračunavanju finančnih rezultatov za vsako TOZD posebej pa smo prišli do rezultata, da TOZD elektroplavž, livarna strojne litine in tovarne traktorjev ne bodo ustvarile dovolj čistega dohodka; da' bi lahko pokrili v celoti vse bruto osebne dohodke. Zato smo se dogovorili, da se v teh treh TOZD izdelajo sanacijski načrti z analizo vzrokov za tako stanje in predlog izvršitve ukrepov, ki bi lahko zagotavljali pozitivne rezultate ob koncu-leta. Za TOZD livarne- in tovarne traktorjev j e'to še posebej zakonska obveza, ker sta obe zaključili poslovno leto 1977 z izgubo. Izračuni sanacijskih ukrepov za vse tri omenjene TOZD, ki so bili opravljeni v mesecu februarju, kažejo možnosti na doseganje pozitivnih rezultatov, odprto je e-dino vprašanje, zastoja proizvodnje na elektroplavžu, ki ga v tem trenutku še ni bilo možno ovrednotiti. Leto 1978 ocenjujemo kot leto posebnih naporov za ekonomsko Stabilizacijo naše delovne organizacije, ki bo na eni strani zahtevna zaradi bolj zaostrenih pogojev zunan j etrgovinskega poslovanj a, na drugi strani pa’, zaradi nujno potrebne večje finančne discipline pri trošenju sredstev, za investicije in investicijsko vzdrževanje. Ob sprejemanju gospodar- skega načrta za letošnje leto smo obravnavali tudi načrte investicijskih naložb, ki pa zahtevajo posebno selekcijo glede na naše šibke lastne finančne zmogljivosti. Dejstvo je, da nam letos večji del" kvalitetnih sredstev, to je sredstev normalne amortizacije, poberejo anuitete kreditov iz preteklih let ter združevanje sredstev za skupne naložbe po prioritetnih programih, sprejetih v Slovenskih železarnah. V naši delovni organizaciji bo letos glavna investicijska naložba izvajanje investicijskega programa za elek-troobločno peč št. 2 v elektroje-klarni ter priprave na novo veliko investicijo, ki je dobila posebno prioritetno mesto v občinski resoluciji o razvoju leta 1978, to je projekt jeklovleka z žaril-nico. V ostalih načrtih so to predvsem montaže opreme indukcijskih peči, rezervoarjev za plin, u-vedba zemeljskega plina in še nekatere druge , manjše naložbe, ki bodo zagotavljale hitrejše izvajanje gospodarskega načrta in doseganje ugodnejših finančnih rezultatov. Naša akcija pri izvajanju gospodarskega načrta pa mora iti predvsem v to smer, da bolje izkoristimo dosedanje naložbe in razpoložljive tehnične zmogljivosti, ne pa da se še vedno preveč obračamo-z večjimi zahtevami po novih investicijah. Stabilizacija ekonomskega položaja terja od nas vseh predvsem to, da se še bolj obrnemo navznoter in iščemo sanacijske ukrepe z boljšo kvaliteto dela in s tem večjo vrednostjo naše blagovne proizvodnje, Jki nam bo dala potrebna sredstva za hitrejši razvoj v naslednjih letih. DUŠAN BURNIK, dipl. ing. vsem ženskam za njihov praznik iskreno čestitamo i ¡¡gjg "Pl? m fas mm SSsl g S 1 ~ •• • silili I \ m m ¡8 ■ 1 PPIII ¡|||¡ggl I Pogled na del Štor z druge strani— z vzhodne strani proizvodnja jekla v letu 1977 Svetovna Že pred koncem januarja je mednarodni inštitut za železo in jeklo pri Združenih narodih (JISI) objavil prve podatke o svetovni proizvodnji jekla v letu 1977. Objavljeni podatki niso dokončni, po izkušnjah iz preteklih let se pa ne bodo bistveno menjali. Kot smo pričakovali, je svetovna proizvodnja jekla nižja od dosežene leta 1976, vendar ne toliko kot se je dalo sklepati po dobljenih informacijah pred nekaj meseci, o gibanju proizvodnje med letom v državah zahodnoevropskega trga, ZDA in Japonski. Leta 1977 je znašala svetovna proizvodnja jekla 673,1 milijona ton, leta 1976 je bila 676,5 milijona ton in leta 1975 še nižja ter je znašala vsega 645,8 milijona ton. Doslej največja proizvodnja je bila leta 1974, ko je ta znašala 707.7 milijona ton. Zanimivo je, kakšno je bilo gibanje proizvodnje v posameznih področjih sveta, če upoštevamo dežele »zahoda«, znaša znižanje nasproti letu 1976 okoli 2,8 %, odnosno proizvodnja se je znižala od 453,8 na 441,2 milijona ton. Če upoštevamo pri tem samo države zahodnoevropske gospodarske skupnosti, Severno Ameriko, Japonsko, Južno Afriko in Avstralijo, znaša padec 4,1 % odnosno iz 416,2 na 399,2 milijona ton. V državah Evropske gospodarske skupnosti je znašala proizvodnja surovega jekla leta 1977 samo 126,1 milijona ton, kar je 6 % manj kot leta 1976 in celili 19 % manj kot leta 1974. Kot je razvidno iz teh podatkov je bilo to znižanje v okviru pričakovanj, ali celo nekaj večje. Nasproti temu se je pokazalo, da so v deželah v razvoju proizvedli leta 1976 skupno 36,6 milijona ton in leta 1977 že nekaj vec kot 42 milijonov ton, odnosno se je proizvodnja dvignila ža okoli 11,6 %. Od tega povečanja odpade samo na Brazilijo več kot polovica. V državah SEV se je v preteklem letu dvignila proizvodnjo od 198.7 na 205,3 milijona ton ali za 3,3%. Sorazmerno visoko povečanje proizvodnje je nastalo tudi na Kitajskem in v Severni Koreji in to za 2,2 milijona ton od 24 na 26,2 milijona ton ali za 10,6 %. Sedaj znani podatki so sicer delno, kot že rečeno, še netočni, dajejo pa prav dobro sliko o dogajanjih na tržišču in v svetovni proizvodnji jekla. Proizvodnja v letu 1977 že dokazuje, da industrijsko razvite države zahoda izgubljajo svoje tržišče v deželah v razvoju in da to ni samo odraz trenutnega stanja, temveč dejstvo, s katerim bodo morali tudi Dopisujte v ¿fcčAdžUP ŽELEZAR v prihodnje računati. Nove železarne rastejo v Južni Ameriki, arabskih deželah, afriških in azijskih državah in vsaka nova kapaciteta pomeni pokrivanje dosedanjega .»pomanjkanja jekla za področje, kjer je zgrajena. Po znanih rezultatih proizvodnje jekla iz preteklega leta ni ni-kakega znaka, da bi se stanju v letu 1978 izboljšalo, celo slabša se, predvsem v industrijsko razvitih državah, kjer je bilo že itak slabo. Zanimivo je, da v času izrazite krize v proizvodnji jekla, cena staremu železu raste in je dosegla zadnji dan januarja že 75 $/to-no na tržišču v ZDA. V zadnjih treh mesecih je zrasla od okoli 50 $/tono za celih 50 % na 75 $/to-no. Komite ZK Železarne Štore se je sestal na svoji II. seji v petek, 13. 1. 1978. Z ozirom na to, da so bili v tem trenutka že znani rezultati gospodarjenja v letu 1977, je komite ZK vso pozornost posvetil oceni in obravnavi gospodarske situacije v preteklem poslovnem letu. Med drugim je Komite ZK obravnaval tudi poročilo o sprejemanju samoupravnih aktov in priprav na volitve v samoupravne organe in III. referendum. Na podlagi razprav in poročil je Komite ZK Železarne Štore sprejel naslednje sklepe in ugotovitve: 1. Pri realizaciji sklepov I. seje Komiteja ZK je bilo ugotovljeno, da so sklepi v glavnem realizirani, vendar bomo v bodoče javno objavljali sklepe, ki jih posamezne OO ZK niso izvršile. Ugotovljeno je bilo, da gospodarski načrt za leto 1978 še ni v obravnavi, kljub temu da bi po zagotovitvi strokovnih služb že moral biti izdelan in dan v razpravo. 2. Komite ZK Železarne Štore je obravnaval predložene programe dela komisij pri Komiteju ZK in jih po temeljiti obravnavi tudi sprejel. Člani Komiteja ZK mehi j o, da so predloženi programi dovolj jasni in konkretni za bodoče delo komisij in Komiteja ZK. Do naslednje seje Komiteja ZK pripravijo program dela tudi komisije, ki programa še niso naredile. 3. Člani Komiteja ZK so bili seznanjeni z dosedanjim potekom sprejemanja samoupravnih aktov,’ pripravami na III. referendum in volitvami v samoupravne organe. Ugotovljeno je bilo, da je kadrovska komisija pri Komiteju ZK resno in pravočasno pristopi-lak evidentiranju možnih kandidatov za posamezne samoupravne funkcije, zaradi česar je bil kandidacijski postopek kljub sorazmerno kratkemu času, kvalitetno izveden v vsej delovni organizaciji. 4. Kadrovska komisija pri Komiteju ZK je podala predlog članov za svet ZK SOZD Slovenske Železarne v sestavi: Gozdnikar Mirko, Potočnik Albin in Korošec Ignac. OO ZK predlog na Ocena je, da se velik del novih zmogljivosti na svetu, ki So že. zgrajene v deželah v razvoju, ali bodo pričele obratovati v teku letošnjega leta, nanaša na električne obločne peči. Za vložek v novih jeklarnah je bila predvidena v večini primerov predreducira-na, | metaliziraria železova “ruda. Proizvodni stroški za železovo gobo so, brez ozira na izbran postopek in reducent, v primerih višji, kot je bila cena starega železa pred nekaj meseci in so kljub dvigu cen še vedno sprejemljivi. Pri takem odnosu cen je docela razumljivo, da so izbrali za novo proizvodnjo jekla cenejši vložek. Povečanemu povpraševanju je nujno sledil: tudi dvig cene staremu železu. Ne trdim, da je cena starega železa edini vzrok svojih sejah obravnavajo in potrdi j h. 5. Podana je bila ocena gospodarjenja v letu 1977 in predvidevanja za leto 1978. Komite ZK je bil soočen s problematiko pokrivanja izgub v TOZD livarn in tovarni traktorjev v izgradnji. Člani Komiteja ZK so si bili e-notni v stališču, da je naloga vseh, da se ta izguba pokrije in sanira, posebno še zaradi tega, ker tudi gospodarski načrt za leto 1978 v teh delovnih sredinah ne kaže boljše perspektive. 6. OO ZK šo bile opozorjene, da so dolžne realizirati sklepe, sprejete na sestanku sekretarjev v Celju, na kontinuiran sprejem v ZK in da na svojih sestankih spregovorijo o aktivnosti članov ZK v krajevni skupnosti. Dne 23. 1. 1978 je bil sklican sestanek sekretarjev OO ZK v Železarni Štore po vprašanju razprave o gospodarskem načrtu za leto 1978. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da je ob razpravi gospodarskega načrta za leto 1978 potrebno predložiti že tudi akcijske oziroma sanacijske programe v tistih TOZD, ki ne ustvarjajo prostega dela poslovnega eklada že po gospodarskem načrtu. Delavcem v delovni organizaciji je potrebno predložiti način pokrivanja za tiste TOZD, ki tega objektivno ne zmorejo. Ob razpravi gospodarskega načrta je potrebno razpravljati tudi o investicijskih vlaganjih. OO ZK so dolžne razpravljati o vseh predloženih dokumentih in v svo-jiK sredinah poiskati vse možnosti za boljše ekonomske efekte, ker se ugotavlja, da za to obstajajo realne možnosti. Približuje se. čas volitev delegatov v zbor združenega dela in v samoupravne interesne skupnosti. Z namenom dogovoriti se o pripravah na izdelavo ocene delegatskega sistema v posameznih sredinah, je bil dne 7. 2 1978 sklican sestanek sekretarjev OO ZK. V oceni je potrebno posebej o-pozoriti zlasti na pozitivne izkušnje dela delegatov in delegacij, pa tudi na težave, slabosti in raznovrstne probleme, ki so ovirali naše delo in bi jih morali v nadaljnjem prizadevanju, za izbolj- in neposreden povod za dviganje cen proizvodom jeklarske industrije, eden od vzrokov je pa gotovo. Prav v zadnjem času v več državah cene jeklarskim izdelkom rastejo in so v Franciji poskočile tudi do 15 %, v Angliji 4,6 % in nekaterim proizvodom še več. Cene proizvodov železarske industrije so že dvignili, ali zahtevajo zvišanje tudi v drugih zahodnoevropskih državah, v ZDA, Kanadi in Japonski. Ocenjujejo, da še nobeno leto niso bile izgube v železarnah na svetu tako visoke, kot v preteklem 1977. letu in bodo podvzeli vse, da letošnje 1978. leto ne bo še slabše. Nove, višje cene naj bi bile eno izmed zdravil. Milan Marolt, dipl. ing. šanje pogojev dela delegacij brezpogojno odpraviti. Ocena naj poleg navedenih stvari vsebuje tudi predloge in stališča za izboljšanje dela delegacij in delegatskega sistema. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji sklep: Sekretarji OO ZK se obvezujejo, da v sodelovanju z vodji delegacij, predsedniki DS, IO OOS, mladino in poslovodnimi organi, izdelajo temeljito oceno delovanja delegatskega Sistema.. Kot podlaga za izdelavo ocene naj izdelovalcem kot pripomoček služi DELEGATOV POROČEVALEC št. 3. Rok za izdelavo ocene je 19. 2. 1978. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Priznanje, ki ga je prejela krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Štore, za svoje delo na področju krepitve organizacije ZRVS in za uresničevanje njenih družbenih nalog. To priznanje s podelitvijo »srebrne plakete Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije« pomeni veliko obveznost tega kolektiva za nadaljnje delo. Čestitkam in priznanju Republiškega odbora ZRVS in občinskega odbora ZRVS Celje se pridružuje tudi naše uredništvo. IZ DELA KOMITEJA ZK ŽELEZARNA ŠTORE OSMI MAREC - DAN ŽENSK Klara Zetkin, članica društva Špartak, ki je bilo med prvo svetovno vojno leVo revolucionarno krilo v nemški socialno-demo-kratski stranki, je. bila mednarodno znana nemška revolucionarka. Zaradi svojega naprednega prepričanja je morala 1882. leta emigrirati in je delovala v proletarskih organizacijah v Franciji, Avstro-ogrski, Italiji in v Švici. Na njen predlog je bil na drugem kongresu socialistk v Kopen-hagenu leta 1910 proglašen 8. marec za dan žena-delavk. Pred tem so že ameriški socialisti 8. marca 1909 organizirali miting in demonstracijo, z zahtevo po volilni pravici za ženske. Toda- dolgo je še trajalo, preden so ženske dobile volilno pravico, morale šp si jo priboritL Naše ženske so si jo priborile v ljudski revoluciji. Tako zdaj tudi pri nas praznujejo ženske svoj mednarodni praznik -rr- 8. marec. Vsa leta po osvoboditvi potekajo pri nas praznovanja mednarodnega praznika žensk v znamenju še večje mobilizacije žena pri vzgoji otrok in za vključevanje v naša socialistična samoupravna prizadevanja. Kako pa gledajo naše ženske na pridobitve v našem samoupravnem sistemu? Golež Pepca je zaposlena v Železarni Štore od leta 1950 in to ves čaS v livarni valjev. V začetku je delala kot pomožna delavka, nato je opravila izpit za žer-javovodjo in upravljala z‘ žerjavom vse do leta 1970. To delo je morala iz zdravstvenih razlogov pustiti, sedaj pa dela v jedrarni-ci. Takole je povedala v razgovoru: »V času zaposlitve kot žerjavo-vodja, sem morala delati tudi v nočnem času, kar mi je povzročalo precej težav zaradi nege otrok in gospodinjskega dela nasploh. Pozneje t uveljavitvijo sklepa o ukinitvi nočnega dela za žene, se je stanje bistveno izboljšalo, to pa je bila tudi za vse žene velika pridobitev. Ostali delovni pogoji se v livarni niso bistveno spremenili, zmanjšala pa se je zaposlenost žena, saj sem v tem obratu trenutno kot delavka edina od prejšnjih 17. Delo, ki ga opravljam, mi ne povzroča posebnih težav, razen to, da je precej umazano, v zimskfem času pa ni primernega ogrevanja. Povedala bi še to, da so v obratu pomanjkljive sanitarije, saj primanjkuje tople vode za umivanje. Glede družbene prehrane moram reči, da je kar v redu organizirana, kar pogojuje večje zadovoljstvo in storilnost pri delu. Sodelovala sem tudi v samoupravnih organih v obratu, ven- dar kot edina ženska nisem imela priložnosti kaj bistveno sodelovati pri reševanju problemov v obratu. Menim pa, da imajo žene na splošno danes več možnosti sodelovanja in odločanja pri sprejemanju in izvajanju samoupravnih odnosov, kot je bilo to pred 10 in več leti. Povedala bi še to, da ima danes poročena žena -t- mati — delavka lažji položaj zaradi bolj urejenega otroškega varstva in šolstva, ter boljše izbire prehrambenih artiklov kot je bilo, kar ji olajša tudi delo v samem gospodinjstvu in si lažje privošči kakšno uro počitka. J Proslava 8. marca je za delovno ženo priložnost, da se vsaj enkrat na leto srečamo s tovarišicami iz vseh obratov in služb ter se pogovorimo o vsakodnevnih problemih in tudi nekoliko sprostimo. Menim, da je ta praznik velika pridobitev, ki smo jo žene dosegle in bi se naj to nadaljevalo predvsem obogateno s kulturnimi pridobitvami in ostalimi oblikami pozornosti do delovne žene.« jljgjfj ■ , *3 11 '^g**'* " * >■ s 'r Ni Golež Lidija, glavni računovodja, pa meni takole: »Približuje se 8. marec — praznik vseh žensk. Kako ga bomo počastile? S 110. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih raz- merjih in odgovornosti delavcev je med drugim priznan 8. marec — dan žensk kot izredno plačan dopust. Torej bomo ta dan proste, kar nam veliko pomeni in ga primerno izkoristile. V današnji socialistični domovini je prav posebno urejeno varstvo žensk in materinstva. Saj delavke ni mogoče razporediti na delo v večizmenskem času in na delo, kjer se 'zahteva fizični napor. Prav tako ne, smejo opravljati nočnega dela med 22. in 7. uro. Posebna zaščita pripada de-lavkam-nosečnicam in materam majhnih otrok. Ta dan — 8. marca — na dan žensk bo naša delovna organizacija obratovala brez nas, žensk —- le v,izjemnih primerih, kot na primer v finančnem sektorju blagajna in še na nekaterih delovnih mestih. Te ženske bodo pa ta prosti dan izkoristile naknadno ob drugi priložnosti. Praznik 8. marec — dan žensk potrjuje, da smo v naši domovini delovne žene deležne vse pozornosti, vseh priznanj in enakopravnosti . Ob slovenskem kulturnem prazniku Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak ... (Zdravica) Leto za letom se, v februarju spominjamo našega prvega poeta dr. Franceta Prešerna. In prav je tako, saj mu dolgujemo zelo veliko. Bil je prvi slovenski pesnik, ki je povzdignil našo domačo pesem v evropski kulturni prostor. Mirno ga lahko postavimo v družbo Puškina, Byrona itd. V svoji optimistični in internacionalno-demokratični Zdravici je izpovedal podobno misel kot veliki Beethoven, v svoji 9. simfoniji. S svojo pesmijo še je boril proti političnemu suženjstvu in kulturni zaostalosti našega ljudstva, dramil nam je narodno zavednost. Njegov napredni duh je bil pristen tudi v NOB in mnogi borci so v letih 1941—1945 z njegovo pesmijo v srcih pogumno in odločno zrli okupatorju v obličje. Boj za narodov obstoj in za humanejšo družbeno ureditev je bil dokončno, izbojevan. Prav pa je, da se ob vsaki slovesnosti odkrito ozremo v naš vsakdan in se vprašamo, kje smo danes, kaj smo naredili v več kot tridesetih letih svobodnega ustvarjanja, da bi bilo naše življenje ne samo boljše, ampak tudi kulturnejše. Brez dvoma, narejenega je bilo veliko. Vsi imamo delo, razmeroma dobro zaslužimo, svobodno se lahko šolamo, z uvedbo samoupravljanja smo dobili možnost, da lahko soodločamo o vseh temeljnih vprašanjih našega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Kultura vsakega naroda pa se kaže tudi v drobnih, vsakdanjih rečeh in ne samo v visokih dosežkih pisateljev, znanstvenikov, arhitektov, -glasbenikov, slikarjev itd. Tudi naši medsebojni odnosi, tako doma, kot na delovnem mestu so dober pokazatelj stanja naše kulturnosti. Ali sniemo biti na tem področju res zadovoljni? Nered na delovnih mestih veliko nevljudnosti po pisarnah, javnih uradih, gostinskih obratih, v prometu, izgredi na športnih prireditvah, prerivanje v avtobusih, nelepi odnosi- do starejših občanov, s smetmi »olepšane« planinske poti, visok odstotek alkoholizma in še bi lahko naštevali. Vse preveč nas je prevzela potrošniška mrzlica, zavist, nevoščljivost, neučakanost. Pri tem pa kaj radi pozabljamo, da človek ne živi samo zato, da bi si kopičil materialne dobrine, zraven pa otopel za vse tisto lepo na svetu, ki šele daje življenju prav smisel in upravičenost. Mislim na radost ustvarjanja, ki je dana vsakemu izmed nas. Kdo se ne razveseli, če mu uspe spraviti druž- bo v dobro voljo, ako dobro zapoje neko pesem, napiše zgodbo,-kaj nariše ali pa vzemimo, popravi sam to in ono. Včasih, ko še ni bilo te tekme v standardu, so bili ljudje dosti več skupaj, bolj so si med seboj svetovali, pomagali drug drugemu, do starejših ljudi smo bili bolj pozorni; danes pa obstaja nevarnost, da se vse preveč zapiramo v svoje »konzerve« in da postajamo sami le »predmeti«, brez interesa za komuniciranje z ljudmi. Kultura se kaže tudi v odnosu človeka do okolja, v katerem živi. Tudi tu smo v marsičem le uničevalci in ne ustvarjalci. Poglejmo le bregove naših rek, kjer so razstavljeni vsi priveski našega potrošništva. Nikoli doslej nismo tako nasilno in sebično posegali v naravo in se z njo okoriščali, ne da bi pomislili tudi na prihodnje rodove. Če pa bomo našli pametno mero in ravnotežje med potrebnim tehničnim napredkom na eni strani in med ohranitvijo in gojitvijo kulture vsakega posameznika, si bomo lahko ustvarili pravo podlago za boljšo bodočnost nas in prihodnjih generacij. Pokazati moramo, da smo dostojni dediči tistih zdravih prvin, ki so naš narod, prek kmečkih uporov, Trubarja, Prešerna, Levstika, Cankarja, Župančiča, narodnih herojev in vseh borcev NOV, pripeljale do svobode in do samostojnega odločanja o svoji nadaljnji poti. Zato morata kultura in umetnost znova zavzeti v življenju naše samoupravne skupnosti tisto mesto, pomen in vlogo, ki daje narodu zdravo podlago za srečnejše življenje. D. K. PRED VOLITVAMI KAKO SO V ŽELEZARNI ZASTAVLJENE NALOGE ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE Obdobje pred predstoječimi volitvami zajema celovitost priprav, ki smo jih zastavili že. v sredini preteklega leta, ko smo opravili evidentiranje možnih kandidatov za delegate v vseh naših delovnih sredinah. V preteklem letu, še posebej pa v letošnjem, doživljamo v naši železarni zelo aktivno politično dejavnost, ki je bila usmerjena v to, da smo se dogovorili o' organiziranosti delegacij v posameznih temeljnih organizacijah združenega, dela in delovnih skupnostih. O možnih kandidatih za prevzem odgovornih funkcij v izvršilnih organih posameznih samoupravnih interesnih skupnostih in zborih. Ta 'razgibana politična aktivnost pa pomeni našo pripravljenost in odgovornost za še učinkovitejše in naprednejše uveljavljanje samoupravnih odnosov. Ob tem pa moramo oceniti sedanji trenutek uspešnosti in učin- kovitosti našega delegatskega sistema. Samoupravna organiziranost delegatskega sistema v železarni je bila dogovorjena s tem, ko smo skladno z izhodišči SZDL in sindikata v občini, dogovorili sestav in velikost posameznih delegacij. Tako je v železarni dogovorjeno, da bodo delegacije za zbor združenega dela. občinske skupščine štele v deiovnih skupnostih po 9 delegatov, v TOZD pa od 9—15 delegatov. Skupaj bomo izvolili 204 delegate za zbor združenega dela skupščine občine Celje. Na vsakem zasedanju zbora pa bo navzočih 6 delegatov. Dokaj različne pa so delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Tako imamo 11 splošnih delegacij, ki štejejo po 15 članov, 5 združenih delegacij, ki štejejo po 44 članov in posebne delegacije v dveh TOZD, ki štejejo po 110 članov (za vsako samoupravno interesno skupnost 11-članska delegacija); Skupaj 605 delegatov.. ■ Iz tabele 1 je razvidno, katere temelj ne organizacij e sestavi j a j o konferenco delegacij za zbor združenega dela občine: Zap. št. Ime TOZD in DSSS Delegacija štev. deleg. mest Livarna II 15 1. Mehanska obdelava 11' Traktorji 15 1 2. Jeklarne val/arne 15 1 3. Livarna I 15 Plavž 11 Kontrola kakovosti 11 1 4. Vzdrževanje 15 1 5. Energetika 11 Transport 11 5. GKSG 11 DPG 9 1 6. Priprava proizvodnje 9 Investicije in razvoj 9 Komercialne posle 9 Ekonomika in org. 9 Finančno rač. posle • 9 Kadre in spl. zadeve 9 1 Iz tabele 2 je razvidno, katere samoupravne , interesne : skupno-TOZD in delovne skupnosti še- sti. stavljajo konference delegacij ža Zap.št.. Ime TOZD in DSSS Pos. del. Združ. del. Splošne del Del. m. 1. Jeklarne in valjarne 110 ■ — — 1 2. Mehanska obdelava ___ 44 Livarna II • 44 — Traktorji — 44 — . 1 3. Livarna I . 44 __ Plavž — . 15 Kontrola kakovosti —• -: — 15 1 4. Vzdrževanje 110 1 5. Energetika __ 15 Transport . — 44 . — GKSG - — 15 DPG — ■ — 15 1 6, Priprava proizvodnje • — 15 Investicij in razvoj — — 15 Komercialne posle — lH 15 Ekonomika in org. — 15 Finančno rač. posle . — 15 , Kadre in splošne zadeve “ ' 1— 15 1 Tako imamo sedaj skupaj 809 članov kolektiva, ki bodo predstavljali delegatsko bazo za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti. Ko ocenjujemo delo delegacij v TOZD in DSSS, lahko ugotavljamo, da se ni v polni meri uveljavilo programiranje dela delegacij. Programiranje dela delegacij je bilo preveč formalno. Programi dela so opredeljevali sestajanje delegacij pred sejami skupščin, obravnavo gradiv za seje in včasih še kakšno vprašanje odgovornosti delegatov glede pristojnosti .na sejah. Takšni programi seveda niso mogli v ničemer pripomoči, da bi delegacije kvalitetno zastavile svoje delo. Niso bili upoštevani osnovni elementi: Povezanost delegacij s svojo samoupravno bazo in njene odgovornosti za delo v skupščinah. Programi dela bi morali izhajati iz sredin, v katerih je delegacija potrjena, Morali bi upoštevati vsaj! temeljne postavke programa dela organov samoupravljanja v TOZD, ter predvideti vključevanje delegacije v razprave in odločanje o vseh pomembnih aktih, ki jih sprejemajo v TOZD. Mnogokrat so bile v preteklosti pri obravnavanju delovanja temeljnih delegacij izrečene pripombe in kritike, da delegacija ne more stalno sklicevati sestankov samoupravnih organov, zlasti pa. zborov delavcev, da bi se z njimi konsultirala, od njih pridobila mnenja, ter jim vsakokrat znova poročala o svoji aktivnosti. Ob zahtevah za konkretnejšo in kvalitetnejšo povezavo delegacij z delegatsko bazo gre predvsem zato, da delegacija v celoti kvalitetno uporabi vse sprejete dokumente in stališča, izoblikovana v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, ki se nanašajo na posamezne probleme in da le izjemoma zahteva ob resnično najpomembnejših odločitvah -4- neposredna stališča delegatske baze ali Samoupravnih organov. Vendar je ob tem potrebno v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotoviti med delegacijo in njeno bazo sistem komuniciranja, da'bo mogoče v vsakem, pa tudi najmanjšem problemu zagotoviti slehernemu posamezniku, ki to želi, da pove svoje stališče in mnenje. Naše delegacije, ki jim dajemo polno veljavo, bodo morale v bodoče svoje pograme dela .in akcijske naloge opredeliti tako, da bomo lahko vsakokratno delo sproti ocenjevali. Da bomo povezovali interese delovnih ljudi in ob tem učinkovitost delegatskega sistema." . Š. 1 Zakaj smo proti povečani participaciji za zdravstvene storitve? Predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se sicer v celoti ne zavrača, zavrača pa se predlog o povečanju sedanje in uvedbi novih participacij. Iz predloga o predvidenem zbiranju sredstev iz povišanja participacije oziroma z uvedbo novih’ ni jasno'razvidno, kako še bodo in za kaj bi se" ta sredstva uporabljala in ali se bodo uporabljala racionalno. - Povečanje participacije in uvedba novih bi verjetno vplivala na zmanjšanje oziroma na skrajšanje bolniškega staleža. Zanesljivo pa bi imelo to za posledico povečanj e daljših bolezenskih odsotnosti z dela. 50-odstotno sofinanciranje direktnega plačevanja zneska participacije ža zavarovance, ki prejemajo otroški dodatek, bi povzročilo neprizadevnost za doseganje večje storilnosti, kar je v nasprotju z načeli delitve osebnega dohodka po vloženem delu in ni v skladu z zakonom o združenem delu. Na račun zmanjšane storilnosti pri delu bi se še povečal interes , za pridobivanje ne^ nadzorovanega in s tem neobdavčenega dohodka. Če je potreba po povečanju Sredstev, naj bi se ta ugotovila s primerjalno analizo ter primerno utemeljila. • Tudi v zdravstvu se mora pričeti racionalizacija uporabe Sred- stev in dela ter doslednejša delitev dela. Sedanje stanje pridobivanja zdravstvenih uslug prav tako terja temeljitejšo proučitev in dopolnitev organiziranosti tako v širši regiji kot v Štorah. -Med obvezno obliko zdravstven nega varstva je treba vključiti zdravljenje nesreč pri delu in poklicnih bolezni, alkoholizma in narkomanije, epilepsije in zdravstvenega varstva, v socialnih zavodih. O vseh teh problemih'smo razpravljali, zato je pravilno stališče delegacije, ki je bilo podano na skupščini SIS za zdravstveno varstvo občine Celje. Tvan Žraahar VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Zavod za požarno varnost 22-090 ali in sedež štaba CZ- 93 Uprava javne varnosti 23-941 ali 92 Reševalna postaja 94 S BELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Značilnost samoupravnega delovanja v preteklem mesecu je bila v samoupravnem organiziranju organov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Po uspelem III. referedumu, o katerem pišemo na drugem mestu in volitvah v vse samoupravne organe v TOZD in DS ter v organe delavskga sveta SOZD Slovenske železarne so v dneh med 27. januarjem in 2. februarjem 1978 potekale seje novoizvoljenih delavskih svetov. Na teh sejah so izvolili in imenovali no-, ve predsednike in namestnike delavskega sveta ter izvršilne odbore. Imenovali so delegate v izvršilne odbore pri delavskem svetu delovne organizacije in komisije za izvedbo volitev delegatov v delegacijo zbora'združene- nega dela in delegatov v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo 9. marca 1978. V tistih temeljnih organizacijah, ki so bile formirane po prvem referendumu 5. oktobra 1977, so delegati delavskih svetov imenovali vršilce dolžnosti vodje temeljne organizacije in hkrati tudi razpisne komisije za imenovanje vodij temeljnih organizacij: Na dnevnem redu prvih sej delavskih svetov je bila tudi razprava o gospodarskem načrtu za -leto 1978. Kljub temeljitim in vsestranskim pripravam letošnjega gospodarskega načrta, so raz-pravljalci kritično ocenili posamezne postavke v gospodarskem načrtu. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE V novi sestavi se je sestal 14. februarja, 1978. Na dnevnem redu 1. seje delavskega sveta je bilo med drugim tudi: 1 Nil!®: konstituiranje delavskega sveta in, izvršilnih odborov pri delavskem svetu; — poročilo predsednika delavskega sveta in predsednikov odborov pri delavskem svetu DO o delu v pretekli mandatni dobi; -A gospodarski načrt za leto 1978; H- verifikacija samoupravnih sporazumov; -— imehovanje vršilcev dolžnosti kolegijskega poslovodnega odbora; —/imenovanje Vršilcev dolžnosti vodij delovnih skupnosti; A*"ir imenovanja razpisne komisije za imenovanje članov poslovodnega odbora, predsednika in dveh podpredsednikov ter ' za imenovanje vodij delovnih skupnosti; H§9| imenovanje koordinacijske volilne komisije za volitve na dan 9. marca 1978. O sklepih s tega zasedanja bomo poročali v prihodnji številki. DELAVSKI SVET SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE 16. seja delavskega sveta Slo- rij pripravi poseben samouprav-venskih železarn, dne 20. januar- ni sporazum o skupnih osnovah ja 1978. - in merilih urejanja delovnih raz- V kolobarje zvito »bogastvo« a) Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika 15. seje delavskega sveta Slovenskih železarn in pregled izvršitve sklepov. 2. Določitev predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SŽ, 3. Določitev predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko SŽ. 4. Sprejem dogovorjenih stališč za' enotno uveljavitev sindikalne liste 1978 v SŽ. 5. a) Potrditev samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka. b) - Potrditev samoupravnega sporazuma o osnovah plana. c) Blagovni tokovi gotove proizvodnje. DO SŽ in DO blagovnega prometa. 6. Financiranje delovne skup-nbsti skupnih služb SŽ v I. četrtletju in določitev OD za generalnega direktorja SŽ. 7. Razno! b) Sklepi:- K-l sklep: Zapisnik 15. seje delavskega sveta Slovenskih železarn se odobri. Delavski svet Slovenskih železarn je ugotovil, da so sklepi izvršeni oziroma v izvajanju. K-2 sklep: Delavski svet Slovenskih železarn potrjuje predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD SŽ s spremembami in dopolnitvami komisije za izvajanje zakona o združenem delu SŽ z dne 11. 1. 1978, razen pripomb na člene 103 c, 103/d, 103/e, 103/f, in 103/g, ki še iz sporazuma izločijo. Upošteva se tudi več izbol j Sevalnih predlogov komisije pri RO sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Delavski svet Slovenskih železarn zadolžuje komisijo za izvajanje zakona o združenem delu, da za področje delovnih razme- merij v SŽ, 'pri čemer upošteva tudi že navedene izpadle člene. Skladno s tem se dopolni 95. člen sporazuma, kjer se navedene dodatno citirani sporazum. Čistopis samoupravnega sporazuma se pripravi v ponedeljek in objavi 25. 1, 1978 v prilogi glasila Železar V ca. 10,000 izvodih z obrazložitvijo, hkrati s samoupravnim sporazumom o združevanju v Interno banko SŽ, in takoj posreduje vsem DO SŽ. Delavski,’ svet Slovenskih železarn priporoča, da še v vseh DO SŽ izvedejo referendumi za sprejem sporazuma (v vsaki TOZD) med 25. 1. in 15. 2. 1978. V istem času naj vse DO SŽ, ki tega, še niso izvršile, izvolijo svoje delegate (brez namestnikov) v DO SŽ in odbor samoupravne delavske kontrole SŽ. K-3 sklep: Delavski svet Slovenskih železarn potrjuje predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko SŽ; 5 spremembami, in dopolnitvami komisije za pripravo predloga sporazuma z dne 16. 1. 1978, skupaj s pripombami Ljubljanske banke, posredovanimi v. istem gradivu. Pri tem DS SŽ poudarja, naj se združijo v Interni banki' Slovenskih železarn DO SŽ kot integralne celote povezanih TOZD v SŽ, skladno z že dogovorjenimi stališči v SŽ in priporočilom US SŽ. O vsebini poglavij o združevanju sredstev in dolgoročnih dogovorih je treba pred referendumom pripraviti dodatne pismene obrazložitve oziroma tolmačenja. Čistopis samoupravnega sporazuma se pripravi v ponedeljek in objavi 25. 1. 1978 v prilogi glasila Železar v ca, 10.000 izvodih skupaj z obrazložitvijo, hkrati s samoupravnim sporazumom o združitvi v SŽ in takoj posreduje vsem DO SŽ. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 5. strani) Delavski svet Slovenskih železarn priporoča, da se v vseh DO SŽ izvedejo referendumi za sprejem sporazuma (v vsaki TOZD) med 25. 1. in 15. 2. 1-978. V istem času naj vse DO SŽ izvolijo tudi svoje delegate v zbor Interne banke in odbor samoupravne delavske kontrole Slovenskih železarn. K-4 sklep: Delavski svet Slovenskih železarn potrjuje dogovorjena stališča za enotno uveljavitev sindikalne liste 1978 v SŽ, z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: — povsod, kjer je predvidena mesečna akontacija osebnega dohodka, se pred tem doda »obračunska osnova oziroma« — v 13. točki se v prvem odstavku, črta stavek: »Delavec v nobenem primeru ne plača več kot 60 din mesečno, temveč razliko krije OZD SŽ«; — 19. točka se spremeni: »Navedena stališča posreduje delavski svet Slovenskih železarn vsem OZD SŽ (TOZD, DSSS, enovite DO) kot skupni dogovor in priporočilo, ki se uporablja v vseh OZD SŽ od uveljavitve teh stališč v posamezni organizaciji enotno od 1. 2. 1978 dalje (za vsa tekoča izplačila, za ostala pa od 1. 1. 1978 dalje):« K-5 sklep: Delavski svet Slovenskih železarn priporoča vsem prizadetim DO, da oba samoupravna sporazuma potrdijo do 15. 2. 1978. Glede na morebitne pripombe se pred sejo delavskega sveta Slovenskih železarn besedili uskladita na KSO za komercialo do 31. 1. 1978. Delavski svet Slovenskih železarn potrjuje proizvodno-prodaj- ni načrt za leto 1978 med DO v sestavi SŽ in 13 organizacijami blagovnega prometa, in sicer pogojno do sprejema predhodno navedenih sporazumov. V prihodnje se ta načrt vključuje v vsakoletni gospodarski plan delovne organizacije in SOZD Slovenskih železarn. Gradivo za seje delavskega sveta Slovenskih železarn je treba obvezno dostaviti vsem delegatom še pred sejo, sicer delavski svet Slovenskih železarn ne bo glasoval o predlogih. K-6 sklep: »Delovna organizacija sprejema samopuravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornosti med združenimi TOZD SŽ in DSSS SŽ prispevajo za financiranje DSSS SŽ v I.' četrtletju 1978 vse DO SŽ za dejavnost DSSS SŽ mesečne akontacije v višini mesečnega prispevka iz leta 1977. Delavski svet določa OD generalnega direktorja Slovenskih železarn s faktorjem poprečnega osebnega dohodka v DO SŽ, ki znaša 3,5 kot je bil s sklepom delavskega sveta Slovenskih železarn priznan tudi doslej. Merila za vrednotenje zahtevnosti dela poslovodnega organa Slovenskih železarn se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med združenimi TOZD SŽ in DSSS SŽ. K-7 sklep: Ob pripravi sporazuma o skupnih osnovah in merilih urejanja delovnih razmerij v SŽ je tretja obravnavati uskladitev del in prosti dni. Dogovor mora biti sprejet najkasneje ob koncu letošnjega leta, tako da bi uskla-ditev veljala vsaj za leto 1979. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV je na 22. redni seji 2. februarja 1978 potrdil sklepe 21. seje in sprejel še naslednje sklepe in informacije: — potrdil je predloženi obračun stimulativnih dodatkov za december 1977, ki se gibljejo od 10,0 % do 40,0 %. — sklenil je, da se TOZD mehanske obdelave in TOZD livarn izplača 10 % stimulativni dodatek iz naslova solidarnosti, tovarni traktorjev pa razlika od obračuna do 10 °/o. Na tem solidarnostnem izplačilu se udeležba neproizvodnih TOZD in delovnih skupnosti ne računa. V letu 1977 iz- plačane in neporavnane akontacije na račun stimulativnih dodatkov se prekvalificirajo v solidarnostno. izplačilo tako, da obveznost vračila v letu 1978 odpade; — seznanil se je o višini izplačanih osebnih dohodkih v decembru 1977; — potrdil je predlog za ovrednotenje delovnih mest v skupini za vzdrževanje prog; — zavrnil je predlog ovrednotenja delovnega mesta »gospodar rezervnih delov«; — potrdil je predlog za pre,-rangiranje delovnega mesta »pletilja šara« vGKSG. EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR je na 19. redni seji, dne 17.1.1978 obravnaval in sklepal o naslednjem: — seznanjen je bil z izvajanjem akcijskih programov TOZD 114. panoge, TOZD MO in TOZD livarn; — priprava dela livarn izdela skupno s komercialnim sektorjem operativni plan v skladu z obstoječimi naročili; — kritično je ocenil prekoračitve plana nadur, ker ugotavlja, da ni pričakovanega rezultata dela; — seznanil še je z operativnim planom za januar 1978 in opozoril, da je potrebno v bodoče bolj realno planirati, se osredotočiti na uresničevanje gospodarskega načrta za planirane proizvodnje; — potrdil je sklepe komisije za racionalizacije, razen 4. sklepa te komisije, katerega naj še enkrat prouči; — obravnaval je predloge za službena potovanja v tujino in se seznanil s potnimi poročili potovanj v tujino. STANOVANJSKA KOMISIJA je na 13. redni seji, dne 23. januarja 1978 razpravljala o stanovanjski problematiki in pri tem ugotovila, da je potrebno 6. in 7. sklep 12. seje razveljaviti zaradi odstopa tovariša Tramška o preselitvi v drugo stanovanje. Sklep ,13. točke prejšnje seje je v realizaciji. Po odstopu tovariša Tramška od dodeljenega mu stanovanja je sija dodelila Ludvig Alojzu iz mehanične. Izpraznjeno garsonjero v ulici 29. novembra je komisija dodelila Paljič Brankotu iz TOZD energetika. Razpravljala je o sofinanciranju,nakupa stanovanj za družino Cerovšek Nade in Selič Antona in priporoča odboru za splošne zadeve, da to sofinanciranje odobri. Del izvora potrebne energije za potrebe Železarne komisija to stanovanje dodelila Simovič Draganu iz OTK. Izpraznjeno stanovanje tovariša Simoviča se dodeli Florjane Vinku iz valjarne'IL, izpraznjeno stanovanje Florjančiča se dodeli tovarišu Fridl Jožetu ml. iz MO. Fridlovo stanovanje pa je komi- Preložila je obravnavo vloge tovariša Lorgerja za sofinanciranje nakupa dvosobnega stanovanja na poznejši .termin. Obravnavala, je še vrsto vlog in priporočil za dodelitev stanovanj, katere bo konkretneje obravnavala na prihodnji seji. Za večjo varnost pred požari Z uvedbo sodobnih sredstev in naprav v gospodinjsko »meharti-zacijo« nastajajo večje nevarnosti za požar, eksplozijo in druge nesreče. V mislih imamo predvsem električne ter plinske štedilnike, peči na olje; likalnike, grelne blazine itd. Iz dosedanje statistike je razvidno, da je zaradi nepravilnih električnih in plinskih naprav, neznanja, neprevidnosti in malomarnosti, nastalo precejšnje število požarov, opeklin in drugih nesreč. Povprečno je človek osebno povzročitelj nad 70 % vseh požarov, od tega pa otroci 10 %. Da bi že naj mlaj še začeli vzgajati na požarno preventivnem področju, je Gasilska zveza Slovenije organizirala akcijo za tekmovalno značko »Preprečujmo požare«. Za bronasto, srebrno ali zlato značko lahko tekmujejo učenci osnovnih šbl, mladina do 18. leta starosti in gasilski pionirji v gasilskih društvih. V to akcijo se je ob tesnem sodelovanju z Osnovno šolo v Štorah in Kom-polah vključilo tudi gasilsko društvo Železarne Štore. Tako sta bila formirana dva gasilska krožka, in sicer eden na Osnovni šoli V Štorah, v katerem je bilo v prvi polovici šolskega leta vključeno 16 pionirjev tretjega in četrtega razreda in eden v Kompolah z učenci tretjega in četrtega razreda. Predavanja po določenem programu so vsak teden po eno uro, prva skupina pa je že tudi opravila izpite z zelo dobrimi uspehi. Tako je v Štorah prejelo 10 pionirjev srebrno, 6 pa bronasto značko, 28 pionirjev in pionirk v Kompolah pa bronasto značko. Poleg tega so vsi prejeli tudi lično pismeno priznanje o opravljenem izpitu. Da so pionirji z zanimanjem sledili tolmačenju o vzrokih požarov v gospodinjstvu in drugih nevarnostih ter ukrepih, kako preprečitL požar in kako ukrepati v primeru požara ali druge nesreče je razvidno, iz tega, da je kar 40 % pionirjev izpolnilo teste z 20 vpraša-nji brez napak, ostalih 60 % pa s prav dobrim in dobrim uspehom. Rezultati prve skupine v Štorah pa so spodbudili še ostale učence, tako da se je v II. skupino vključilo kar 40 kandidatov. Prepričani smo, da bodo naši najmlajši s pridobljenim znanjem prispevali k zmanjšanju . števila požarov in drugih nesreč, saj so obljubili, da 'se ne bodo igrali z ognjem in da bodo na nevarnosti opozarjali še ostale. Krumpak Tudi III. referendum uspel Izredno razvejana samoupravna aktivnost ter aktivnost družbenopolitičnih organizacij pri. uveljavljanju določil Zakona o združenem delu je zahtevala izvedbo že III. refereduma v zadnjih štirih mesecih. Na tem referendumu so se delavci odločali o novih in z »Zakonom dopolnjenih aktih. Opravljeno je bilo veliko in zahtevno de- lo. Vse priznanje zaslužijo delavci, sestavljalci samoupravnih ak- tov na katerih je slonelo celotno breme. Iz spodnjega, tabelarnega pregleda je razvidno za katere samoupravne "akte smo glasovali in kakšen je bil odziv delavcev. Rezultati glasovanj — osebnega izjavljanja, so prikazani v odstotkih. Pregled nam v celoti podaja sliko odziva delavcev, njih zavzetost do novih oblik samouprave in uveljavljanja Zakona o združenem delu. Visok odstotek udeležbe na glasovalnih mestih v posameznih temeljnih organizacjiah in delovnih skupnostih ter opredelitve za posamezni samoupravni akt so porok za nadaljnje po-glablj anj e samoupravne organiziranosti in delavčevega neposrednega odločanja. Začeto delo pa še ni končano. Smo na sredi poti pri realizaciji vseh nalog za dosledno uveljavi- tev zakonodaje. To pomeni, da mora dosedanjemu delu slediti konkretizacija neposrednih nalog samoupravnega mehanizma iii uveljavljanja zakonskih določil, ki so zapisana v sprejetih aktih. Od splošnih aktov prehajamo na neposredne naloge in zadolžitve, iz katerih bodo izhajale vse pravice in dolžnosti delavca pri upravljanju in delitvi ustvarjenega dohodka ter vrednotenja njegovega vloženega dela. REZULTATI REFERENDUMA - 25. januarja 1978 TEMELJNA ORGANIZACIJA' DELOVNA SKUPNOST ŠTEVILO ZAPOSLENIH GLASOVALO ODSTOTEK (%) SS o združitvi v delovno oraanizacijo ZEL ŠTORE STATUT \ delovne organizacije ŽEL. ŠTORE SS o delitvi sredstev, pravic in obveznosti SS o posebni finančni službi ŽEL. ŠTORE SS 0 združitvi v SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE SS o združitvi v Interno banko ? SLOVENSKE ŽELEZARNE , , STATUT „ delovne skupnosti ŽEL ŠTORE G LASOVALO (v procentih) za proti nev. za proti nev. za proti nev. za proti nev. za proti nev. za proti nev. za proti nev. ELEKTROPLAVŽ § | 107 96 : 89,7 88,7 0,9 - 88,7 0,9 - 88,7 0,9 - 87,8 1,8 - 86,9 2,8 - 87,8 1,8 - JEKLARNE-VALJARNE 822 1 722 87,8 77,4 8,0 2,4 76,0 9,4 | 2,4 75,3 10,1 2,4 73,8 11,6 .2,4 75,0 10,4 2/4 74,8 10,6 2,4 LIVARNA I BM1 177 78,6 78,6 3,9 5,4 76,1 3,4. 7,9 74,6 3,9 , 9,4 .. 7.5,6 3,4 . 8,9 73,6 4,4, . 9,9, 75,1 3,9 8,9 LIVARNAH 329 . ’ 283 86,0 83,4 1,5 ; t,2 82,5 2,4 1,2 83,6. 1,2 Tj2 82,7 2,1 1,2 83,4 1.5 : 1,2 82,5 2,4 1,2 MO. ; 199 > 177 . 88,4 88,4 0,5 - 87,9 i,q - 86,9 2,0 . 0,5 85,4 3,5 - 86,9 2,0 - 83,0 5,0 - VZDRŽEVANJE - 420. 367 ‘ 87,4 .81,9 3,6 2,1 - 78,6 6,4 ‘2,7 76,7 8,1 2,8, 76,4 8,6 2,6 79,0 5,5 3,1 76,2 7,8 3,6 TRANSPORT 1 144 1 . 134 1 93,0 91,6 1,4 - : 90,9 2,6 - 90,9 2,0 - 90,3 2,7 91,6 1.4 - 90,9 2,0 - ENERGETIKA I 107 1 100 93,4- ; 91,6 1,9 - 87,8 5,6 - 88,8 3,7 “897 ■ Zff - ' 90,6 2,3 - 88i8 3,7 - GKSG 123 115 ; ÜH 90,2 2,4 0,8 •'90,2 2,4 0,8 87,9 5,6. •0,8,. 88,6 4,0 0,8 80,9 2,4 0,8 87,8 5,6 0,8 \ DPG '70 66 94,2 94,3 - 92,8 - ; 1,4 94,3 - - 94,3 - - 92,8 - 1,4 94,3 - - KONTROLA KAKOVOSTI [ 114 109 1 95,6 ■ 93,0 0,9, 1,7 93,0 0,9 1.7 92,0. 1.7 1,7 91,2 2,6 1,7" 90,5 1,7 3,5 88,5 3,5’ 3,5 \ PRIPRAVA PROIZVOD. 55 52 ; 94,5 94,5 - - 94,5 - - ,94,5 - - •94,5 - - 92,7 1,8 - I 94,5 - 89,1 3,6 1,8 : INVESTICIJE. 78. 70 j .89,7 88.5 11,3 - .89,7 - - 89,7 - - : 88,5 - 1,3 89,7 - - 89,7 - - 89,7 - - ■KOMERCIALA § 96 90 I 93,7 -92,7 1,0 ■ 92,7 1,0 92,7 1,0 - 91,7 1,0 i5 91,7 - .2,1 91,7 - 2,0 92,7 1,0 - ■ EOS 30 30 . : 100,0 100 - - 100 -- .100 ; » 100 - - 100 - - 100 - - 100 - - FINANČNI/ 57. j H 56 v - 98,2 ,98,2 ; -Î ;!98,2 - - 98,2 - '98£ - - 98,2 - t - i 98;2 - - 98,2 - KADR. SPL. * 129 ' t;16 1 I 89,9 ‘ - 88,4 - 1,6 88,4 - m 88,4 - ■ 1,6 186j0 - : 1,6 j 86,8 1,6. f 1,6 j 84,5 \ 0,8. 1,6 870 m 1,6 SKUPAJ Î 3081' ' 2760 . , 89,6 ' . S 84,6 3,4 1,6 83,3 4,4" 1.9 .83,0 4,7 1.9 .82,1 5,5' S 20 ‘82,6 4,r 2,3 82,0 * 5,5' - 2,T 91,5 0,7 0,7 DPOMBA» rezultati sonzračunan! m števila zaposlenih! ' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiniiHiiimiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' VOŽNJA ZAHTEVA POZIMI POSEBNO POZORNOST Zima je tak letni čas, ko človek že kot pešec zaradi posebnih zimskih razmer izgubi tla pod nogami. Zato ni nič čudnega, da beležimo v zimskem času nekaj tipičnih zimskih prometnih nezgod, ker pač vozniki pri vožnji svojega železnega konjička ne upoštevajo specifičnih pogojev vožnje. Nič kaj prijetno ni po nepotrebnem pristati v kupu snega ob robu ceste ali še ob" kakšni trši oviri. Ni treba posebej poudarjati, da sneg, snežna plundra ali celo poledica na cesti zahtevajo od voznika skrajno previdnost in strpnost pri vožnji. Kot se za hudo zimo posebej dobro oblečemo in predvsem obujemo; je v tem smislu potrebno tudi vozilo primerno opremiti, da bo zmoglo zahtevno vožnjo v nevarnih zimskih pogojih. Vozniki, ki se pozimi ne bodo omejevali samo na vožnjo po mestu, kjer pristojne službe dokaj hitro odstranijo sneg in s soljo preprečijo zaledenitev ceste, bodo morali svoje vozilo primerno obuti za vožnjo po snegu ali celo poledeneti cesti. Vendar nam zimske gume, snežne verige ali Celo ježevke same po Sebi ne bodo porok za varno vožnjo, če ne bomo sami pravilno vozili. Zaviranje, spreminjanje smeri vožnje ali- drugi nenadni premiki z vozilom so lahko usodni, če pri .teh opravilih ne bomo dovolj previdni, celo zelo nežni, strpni in umirjeni. Zaradi slabših voznih pogojev je nujno, da vozimo s prilagojeno hitrostjo/ torej dosti bolj počasi kot sicer,, saj bomo pri manjši hitrosti dosti lažje uravnavali in kontrolirali lego vozila na vozišču. Na zasneženi ali celo poledeneli cesti je pot ustavljanja zaradi slabega trenja med gumami in voziščem znatno daljša, zato bo pametno ravnal tisti voznik, ki bo vozil res na zadostni varnostni razdalji za drugim vozilom. Zavedati se moramo, da zaviranjema zasneženi ali' celo poledeneli cesti nima" takega učinka, da bi lahko z ustavljanjem oziroma zaviranjem reševali nevarne situacije. Pri zaviranju lahko kolesa kaj, hitro blokirajo in zdi se, da sploh ne zaviramo, tako slab je zavorni učinek, posebno še, če nimamo dobrih pnevmatik oziroma gum. Nevarnost pa je tudi v tem, da z zavrtimi kolesi drsimo v smer, kamor ne želimo in tudi volan nas pri taki vožnji ne more rešiti. Če je temu tako, potem na zaviranje ne računajmo preveč. Bolj nas bo reševal nežen zasuk volana v desno ali levo. Najvarnejša vožnja pa seveda bo, če že pred tem vozimo tako, da ne ustvarjamo nevarnih situacij, ki narekujejo ukrepanje, ker vemo, da ukrepi niso učinkovtii. V skladu s prometnimi predpisi moramo vselej voziti tako, da bomo vozilo vedno, in povsod obvladali, torej tudi v specifičnih zimskih pogojih. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINA CELJE ÉV PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI : ; TELEFON 302 Današnja vloga subjektivnih sil v našem družbeno-političnem sistemu Da bi lažje razumeli današnjo vlogo subjektivnih sil, se moramo vrniti nazaj v zgodovino in vsaj na hitro preiti .pot. razvoja mednarodnega delavskega gibanja, ter seveda razvoj komunistične partije Jugoslavije, od njene ustanovitve, pa do danes. Marksistična znanost stoji na stališču, da je pri pojmovanju in razlaganju vseh družbenih pojavov potrebno izhajati iz materialistične teze, da sta proizvodnja in menjava podlaga vsakemu družbenemu sistemu in da še v vsaki družbi razdelitev proizvodov in socialna razčlenjenost v razrede in sloje ravnata po tem, kaj in kako se proizvaja in kako se to, kar je proizvedeno menjava. Zaradi tega ne smemo iskati končnih vzrokov vseh družbenih sprememb in političnih prevratov le v zavesti ljudi, v njihovi vse večji sposobnosti spoznavanja in razumevanja zakonitosti družbenega razvoja temveč predvsem v sil v sebi nova protislovja takih razsežnosti, kakršnih do tedaj še ni poznala zgodovina. Obenem z rojstvom kapitalizma -se je rodil tudi proletariat — smrtni sovražnik kapitala. Oba imata isto letnico rojstva, samo da ima proletariat zgodovinsko nalogo, da odpravi kapitalizem. Proletarska množica, ki 'je nastala v procesu kapitalizma, je i-mela v družbeni reprodukciji e-nako- funkcijo in enak položaj, njeni interesi so še izenačevali, skupna je bila kultura in način življenja. V odnosu do kapitala je predstavljala razred. Čeprav je proletariat v tem obdobju objektivno že predstavljal razred, se sam tega še rti zavedel. Potrebna je bila še dolga razvojna pot, da se je iz- razreda »po sebi« razvil v razred; »zase«; Za kapitalistični način proizvodnje je posebno značilno u-.stvarjanje presežne vrednosti, Pred kongresi OBJAVLJAMO POVZETKE IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA RAZREDNEGA GIBANJA IN NASE PARTIJE načinu proizvodnje in menjave torej v ekonomsko-družbenih odnosih. Proizvodnja je stalen, nujen proces med. človekom in. .prirodo, to je proces, v katerem si čloyek prisvaja naravna bogastva in jih s svojim delom prilagaja nastalim potrebam. V procesu zadovoljevanja, bodisi materialnih, bodisi duhovnih potreb, človek nenehno razvija in izpopolnjuje proizvajalne sile. Razvoj proizvajalnih sil in stopnja njihove razvitosti sta tisti objektivni podlagi, ki primarno določata značaj in oblike družbenih odnosov, ki so značilni za ljudi na posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja. Zato vsaki razvojni stopnji proizvajalnih šil u-strezajo tudi povsem določeni in le enkratni družbeni odnosi, ki imajo to lastnost, da sproščajo vso družbeno energijo in s tem ustvarjajo najboljše pogoje za vsestranski družbeni razvoj. Tako je torej proizvodnja temeljna človekova dejavnost, ki pogojuje in tudi določa oblike združevanja, državno organizacijo, njene ustanove, kulturo, znanost, politiko, ideologijo, religijo itd. Kapitalizem se pojavlja kot zgodovinsko nujno nasledstvo fevdalizma. Kapitalizem je posledica zakonitosti družbenoekonomskega razvoja samega fevdalizma in njegovih, lastnih protislovij. -V nedrih fevdalnih odnosov so se razvile naprednejše družbene sile. ki so bile hkrati nosilke boja za nov družbeni sistem. Boj teh sil je vodil neizogibno do propada fevdalizma in do zmage tedaj zgodovinsko naprednejše kapitalistične družbene ureditve. S prevlado in dokončno žmago kapitalizma nad fevdalizmom so se sicer razrešila 'velika protislovja družbenega razvoja tistega obdobja, toda tudi kapitalizem je že ob samem rojstvu no- kar je njen neposredni namen in gonilna, sila, kajti kapitalist zaposluje delavce samo s pogojem, da ustvarjajo večjo vrednost, kot jo njim izplačuje z mezdo. Iz tega izhaja, da si. kapitalist brezplačno prisvaja- celotno prešežno vrednost." Ustvarjanje presežne vrednosti je bistvena značilnost kapitalizma. Marx je dejal, da kapital ni ničesar drugega; kot tekom " časa delavcem odvzeta presežna vrednost. Želja kapitalista je čim večja presežna vrednost, pridobi pa si jo lahko samo z izkoriščanjem delavskega razreda, zato si prizadeva razviti metode in postopke za čim večje in popolnejše izkoriščanje. Vzporedno z razvojem kapitalizma gre tudi zelo hitro razvoj znanosti. Znanost, ki je "bila v fevdalizmu v službi cerkve, se sedaj hitro osvobaja, ker je potrebna buržoaziji za razvijanje industrijske proizvodnje. Številne iznajdbe v proizvodnji tekstila, izum parnega stroja, močan razvoj prometa in drugi znanstveni dosežki v 18. in začetku 19. stoletja so privedli v -strojno industrijo. To obdobje s popolno zmago strojne .industrije imenujemo industrijsko revolucijo (1. revolucija). Za industrijsko revolucijo postane tudi industrijski delavec le stroj ali sestavni del stroja —-blago, ki ga kapitalist kupuje na trgu kot vsako drugo proizvajalno sredstvo. Delovni in življenjski pogoji delavcev so bili že od vsega začetka nastajanja kapitalizma zelo težki. V tistem času še ni bilo nobene delavske zakonodaje, ni bilo zdravstvene niti socialne zaščite, dolžino delovnika je določil kapitalist po svoji volji, mezde niso bile z nobenim ukrepom zaščitene in so se gibale na meji nujnega eksistenčnega mini- muma, delovni pogoji" so bili izredno slabi, itd. Za prvo stopnjo boja proletariata je značilna razredna neosveščenost, spontanost in neorganiziranost. Upirati so se začeli posamezniki, nato skupine ali delavci istega podjetja. Do- tako imenovanih 'generalnih stavk je prišlo šele.mnogo pozneje. Oblike boja so bile še nerazvite. Prve reakcije delavcev na neznosne-delovne pogoje so bile prošnje in peticije, ki pa niso zalegle. Zato so začeli uporabljati učinkovitejše metode. Tatvine, so bile najbolj primitiven izraz njihovega razrednega boja. Iz obupa so se zatekali tudi h kvarjenju orodja, podtikali so. požare, prihajalo je celo do ubojev osovraženih mojstrov, tovarnarjev itd. Iz tega" obdobja poznamo tudi tako; imenovano ludistično gibanje, po Ne-cu Ludu, ki je prvi uničil stroj, na katerem je delal, misleč, da je stroj kriv za neznosne razmere delavcev. Druga stopnja v razvoju delavskega gibanja j e . vezana na ustanavljanje rokodelskih zvez -angleških delavcev' ali- tradeunio-nov. Te organizacije sb sprva delovale le toliko . čaSa, kolikor, jetra j al ekonomski boj. Pozneje pa so se ustalile in razvile v klasične razredne sindikate, V poznejšem obdobju se pojavi «artizem, zanj je značilno, da je na političnih temeljih- oblikovano revolucionarno gibanje delavcev. Doseglo je- Tepe uspehe, vendar je zaradi notranje neenotnosti 1848 razpadlo. Tretjo stopnjo v razvoju delavskega gibanja pa označuje oblikovanje samostojnega, razredno -zavednega političnega gibanja, ki ima za osnovo znanstveni socializem. Nosilci prvih socialistič-nih_idej moderne dobe so bili razni izobraženci — humanisti. Po svoj erh, bistvu so imeli človekoljubne in navidez zelo sprejemljive ideje, ki pa so bile idealistične in neuresničljive. Zato jih imenujemo utopične socialiste. (Saint Simon, Charles Fourier in Roher Owen). V 40 letih prejšnjega stoletja pa nastopita kot ideologa delavskega razreda revolucionarna borca in utemeljitelja znanstvenega socializma Karl Marx in Friedrich Engels. Marx in Engels sta bila v prvi vrsti revolucionarja. Filozofija in vsa druga znanost je imela za.njijii le tolikšen pomen Jn veljavo, kolikor je prispevala' ne samo k spoznanju in razlagi sveta, ampak k njegovemu spreminjanju. Marx pr-avi v svoji znameniti 11. tezi o Feuerbachu: »Filozofi so svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo.« V tej tezi je jasno izražen prodoren smisel njune praktične politične dejavnosti in teoretične priprave nanjo. Leta 1834 je bilo v Parizu ustanovljeno ilegalno društvo »Zveza pregnanih«. Leta 1836 se je od društva odcepilo najnaprednejše krilo, v glavnem njegovo proletarsko jedro, ki se ni moglo zadovoljiti z nejasnimi idejnimi o-snovami in politično neodločnostjo društva. Odcepljeni člani so ustanovili »Zvezo pravičnih«. Zveza komunistov je nastala iz zveze pravičnih na svojem 1. u-stanovnem kongresu 1. 1847 v Londonu. Nova organizacija -je morala zaradi okoliščin političnega boja še naprej ostati v ilegali. To je bila 1. politična organizacija delavskega razreda, ki je izhajala v svoji ideologiji iz temeljnih načel znanstvenega socializma, kar pomeni združevanje delavskega gibanja z znanstvenim Socializmom. Marksova misel, da revolucionarni nauk nahaja v proletariatu svoje materialno o-rožje, proletariat pa v tej znanosti svoje duhovno orožje, je postalo zgodovinsko dejstvo. Še’i-stega leta v jeseni je bil v Londonu 2. kongres komunistov. Na njem so sprejeli statut. in zadolžili Marxa in Engelsa, da'čim-prej izdelata program zveze komunistov. V statutu je zelo jasno napisano temeljno načelo organizacije. Namen zveze je strmogla-. Viti buržoažijo,' vzpostaviti’ gospostvo proletariata, odpraviti .staro, na razrednih nasprotjih zgrajeno buržoazno družbo in u-stanoviti novo družbo brez razredov in brez privatne" lastnine. V tem načelu so prvič v, zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja nedvoumno in znanstveno opredeljeni smotri komunizma. Tudi program7" je bil kmalu gotov. Že konec, februarja 1848 je izšel v Londonu pod naslovom Komunistični manifest. V njem zasledimo poleg ostalega tudi naj-popolnejšo ih najglobjci definicijo bistva in vloge komunistične partije," ki se glasi: »Komunisti So torej v praksi naj odločnejši del delavskih strank v vseh^deželah, tisti del, ki žene gibanje vedno naprej; v teoretičnem pogledu i-majo pred ostalo proletarsko množico to prednost, da poznajo pogoje, potek in splošne rezultate proletarskega gibanja.« Sklep o Ustanovitvi 1. internacionale, ali kakor se je uradno imenovala Internacionalna delavska zveza, je bil sprejet' na velikem delavskem zborovanju leta 1864 v Londonu. Na zborovanju so izvolili generalni svet, Marxu pa zopet zaupali izdelavo programskega dokumenta in statuta. Marx je kmalu pripravil oba dokumenta, in sicer: Inauguralno poslanico Internacionalne delavske zveze kot programski dokument, 1. internacionale in Splošna pravila internacionalne zveze, kot statut internacionale. Poslanica • se zaključuje z istim geslom: »Proletarci" vseh dežel, združite se!«, kot tudi že prej napisani Komunistični manifest. Po padcu pariške komune, v kateri so sodelovali'tudi nekateri člani internacionale, je evropska reakcija izkoristila politične razmere ugodne zanjo in ž vsemi silami napadla internacionalo. Zato je bilo na kongresu v Haagu 1. 1872 sklenjeno, da se generalni svet prenese v ZDA, 1. 1876 pa je bila 1. internacionala s sedežem v Phi-ladelphiji razpuščena. Za delovanje 1. internacionale je najpomembnejše, da je marksistična znanstvena misel povsem prevladala v mednarodnem delavskem gibanju. »ŠTORSKI ZELEZAR« Inovacijska dejavnost v letu 1977 V okviru prizadevanj, da bi dosegli z aktiviranjem vseh vplivnih dejavnikov v delovni organizaciji boljše ekonomske in druge učinke, posebej poudarjamo pomen in vlogo inventivne dejavnosti. Danes, ko povzemamo dosežene rezultate v preteklem letu in ugotavljamo, da smo lahko z njimi zadovoljni predvsem zaradi napredka v primerjavi s. stanjem pred nekaj leti, vseeno ne moremo mimo dejstva, da smo množično inovacijsko dejavnost razmahnili načrtno in s skupnimi močmi, zahvaljujoč predvsem tistim, ki so leta 1975 doumeli pomen inovacijske dejavnosti, kot elementa 'intenziviranja slovenskega gospodarstva. Že večkrat smo poudarili,, da je v naši delovni organizaciji imel sindikat vlogo pobudnika ža začetek sistematičnega organiziranja množične inventivne dejavnosti; vsi ostali pa smo iniciativo podprli in dosegli ne le zadovoljiv inovacijski dohodek, ampak tudi primerno vzdušje v kolektivu, ki je potrebno za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Naprava za središčenje valjev, izdelana doma po zamisli, naših inovatorjev Za nami so tri leta vključevanja v razgibana prizadevanja širše družbene skupnosti pri oblikovanju zakonskih in drugih osnov Ža nadaljnji razvoj inventivne dejavnosti, ki vključuje, enakopravno raziskovalno-razvojno in množično inventivno dejavnost. Spomnimo se, da je pred leti obstajal za urejanje odnosov na tem področju le Zakon o patentih. Po letu 1975 pa smo. dobili republiški Družbeni dogovor o inovacijah, Stališča in priporočila republiškega sindikata za razvijanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti, opredeljen odnos do tega področja v sindikalnih listah zadnjih let, predvsem pa določila Zakona o združenem delu, o načinu tretiranja inventivne dejavnosti v združenem delu. Na podlagi doslej ugotovljenega lahko zaključimo, da je naša družba spoznala in priznava pomen inovacijske dejavnosti za nadaljnjo krepitev materialne osnove združenega dela in posredno vse družbene skupnosti. Hkrati pa je to spoznanje poroštvo za nadaljnje vsestransko podpiranje kompleksnih inovacijskih procesov. V naši delovni organizaciji je dosežen v zadnjih treh letih poseben napredek. Pri tem je razveseljiva nenehna rast predlogov in inovacijskega dohodka. Trditev ponazorimo s primerjanjem dosežkov v zadnjih treh letih. 1976 1977 Indeks. Število predlogov 80 111 139 Inovacijski dohodek 11,264.505,95 18,028.801,48 160 Posebna nadomestila 261.420,25 298.133,52 114 Primerjava kaže povečanje števila predlogov in inovacijskega dohodka ter znatno manjšo rast posebnih nadomestil, kar je posledica naključnega značaja nekaterih predlogov, ne pa politike Komisije za racionalizacije. V nadaljevanju prikazujemo dosežke predlagateljev v temeljnih organizacijah združenega dela v letu 1977: 1. Število predlogov, ki jih je komisija za racionalizacije obravnavala Število obrav, predlogov Sprejeto Zavrnjeno I. polletje 70 \ 61 9 II,,polletje 65 62' 3 SKUPAJ 135 123 12 2. Prikaz dosežkov po izvoru predlogov TOZD štev. obrav. predlogov Prihranki Nado- mestila" TOZD panoga 114 — elektro plavž 6 1,317.285,00 26.636,49 — SM jeklarna 1 53.310,00 1.246,34 — valjarna I 1 143.316,90 6.082,92 — valjarna II 1 534.570,00 ■ 11.214,85 — elektro jeklarna 2 272.106,99 4.432,41 — jeklo vlek 1 123.393,46 4.467,87 SKUPAJ: 12 2,443.982,35 54.080,88 TOZD panoga 117 — livarna I 2 1,524.237,45 22.559,92 — livarna II 3 63.919,80 8.079,51 SKUPAJ: 5 1,588.157,25 30.639,43 TOZD MO | v pš — obdelovalnica valjev 1 7.309,12 502,00 — obdelovalnica litine 1 75.646,50 3.470,10 — orodjarna in pripr. 14 2,018.280,50 13.243,64 SKUPAJ 16 2,101.236,12 17.215,74 TOZD ViT — mehanična delavnica 20 1,468.011,06 44.505,77 — elektroobrat 17 816.666,78 25.323,30 — dvig. in transp. n. 2 775.886,10 7.913,25 — priprava vzdrž. 21 1,898.540,83 49.345,71 SKUPAJ: 60 4,995.104,77 127.088,03 TOZD energetika — energetski obrat 2 6,029.974,14 35.515,51 — merilna služba 9 206.809,36 19.169,03 SKUPAJ: ' 11 6,206.783,49 54.684,54 Tovarna traktorjev 3 17.665,00 . 1.071,57 DSSS . 4 684.577,00 11.019,46 SKUPAJ DO 112 18,028.801,48 297.133,52. 3. Prikaz dosežkov po enotah, kjer i so bili predlogi realizirani TOZD Štev. obrav. predlogov Prihranki Nado- mestila TOZD panoge 114 — elektro plavž 16 1,938.636,95 48,130,79 — SM jeklarna 2 77.451,84 1.817,46 — valjarna II 2 143.316,90 6.582,92 — valjarna II 14 2,494.606,92 45.910,19 — elektro jeklarna 11 889.796,80 24.541,86 — jeklo vlek 1 123.393,26 23.487,82 SKUPAJ 46 5,667.202,87 150.471,04 TOZD panoge 117 — livarna II 9 1,095.531,60 34.850,07 — livarna I 7 2,123.298,87 39.848,46 SKUPAJ: 16 3,218.830,47 74.698,53 TOZD MO — obdelovalnica valjev 12 617.218,98 16.726,22 — obdelovalnica litine 7 506.460,20 3.561.00 — orodjarna 3 1,030.348,80 2.642,10 SKUPAJ: 22 2,154.027,97 22.929,32 TOZD ViT — mehanična delavnica 3 2.300,00 — elektroobrat 10 74.439,78 6.047:52 — dvig. in trans. n. 4 ' 848.828,10 14.416,22 — pripr. vzdrž. — |j | SKUPAJ: 17 923.267,88 22.763,74 TOZD energetika — energetski obrat 1 5,586.995,61 30.420,88 — energetska služba 1 . 800,00 — merilna služba 2 : 3.000,00 SKUPAJ: 4 5,586.995,61 34.220,88 Tovarna traktorjev 5 208.476,52 10.869,53 DSSS 2 — 200,00 SKUPAJ DO 112 18,028.801,48 297.13352 Inovacijska dejavnost v letu 1977 (Nadaljevanje z 9. strani) 4. Prikaz števila predlogov v letu 1977 po izvoru in namenu TOZD V enoti dani predlogi Enoti namenjeni predlogi TOZD panoge 114 — elektroplavž 3 10 — elektro jeklarna 2 9 — valjarna 1 1 4 — valjarna II — 5 — jeklo vlek 1 2 SKUPAJ: 7 30 TOZD panoga 117 — livarna II 4 14 — livarna I — 7 SKUPAJ: 4 21 TOZD MO — obdelovalnica valjev 2 9 — obdelovalnica litine 1 5 — orodjarna 18 9 SKUPAJ: 21 23 TOZD ViT — priprava vzdrževanja 18 — — mehanična delavnica 14 3 — elektroobrat 11 9 — obrat dvig. naprav 8 9 SKUPAJ: 51 21 TOZD energetika — energetski obrat 1 1 — elektroenergetska služba 1 1 — mčrilna služba 6 2 SKUPAJ: 8 4 Tovarna traktorjev 2 7 GKSG 3 | 3 DS SS 10 2 Zunanji inovatorji 4 — SKUPAJ DO M 111 5. Kvalifikacijska struktura predlagateljev Kvalifikacija število Odstotek Visoka šola 13 10,9 Višja šola 6 5:,0 Srednja strokovna šola 48 40,3: Visoka kvalifikacija 19 16,0 Kvalifikacija 22 18,5 Polkvalifikacij a 9 7,6 Brez kvalifikacije 2 1,7 SKUPAJ: 119 100,0 Pri oblikovanju novih rešitev je neposredno sodelovalo 119 elanov kolektiva ali 3,6 % od povprečnega števila zaposlenih v delovni organizaciji, če upoštevamo, da je bilo najmanj dvakrat toliko delavcev angažiranih posredno pri pripravljanju dokumentacij e,_ ocenjevanju predlogov in njihovi realizaciji, potem ugotovimo, da je sodelovalo v celotnem inovacijskem procesu več kot 10 odstotkov zaposlenih. V poročilu o dosežkih množine inventivne dejavnosti V I. polletju 1977 smo navedli tudi nekatere motilne vplive; ki ovirajo doseganje še boljših rezultatov. Ugotavljamo, da se v zadnjih šestih mesecih ni zmanjšalo število teh dejavnikov ali pa spremenila njihova vplivnost. To vsekakor pogojuje med drugim tudi dejstvo, da je pri sedanjem načinu obravnavanja inovacijskih predlogov obremenjena komisija za racionalizacijo do take stopnje, da ne more posvečati potrebne pozornosti usmerjanju politike na področju inovacijske dejavnosti in odpravljanju pojavljajočih se problemov. Z željo, da bi dosegli v letu 1978 vsaj enake ali boljše rezultate na področju inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji bomo morali storiti naslednje: • — odpraviti dosedanje pomanjkljivosti (še vedno prepočasno reševanje predlogov, preveč subjektivno ocenjevanje predlogov, slabo ocenjevanje predlogov zaradi nepoznavanja, samoupravnega- sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih železarn, odsotnost učinkovitega sistema za pospešeno realiziranje sprejetih predlogov-in nadzorovanje njihovih učinkov v delovnem procesu itd.); — dopolniti samoupravni sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah v duhu potreb, ki se kažejo v praksi in določil zakona o združenem delu; — razvijati vse oblike usmerjanja in programiranja množične inventivne dejavnosti; — tesneje povezovati raziskovalnb-razvojno in množično inventivno dejavnost v delovni organizaciji; — dopolniti organizacijo dela Komisije za racionalizacije pri delavskem svetu delovne organizacije; — opredeliti vlogo patentnih informacij, ki jih dobivamo od aprila 1976. leta pri Informacijskem centru Republiške raziskovalne skupnosti Slovenije ter — razširiti službo za inovacije po predlogu Komisije za racionalizacije in sklepii ekonomsko-gospodarskega. odbora. Prikazana je merilna naprava za Dodatna naprava za rezkanje va-kontrolo medosnih razdalj izvrtin. ijev za rebrasto jeklo na progi 0 550 mm ,je rezultat dela skupine inovatorjev iz valjarne II Ob konču je treba poudariti, da je tretiranje inovacijske dejavnosti v združenem delu opredeljeno z zakonom o združenem delu. Naloga naše in vseh drugih delovnih organizacij pa je, da vnesejo ta spremenjeni odnos do inovacijske dejavnosti v svoje samoupravne akte in dosežejo, da bo postal inovacijski proces resnično del celotnega poslovnega procesa. O delu društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v Železarni štore in sodelovanju na inovacijski razstavi, ki je bila oktobra na Reki, bomo poročali po letni konferenci tega društva. Gaberšček J. Prikličimo si v spomin ja 1809. Po študijah v- Edinburg-hu in Cambridgeu je na ladji mnogo križaril po svetu, kar pet let. Na svojem potovanju na ladji Beagle je na otokih preiskoval živalstvo in ga primerjal z onim na celini — in v njem se je utrdila teorija o spremenljivosti živalskih in rastlinskih vrst. Vsa svoja dognanja in dokaze je zbral v svoji znameniti knjigi »O izvoru vrst po naravnem izboru«. Darwinov nauk ali darvinizem je popolnoma spremenil gledanje na živo naravo. Ves nauk o življenju, razvoju živalstva ih rastlinstva, s človekom 'vred, je dobil nove temelje. Človek je prenehal biti nadnaravno bitje, postal jele najvišji člen v razvojni verigi, M veže ves živi svet. R. U. CHARLES ROBERT DARWIN, oče moderne descedenčne teorije, to je nauka o razvoju vrst in človeka, je bil rojen 12. februar- iz krajevne skupnosti ŠTORE Spremembe v sistemu samoupravne organiziranosti združenega dela in krajevnih skupnosti pogojujejo izjemno družbenopolitično dejavnost. V železarni je za nami odloča-, nje o spremenjeni organiziranosti in novih samoupravnih organih; v krajevni skupnosti pa je izveden referendum, na katerem so občani odločili, da se sedanja krajevna skupnost Štore razdeli v dve novi. S tem pa še ni speljana do konca zamisel o nujnih spremembah, ker bodo realizirane šele z volitvami v skupščinske organe, samoupravne interesne skupnosti in organe krajevne skupnosti. Dejavnost v krajevni skupnosti Štore predstavljamo na ustaljeni način. Gasilsko društvo v Prožinski vasi je znano po aktivnosti, uspešnosti na tekmovanjih in pri ohranjanju požarne varnosti ter tesni povezanosti s krajani svojega širšega območja. Letos praznuje društvo 40-letni-co obstoja. Na redni konferenci, -ki je bila 28. januarja, so analizirali svoje delo, kritično ocenili pomanjkljivosti in sprejeli program za letošnje leto. Razen tega so seveda izvolili svoje novo vodstvo. Dobršen del časa so namenili tudi obujanju spomihov na težave in uspehe, ki so spremljali razvoj društva. Pobudnik ustanovitve društva in njegov prvi predsednik tov. Ferenčak, ki je — to moramo povedati — sedaj častni predsednik društva, je pripovedoval prisotnim, med katerimi je bilo izredno veliko mladih, v. kakšnih okoliščinah je bilo ustanovljeno društvo in kako se je razvijalo do današnjih dni, ko ima svoj novi dom, gasilni avto in potrebno sodobno opremo za‘ intervencijo ob požarih. Posebno prijetna je ugotovitev, da je društvo prepastlo okvire svoje osnovne dejavnosti in predstavlja tudi središče kulturne dejavnosti na tem področju. Na prijeten način združuje mlade, ki sodelujejo v gasilskem društvu in pri organiziranju kulturnega in zabavnega življenja. Ob ugotovitvi, da ni bilo v preteklem letu požara na področju gasilskega društva Prožinska vas, se ne moremo znebiti vtisa, da vpliva prav mladina na povečevanje preventivne protipožarne varnosti, ker seznanja starejše v,svojem bivalnem okolju z možnimi nevarnostmi. Društvu iskreno čestitamo ob dosedanjih uspehih in želimo enako tudi v bodoče. Ena najbolj zaposlenih komisij pri Svetu krajevne skupnosti Štore je Komisija za komunalno gospodarstvo. Na redni seji 1. februarja 1978 je razpravljala o dopolnitvi programa svoje dejavnosti. Med drugim je sklenila, da bo po referendumu na Teharjih dopolnila program skladno z novo orga- nizacijo Krajevne skupnosti Štore in Krajevne skupnosti Teharje. Izvršni odbor Krajevne konference SZDL je na redni seji 2. februarja 1978 obravnaval priprave na zbore. občanov pred bližnjimi volitvami. Sprejet je bil sklep, da se izvedejo zbori občanov po stalnih območjih dne 9. februarja 1978. Na teh je, bilo treba obravnavati statutarni sklep o bodoči organiziranosti krajevnih Skupnosti in predlog kandidatov za posamezna voljena telesa. V prejšnji številki našega glasila smo .poročali o pripravah na référendum, na katerem naj bi občani Teharij in bližnjih zaselkov odločili o organiziranju svoje krajevne skupnosti. Danes lahko povemo, da je bil referendum dne 5. 2. 1978, uspešen. Krajani Teharij, Bukovžlaka ter naselij Vrhe in Slance so na treh glasovalnih mestih odločili, da se ta dosedanji del Krajevne skupnosti Štore organizira kot samostojna. samoupravna celota — Krajevna skupnost Teharje. Novo ustanovljena krajevna skupnost, ki se bo konstituirala z izvolitvijo svojih organov na bližnjih volitvah, šteje 1:318 prebivalcev, od tega pa je 965 volilnih upravičencev. Na referendumu jè lahko glasovalo 864 občanov, ostali pa so bili v JNA, inozemstvu ali odsotni iz drugih opravičenih razlogov. Referendumskega glasovanja se je udeležilo 829 občanov. Za samostojno Krajevno Skupnost Teharje so glasovali 704 občani, proti 94 občanov, neveljavnih glasovnic pa je bilo 31. Dobili smo torej novo krajevno skupnost, ki se bo povezovala z našo v okviru skupnosti krajevnih skupnosti, do nadaljnjega pa bo koristila tudi tajništvo Krajevne skupnosti Štore. Dne 9. februarja 1978 so bili na vseh stalnih območjih Zbori občanov, ki so obravnavali statutarni sklep o dopolnitvi samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti in predlog možnih kandidatov za delegate v SIS, občinske in republiške skupščine in organe krajevne skupnosti. Na podlagi statutarnega sklepa bodo dopolnjeni obstoječi, statuti krajevnih skupnosti. Novost na tem področju prav gotovo predstavljajo skupščine krajevnih skupnosti in povečana samostojnost svetov. Ob tej priložnosti so poverjeniki pododborov, krajevne konference SZDL sprejeli- nalogo, da ugotovijo na terenu odstopanja dejanskega Stanja krajanov od volilnega imenika. Na zborih občanov so obravnavali tudi drugo problematiko, v kateri je kot običajno izstopala komunalna dej avnost. Dne 10. februarja 1978 je bila v Štorah _ kandidacij ska konferenca, ki je potekala po programu, določenem s poslovnikom predvolilne aktivnosti. Na konferenci 1. GODUNC Ladi 2. MEZE Agica 3. ŽOHAR Jožica 4. FRANULIČ Anton, ml. 5. MERNIK Pavel 6. OBERŽAN Marija, ml. 7. TRŽAN Štefka 8. GAJŠEK Milena 9. TOFANT Ivanka 1. MOČNIK Greta 2. LESKOVŠEK Miloš 3. JAZBINŠEK Marija 4. CENTRIH Jože 5. MEDVED Ivah 6. VERBIČ Miško 7. LAMUT Marija 8. KRESNIK Milan 9. TOFANT Ivan je bil oblikovan dokončni predlog kandidatov za vsa samoupravna telesa, ki bodo voljena v marcu. Naslednjih nekaj tednov bo potekalo v znamenju priprav na volitve. Te bodo v organizacijah združenega dela izvedene 9. marca, v krajevnih skupnostih — seveda tudi naši — pa 12. marca 1978. 1. MIHEVC Franc 2. KOVAČ Jožica 3. ERŽEN Jožefa 4. JESENEK Stanko 5. ŠKET Dragica 6. REDNAK Ivanka 7. VASLE Inge 8. OŠLAK Marjan 9. MODIC Jožica 1. CAJHEN Jože 2. PALIR Vid 3.. KRESNIK Vinko 4. KOMPOLŠEK Milka 5. DEŽELAK Vanda 6. KOŠTOMAJ Karl 7. VIDMAJER Anton 8. GRADIŠNIK Peter 9. HOČEVAR Štefan KANDIDATNA LISTA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTORE IN TEHARJE Po zelo aktivni in široki predvolilni javni obravnavi evidentiranih možnih kandidatov za skupščinske delegacije in delegacije za interesne 'skupnosti so se občani v Krajevni skupnosti Štore sestali na 4 zborih občanov. Še nikoli doslej nismo v naši KS Zabeležili takšen Obisk občanov, saj je bilo na vseh zborih skupaj prisotnih kar 440 občanov, kar je največja udeležba doslej. Na temeljni kandidacijski konferenci, ki je bila v petek, dne 10. februarja 1978 ob 17. uri pa So bili potrjeni naslednji delegati za posamezne delegacije, in sicer že za dve krajevni skupnosti. Občani Teharij so se namreč 5. 2. 1978 na referendumu odločili za svojo krajevno skupnost. Objavljamo kandidatne liste za obe krajevni skupnosti. KS ŠTORE KS TEHARJE Delegacija za zbor krajevnih skupnosti SOb 1. GOLEŽ Lidija 2. VENGUST Ivan 3. JAVORNIK Anton • 4. ZAPUŠEK Roman, st. 5. BUSER Milena 6. MILANOVIČ Slobodan 7. ČADEJ Vid, st. 8. PLANK Štefka, 9. VERDINEK Ivan 10. MRAVLJAK Marjan 11. MAHNE Dane 12. LEBAN Jože 13. BUSER. Vida 14. LONČARIČ Jože 15. STOJAN Ivan 1. GRASSELLI Milan, st. 2. JEŽOVNIK Ferdinand 3. VERDEV Jože 4. LAVRE Viktor 5. MASTNAK Anton 6. JEZOVŠEK Miro 7. PAVLOVIČ Mira 8. LENARDIČ Rihard 9. MERNIK Marija Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti socialno skrbstvo 1. ŽOHAR Vili 2. KRUMPAK Štefan 3. ČEHOVIN Jurij 4. ŽIBRET Anica 5. PISANEC Štefan 6. ZUPANC Dragica 7. KROFLIČ Zdravko 8. RUTAR Dana 9. IVANŠEK Mirica 1 RITOVŠEK Anica 2. REBULA Nada 3. OBREZ Nada 4. ŠKET Dragica 5. ŽOHAR Jože 6. CAJHEN Marija 7. ŠELIH Anton 8. REDNAK Ivanka 9. ŽNIDAR Jože otroško varstvo invalidsko pokojninsko zavarovanje IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTORE (Nadaljevanje z 11. strani) RS ŠTORE KS TEHARJE raziskovalna dejavnost 1. GODUNC Breda 2. VUK Miha 3. KRAMER Jože 4. ŽOHAR Slava 5. JAZBINŠEK Janez 6. BULE Vinko 7. GODICELJ Stanko 8. MASTNAK. Franc 9. 'GAJŠEK Marjan 1. KORENT Rado 2. RENČELJ Franc 3. ARČAN Željko 4. NOVAK Janko 5. MAČEK Ludvik 6. ROBNIK Anton 7. RITOVŠEK Mirko 8. SPOLENAK Bogomir 9. SIMONČIČ Robert stanovanjsko gospodarstvo 1. ARZENŠEK Anton 2. SOVIČ Milovan 3..KRIŽANEC Srečko 4. -ŠKORC Vinko 5. -BURBEVIČ Anica 6. -VENGUST Marija 1, GOBEC Brago 8. KROFLIČ Zdravko 9. VEŠLIGOJ Mirko 1. ZAVŠEK Ivan 2. MERNIK Mariča 3. GORŠAK Hedvika 4. HRASTNIK Miroslav 5. SENICA Ivan 6. BRGLEZ Stanko 7. KAMENŠEK Baniel 8. OBERŽAN Milan 9. KORENAK Franc 1. GAJŠEK Stanko - 2. KUMPERGER Ivan 3. ŽOHAR Jurij 4. KOROŠEC Ignac 5. VENGUST Anica 6. RENČELJ Zlatko 7. FURLANI Stanko 8. KROFLIČ Stanka 9. ZELIČ Franc zaposlovanje 1. TOFANT Martin 2. KAMENŠEK Ivan 3. LEČNIK Marjan 4. ZAPUŠEK Sandi 5. TURK Anton 6. ŽAGAR Friderik 7. ŠEŠKO Bragiča 8. POVALEJ Greta 9. POTOČNIK Alojz zdravstvo 1. ZORE Jože 2. GOBEC Ladi 3. ŠOŠTARIČ Margareta 4. MAČEK Banica 5. ŽUMER Mara 6. MASTNAK Zdenka 7. MULEJ Terezija 8. POBPLATAN Franc 9. SOREC Ivanka 1. ŽOHAR Franc . 2. LENARBIČ Silva 3. ŠKET Erika 4. MIHEVC Franc, ml, 5. GORIŠEK Marija 6. GOBEC Branko 7. HROVAT Jože 8. KRAJNC Vinko, ml. 9. LEBAN Pavla telesna kultura 1. OCVIRK Sonja 2. GOLOB Jože 3. KOVAČ Slavica, ml. 4. ČAGALJ Jože 5. BOKŠAN Bora 6. ZUPANC Franc 7. VREČAR Franc 8. MASTNAK Maks, ml. 9. GAŠPER Silva 1. SOTOŠEK Zvone 2. KAČ Vili 3. GORJUP Brago 4. OCVIRK Jože 5. ŠEŠKO Jožica 6. KOZAMURNIK Boris 7. PALIR Milan 8. BAUMGARTNER Zdenko 9. NOVAK Jožica izobraževanje 1. OJSTRŠEK Lilijana 2. ČERENAK Jožica 3. KROFLIČ Romana 4. GORJUP Jožica 5. STARC Milojka 6. OPAKA Viktor 7. ŠKOBERNE Ida 8. ROZMAN Marjan 9. ROZMAN Anton 1. KOŠTOMAJ Marjan 2. REBNAK Anton 3. ANTLEJ Franc, ml. 4. PLANINŠEK Ivan 5. OČKO Rafael 6. SIMONČIČ Anton 7. GAJŠEK Lidija 8. PEPELNAK Herman 9. HEBET Emil kulturna dejavnost 1. JOVANOVSKI Irena 2. MEZE Andrej 3. PEVCIN Vinko 4. SIKOLE Jožica 5. KERZNAR Franc, ml. 6. LEGVART Franc 7. POLANC Miro 8. SIVKA Brago 9. TOFANT Angela 1. ŽOHAR Božidar 2. VOBENIK Bragica 3. BEŽELAK Rudi 4. KNEZ Oto 5. GORIŠEK Karl 6. LEBAN Cvetka 7. PANIČ Barja 8. PAVLOVIČ Mira 9. LAVRE Viktor JUBILEJ KRVODAJALSTVA 5. februarja 1953 so prvi krvodajalci dali kri zastonj in zato niso prejeli plačila, kot je bilo običajno pred tem. Krvodajalska služba je bila opravljena sicer že pravočasno preventivno zdravljenje. Tudi v Železarni' Štore se je pred 25 leti pristopilo k aktivnemu zbiranju krvodajalcev in smo Plemenito dejanje — darovanje krvi leta 1926, nato je vladalo do II. svetovne vojne mrtvilo. Leta 1944 med NOB se je pričela velika akcija darovanja krvi pod geslom »DAJMO KRI ZA KRI JUNAKOV«. 4. junij ,1944 se praznuje kot dan krvodajalcev; tega dne je bila ustanovljena prva transfuzijska postaja. Človeška kri ne more danes tako po številu krvodajalcev, kot po količini zbrane krvi med prvimi delovnimi organizacijami na celjskem območju. Lansko leto je na dveh rednih akcijah v Štorah in več posameznih odvzemih na transfuzijski postaji v Celju darovalo kri 494 že-lezarjev, kar je zelo lepo število. S tem smo omogočili zdravljenje Podelitev priznanj krvodajalcem biti predmet ali blago, ne more se predajati, lahko se le daruje. Zato so leta 1953 sklenili, da bodo plačano krvodajalstvo opustili- , Kri pa ne morejo dajati vedno eni in isti. Vsakdo naj pomisli, da bo morda že jutri (sam potreboval dragoceno tekočino, ali pa njegov sorodnik, znanec, sodelavec itd. Vključiti se v humano akcijo dajanja krvi, pomeni misliti na druge. Temeljiti zdravniški pregledi pred odvzemom krvi pa pogosto odkrijejo tudi znake raznih obolenj in omogočajo naših sodelavcev, svojcev in,, o-stalih, ki so bili krvi potrebni. Glavni organizator zbiranja krvi je Rdeči križ Slovenije. Pri tem pa moramo vedeti, da je krvodajalstvo za vse nas pomembna zadeva, da ne more in ne sme o-stati-.samo. stvar' Rdečega križa ampak mora postati stvar celotne družbene skupnosti kot družbena obveznost. Vsem zvestim krvodajalcem ob 25-letnem jubileju iskrene čestitke! Gasilska kronika 178 požarov v letu 1977, od tega 10 z večjo materialno škodo, nas opozarja, da na področju požarne preventive nismo storili vseh potrebnih ukrepov. Večina požarov je nastala zaradi nereda, nečistoče, malomarnosti, pomanjkljivega vzdrževanja in nepravilnosti pri delu: To so kratki, povzetki iz poročila, gasilske službe za lansko leto. Ta problematika je bila lansko leto obravnavana na seji delavskega sveta tovarne, na konferenci ZK Železarne Štore, obravnavale so jo nekatere obratne komisije varstva pri delu, toda vsi sprejeti sklepi in priporočila niso prispevali k izboljšanju stanja. To dejstvo potrjuje tudi 17 začetnih požarov v prvem mesecu letošnjega leta. Zato smo se odločili, da bomo v našem g glasilu prikazovali mesečno statistiko požarov z navedbo vzrokov, krivcev in ocenjeno škodo. S tem želimo vzgojno vplivati na vse delavce v združenem delu, da bi bolj dosledno in odgovorno skrbeli za red in čistočo V delovnem okolju: v primeru pa, ko opravljajo taka dela, pri katerih lahko povzročijo požar, pa bolj poskrbeli za preventivno varnost. Slednj e velj a predvsem za varilce, rezalce in brusilce, saj so ti v lanskem letu povzročili kar 41 začetnih požarov, od tega 4 z večjo škodo. Požari v mesecu januarju 1978: 6. 1. Jeklarna II — zaradi razlite žlindre se je vnelo odpadno olje pod pečjo 8. 1. Valjarna II —- vroča Skaja je zanetila odpadno maščobo pod dvižno mizo 9. 1. Livarna I — pri odlivanju litine se je vnel plin, ki je zaradi netesnih instalacij uhajal v kirie-to 11. 1. Jeklovlek — verjetno zaradi odvrženega cigaretnega o-gorka šo se. vneli odpadki v kontejnerju 13. 1. Jeklarna I — ob priliki varenja pri popravilu žerjava so se vneli mastni odpadki na žerjavu . 18. 1. Valjarna II — pri rezanju izmečka so padale iskre , skozi odprtine, zaradi česar se je vnelo odpadno olj e, pod hladilno mizo 18. 1. Valjarna II — pri brušenju v armaturni' delavnici- so iskre zanetile odpadno olje 19. 1, Valjarna II — vroča Skaja je zanetila odpadne krpe in maščobe pod progo 20. 1. Jeklarna II — goreli so leseni pragi za železniške tire. Do požara je prišlo, ko so si delavci kurili ogenj za ogrevanje, katerega; pa pred odhodom niso pogasili;. ' 21. 1. Valjarna II — vroča Skaja je Zanetila mastne odpadke pod progo 22. 1. Jeklovlek —: zaradi okvare na vlečnem stroju, pri čemer se je stroj ustavil, elektromotor pa vrter dalje, se je vriel klinasti jermen 25'. 1. Aglomeracija — zaradi nepravilno priključene: električne peči za ogrevanje in nepravilnega postopka žerjavovodje pred odhodom iz kabine, je' prišlo do požara, pri katerem je nastala škoda ca. 60.000 novih dinarjev 28. 1. Valjarna II — zaradi slabega tesnjen j a je iztekalo olje na pregreto površino brusilnega stroja — centromaskin. in se je vnelo . 28. J. Valjarna II — ponovni vžig olja iz zgoraj omenjenih razlogov 30. 1. Valjarna II — centroma-maskin — ponovni vžig olja iz zgoraj omenjenih razlogov 30. 1. Jeklarna II — tekoče železo je' pri odlivanju brizgalo v okolico peči, pri čemer se je vnela, razna vnetljiva, embalaža in odpadki. - 1 I 1 P | 5 1 ■ 1 K 11 lf 1 **-- — g8g I ■ ■ i ■ z?; 1111 n . to? ^ BS I 11 Wk ■ B .'■"li-"' 'Ir«'.'. ¿.'tEhais Požar v valjarni II 26. decembra 1977 in med samim delom niso bili podvzeti požarno-preventivni u-krepi, niti ni bila o tem obveščena gasilska služba. Škode pri tem požaru je nastalo za ca. 70.000 \ dinarjev. Pri remontu koračne peči v valjarni II, ki ga je opravljala mehanična delavnica, je prišlo dne 26. 12. 1977 do vžiga električnih instalacij za avtomatsko upravljanje peči. Pred pričetkom dela Iz navedenega je razvidno, da je večina začetnih požarov nastala zaradi neurejenega delovnega okolja (mastni in drugi vnetljivi- odpadki) in neurejenih mazalnih sistemov (stekanje olja, masti) . Vsi primeri, razen žerj av-ne kabine na aglomeraciji, so se končali po' naključju brez večje škode, razen precejšnje porabe gasilnih sredstev (COa in prah). Lahko bi se pa v nekaterih primerih razširili na Stroje, električne naprave itd. ter jih onesposobili^ Zato je treba poskrbeti za vse preventivne ukrepe, da do tega ne pride. Nezgode v mesecu januarju Iz podatkov Službe varstva pri delu je razvidno, da je bilo v mesecu januarju 15 nezgod pri delu in izgubljenih 440 delovnih dni. Tu so všteti tudi izgubljeni dnevi bolovanja zaradi delovnih nezgod v zadnjih mesecih leta 1977. Veliko napak, ^ pomanjkljivosti, prj takšnem delu moramo vedno toda še več možnosti za nesrečo m povsod uporabljati ustrezna pri delu zaščitna sredstva V mesecu januarju je bila prijavljena 1 nezgoda na poti na delo in izgubljenih 76' delovnih dni. Pregled nezgod pri delu in na poti po posameznih temeljnih organizacijah in DS: TOZD Nesreče pri delu Izgub. dnevi Nesreče1 la poti Izgub. dnevi TOZD I — Elektroplavž TOZD II 3 48 — — Jeklarna I 3 18 — — Jeklarna II 1 • 37 — — Valjarna I 1 4 .1 11 Valjarna II 1 74- — 21 TOZD III — Livarna I 1 61 — —■ TOZD IV — Livarna II 3 127 — 21 TOZD V —Obdeloval, valjev — 23 — — TOZD VII — Ejektroobrat 1 6 — / — TOZD XI — OSKG — 23 . — 23 DS za investicije in razvoj 1 19 — — SLUŽBA VARSTVA PRI DELU tiopimsjjte in oblikujte z mami naše glasilo Smo pripravljeni za vožnjo v snegu ? Veselje pri otrocih, nezadovoljstvo in jeza pri voznikih! Ne gre za morebitna klasična nasprotja med generacijami, pač pa za težave pri vožnji po snegu, še posebej, ker nas bodo nasledniki nagovarjali: »Očka, pelji me na to ali ono smučišče!« Ustregli boste, če je vaš avto seveda za tako vožnjo v snegu primerno opremljen. Predvsem, kakšne gume moramo imeti za vožnjo po snegu? Lahko izbiramo. Vsaj na pogonska kolesa bomo namestili zimske gume, imenovane M+S, kar pomeni mraz in sneg. Lahko bomo uporabili na vseh kolesih tudi takoimeno-vane ježevke, torej zimske gume z nabitimi žeblji. Izkušnje pa so pokazale, da zmorejo še najbolj zahtevno vožnjo v snegu snežne verige, ki jih na pogonska kolesa, lahko tudi z gumami letnega profila, montiramo šele tedaj, ko to zahteva situacija. Gume z zimskim profilom M+S naj bodo radialne izvedbe z jeklenim pasom, ki imajo najboljše vozne sposobnosti, Prednost vožnje z zimskimi gumami je v njihovem globokem in grobem profilu, ki naj ne bo manjši od 4 mm, če hočemo, da nam sneg žlebov ne bo zamašil. Če snežne razmere ne bodo prehude, bo naš avto grebel po snegu in nas vlekel naprej, na poledeneli cesti ali višji snežni odeji, predvsem v klancu, pa nas bodo tudi te gume pustile na cedilu. Ce nam v zimske gume nabijejo žebljičke, še lahko postavljamo, da vozimo z ježevkami, ki so bile pojem zimske varnosti in imenitnosti. Ker pa preveč uničujejo cesto, so uporabo ježevk NALAGANJE VOZ Vse pogosteje se dogaja, da delavci v proizvodnih TOZD preobremenjujejo in nepravihio naložijo turnus vagon, ki nam služi za medobratni transport po normalnih tirih. Posledice preobremenitev in pa nepravilnih nalo- kov in, tresenja med vožnjo ne morejo premikati. Tovor mora biti enakomerno razdeljen na vsa kolesa voza, paziti pa je potrebno tudi na to, da se ne' preseže nakladalni profil. Pri nakladanju je potrebno pa- IMiKiH . ■.-+ P* Preobremenjen in nepravilno naložen- turnus-vagon in posledice *— zlom osi! Vagon je bil naložen v livarni valjev, kokil in met. litine. žitev so poškodbe na turnus vagonih, prekomerno uničevanje tirov in nazadnje iztirjenje. Zato delavci železniškega transporta želijo, da v obratih turnus vagone nakladate tako, da na noben način ni ogrožena varnost prometa. Naloženi predmeti morajo ležati varno in trdno ter biti zavarovani z zagozdami in drugimi sredstvi tako, da se zaradi sun- Nepravilna obtežitev osi vagona. Nakladalec TOZD MO! žiti na največji dovoljeni osni pritisk, ki znaša po Poslovnem redu na novo zgrajenih in obnovljenih tirih 20 ton, ha starih tirih pa 16 ton. Vozovi se smejo nakladati do mejne nakladalne teže, ki je za njih napisana. Če je napis na katerem vagonu neviden, velja mejna nakladalna teža za dvoos-ne turnus vagone 20 ton, za štiri-osrie pa 40 ton. Premikalni vodja mora pred odvozom naloženega turnus vagona ugotoviti stanje voza in tovora. Če ugotovi, da je voz nepravilno naložen, ali je prekoračena nakladalna teža, mora prevzem voza odkloniti in o tem takoj obvestiti dispečerja, le ta obvesti, delavca, ki je voz nakladal. Delavci železniškega transporta smejo turnus vagon odpeljati šele takrat, ko je tovor popravljen oziroma je odložen odvečni tovor. Karže Martin že v večini držav prepovedali in tudi pri nas so jim šteti dnevi. Z njimi smemo voziti le od 15. novembra do 15. marca. Zato si take investicije najbrž ne bomo privoščili. Če pa bomo na vsa kolesa našega železnega konjička nataknili že rabljene ježevke, potem ne smemo pozabiti, da se morajo vrteti v isto smer kot lani. Upam, da ste na gumah označili smer vrtenja, sicer se bodo ležišča žebljičkov razmajala in žebljički bodo izpadli. Ugotavljamo, da so verige za sneg na pogonskih kolesih najbolj zanesljiva zimska oprema. Slaba lastnost je v tem, da jih je treba vedno znova nameščati in snemati, če nočemo, da se nam ne bodo prehitro strgale in po-čškodovale celo gum, če bqmd z njimi vozili po kopni cesti. Pametno je ravnal tisti voznik, ki se je naučil verige nameščati še v toplih dneh, da zdaj pri tem opravilu ne bo staknil ozeblin. Nekateri vozniki se za vožnjo po snegu zadovoljujejo tudi z gumami letno-zimskega profila. Povzemajo predvsem reklamno mnenje proizvajalca, da zadovoljujejo tudi zahtevno vožnjo po snegu. Sami pa boste prišli do spoznanja, da jim bo marsikdaj potrebno natakniti tudi snežne verige, V zvezi z gumami še en nasvet! V zračnicah naj bo za vožnjo po snegu zračni pritisk za 0,2 atmosfere večji od predpisanega. S tem se vozne lastnosti gume za TEK NA Na sliki je del ekipe tekačev na smučeh, ki se vneto pripravljajo za zimske športne igre slovenskih železarn. vožnjo po snegu, zaradi specifičnih fizikalnih pojavov, zboljšajo. Kadar 'so kolesa našega vozila opremljena za Vožnjo po snegu, pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje hitrosti, ki jo narekujejo že same tehnične lastnosti zimske gume, ježevk ali celo verig za sneg. Pri odločanju o hitrosti vožnje se nikar ne zanašajte da dobro podkovani konj ne more zleteti s ceste. Dobro opremljena kolesa našega železnega konjička pa niso edini pogoj za uspešno premagovanje zimskih težav. Lopata ža sneg, vreča s peskom ah vlečna vrv nam lahko pridejo še kako prav, kadar se kolesa vrtijo v prazno. Ne pozabite tudi na kontrolo hladilne tekočine in tekočine v napravi za močenje vetrobranske šipe, saj boste imeli precejšnje težave, če boste dovolili, da vam tekočine zamrznejo. In navsezadnje: Zadostna zaloga goriva vam bo v primeru, ko je,vse drugo odpovedalo in vas pustilo na cedilu nekje v snegu, prišla še kako prav, da ne boste potem, ko vas jeza ne bo več grela, v vašem ljubljencu zmrzovali. Če mislite, da vas lahko res doleti kdaj kaj takega, potem je ■ res najboljše, da avto počiva v garaži, vi pa se grejte raje ob peči doma. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM prometu OBČINA CELJE SMUČEH čen XIV- diviziji, ki je v.februar-skih dneh leta 1944 bila težke boje proti številčno močnejšemu sovražniku. Na sliki so, od leve proti desni: Lišanin, Vrtovec, Kavka M. in Kavka F. pred treningom na Svetini. V ekipi sta še Zupanc Franc in Štante Rudi. Kljub pomanjkanju snega se pod vodstvom trenerja Kavka F. vsi člani ekipe marljivo pripravljajo. Svoj prvi preizkus so imeli na IV. Koroškem maratonu, ki ga vsako leto organizira telesno kulturna skupnost Ravne na Koroške. Koroški maraton je posve- Proga je bila dolga 17 km. Organizator je progo odlično pripravil in je potekala po obronkih zahodnega Pohorja s Startom in ciljem na Pungartu nad^ Slovenj Gradcem. Na IV. Koroškem maratonu je sodelovalo 298 tekačev med njimi štirje člani Železarne štore Kavka F. in Kavka M. ter Vrtovec Branko in Zupanc Franc. Svojo prvo_ preizkušnjo na tako dolgi progi so odlično prestah. ŠPORT IN REKREACIJA V V v v v MNOŽIČNO NA SMUCISCIH Po mnogih letih smo lahko organizirali smučarske tečaje na Svetini in pri Celjski koči. V času zimskih počitnic je bila na vseh smučiščih prava gneča, tako, da se je vsaka vrsta borila za svoj vadbeni prostor. Podatek, da smo imeli samo na Svetini več kot 300 tečajnikov, pove vse, predvsem pa, kako veliko je zanimanje do organiziranega smučanja; Poleg tega smo imeli močno skupino tečajnikov pri Celjski koči, in sicer 54. Vsi, ki se malo spoznajo na smučanje in delo z otroki, so dali vsem našim vaditeljem smučanja vse priznanje za njihovo prizadevnost. Gaz v belo opojnost ||gpp|pr ' gl§ llil i ■■p * : Jp* Brigita zadnjega dne Tudi najmlajši so se brez strahu pognali s Starta Ob vsakem tečaju pa je vedno največji dogodek žaključna tekma. Tekmovanje je bilo organizirano po vrstah, kot so skupaj vadili. Zaradi tega nam tudi ni moč objaviti vseh rezultatov, ker je velikci prvakov in na sploh veliko dobrih rezultatov. Zaključna tekma pa ni merilo — rezultat, temveč prikaz, kaj se je tečajnik naučil oziroma pridobil. Startne številke so razlog resnosti tečajnikov, ki jih je vadil Tine Veber Že tako lepe in mlade so se ob Frančku še pomladile Tele simpatične deklice so skrbele za »štimungo« po kosilu — so odlične pevke Ob tej priložnosti bi tudi sam želel, kot vodja tečajev — preko našega glasila dati vse priznanje vsem našim vaditeljem smučanja za uspešno izvršene naloge; posebno pa se želim v imenu našega zbora zahvaliti vsemu osebju v domu na Svetini za njihovo izredno prizadevanje in dobro hrano. Po počitnicah je bil organiziran tečaj za odrasle in tudi ta je v celoti uspel. Vsem, ki so obiskali naše tečaje, želim prijetno smuko. T. V, Z obnovo - nova miselnost Ko smo sredi dopoldneva prišli v Dobje pri Planini, so naš pozdravili žvenket krampov in lopat ter poletni delovni vzkliki vaščanov. Udarniško gradijo nov kulturni dom! Nismo slišali go--voriti o normi, a vsi delajo, kot bi jo hoteli nekajkrat preseči. Tu ni pomembno, kdo bo naredil več, ni pomembno kdo je mlad in kdo je star, pomembno je, da vsak prispeva po svojih močeh. Vedo, da delajo: zaše!... Med obnavljanjem je zavela tod nova miselnost — da si morajo ljudje medsebojno pomagati, kolikor je to le mogoče. Ce so bili nekateri na samem začetku obnovitvene akcije še mnenja, da naj vsak pometa le pred svojim pragom, so danes prepričani v veljavo drugega načela, namreč: da je moč v skupnosti. Ni soseda, ki ne bi 'bil pripravljen pustiti svojega dela zpto, da bo poina-gal asošedu pri betoniranju, zidavi,postavljanju strehe in tudi pri delu na polju", če je treba, Solidarnost je postala vsakdanja praksa kozjanskih ljudi. To pa je velik napredek v miselnosti — korak, ki mnogo obeta. - ■ »Mladina«, 29. sept. 1977 KADROVSKE VESTI V mesecu januarju so bile v naši organizaciji' združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše organizacije združenega dela so: Škoberne Franc, NK delavec, jeklarna II; Gobec Ervin, NK delavec, jeklovlek; Močnik Rudolf, KV strojni ključavničar, Knez Engelbert, KV strojni ključavničar, oba iz mehanične delavnice; Haberman Hugo, strojni tehnik iz, oddelka za kakovost; Lončarevič Boštjan, strojni tehnik, Koprivc Danilo, KV avtoklepar, Škoberne Martin, KV avtomehanik, Mandič Dragan, NK delavec, Zupanc Franc, KV avtoklepar, Kolar A-lojz, NK delavec, Stojnšek Anton, NK delavec, Marot Branko, KV avtoelektrikar vsi iz tovarne traktorjev; Mustič Azis, NK delavec iz ilvarne II, Drunič Ratko, NK delavec, Močnik Jožef, KV avtomehanik, Mlakar. Alojz, NK delavec vsi iz valjarne I; Fijolič Milan, NK delavec, Zdovc Jože, NK delavec oba iz livarne I; Potočnik Janez, VK elektroinstala-ter iz merilne.službe; Drame Anton, NK delavec iz elektroobrata; Panič Voj in, NK delavec iz elek-troplavža in Lupše Stanislav NK delavec tudi iz elektroplavža. Iz JLA so se vrnili: Boršič Franc, KV kalupar, Guček Leopold, PK varilec oba iž Livarne II; Anzeljc Milenko, KV elektromehanik, Pintar Miran, KV elektromehanik, Kos Drago, KV elektromehanik, Korez Stanislav, KV elektromehanik vsi iz elektroobrata; Pungeršek Janko, NK delavec, Murn Jože, NK delavec, oba iz valjarne I;' Bevc Martin, NK delavec iz jeklovle-ka; Hrovat Anton, strojni tehnik in Korenjak Franc, KV avtoklepar .oba iz tovarne traktorjev; Guzej Alojz, KV strojni ključavničar, Kitak Milan, KV strojni ključavničar, oba iz mehanične delavnice; Hostnik Janko, KV strojni ključavničar iz mehanske obdelave; Grobin Karl, KV tali-lec iz jeklarne II; Mujič Husein, NK delavec iz livarne I; Stojan Janez, NK delavec iz valjarne II. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Panič Milan, PK strugar, Dra-škovič Ivan, KV strojni ključavničar, Čadej Karl, KV strugar, Živkovič Jovo, KV avtomehanik vsi iz tovarne traktorjev; Selma-ni Isa, NK delavec, Završki Branko, NK delavec, Živkovič Veselko, NK delavec, Berkovič Muha-med, NK delavec, Čauševič Riz-vo, PK voznik viličarja vsi iz livarne I; Čikič Ostoja, NK delavec, Mauh Karli, KV valjavec profilov oba iz valjarne II; Kovač Jože, KV strugar, Kerš. Branko, PK strugar, Verk Franc, KV strojni ključavničar vsi iz mehanične delavnice; Uka Ismajl, NK delavec, Ahmeti Muhamed, NK delavec oba iz transportnega o-brata; Bovha Alojzija, NK delavka iz komunalnega oddelka; Smrečnik Dušan, kuhar, Kolar Irena, KV natakarica, Dobnik Vesna, KV natakarica, vsi iz go- stinske enote; Bevc Franc, NK. delavec, Borovčak Vladimir, NK delavec oba iz valjarne I; Pješčič Ratko, NK delavec iz jeklarne I; Lutar Jožef, NK delavec iz livarne II in Romih Roman, KV strugar iz obdelovalnice orodja; Delovno razmerje so odpovedali: Borovšak Stanko, KV valjavec profilov iz jeklovleka, Kolar A-lojz, KV strojni ključavničar iz valjarne II, Krivonog Lenart, KV avtomehanik iz tovarne traktorjev, Zakošek Milan, NK delavec iz valjarne II. Iz delovne organizacije sta izključena: Fendrih Stanislav, NK delavec iz elektroplavža in Mešinovič Zi-jad, NK delavec iz vzdrževanja transportnih sredstev. V JLA so odšli: Dimnik Anton, KV rezkalec, Lugarič Vinko, KV varilec, Pisanec Dušan, KV strugar, Sajovic Vladimir, KV strojni ključavničar, Spasojevič Slavko, NK delavec vsi iz mehanične delavnice; Lisec Branko, KV kmetijski strojni mehanik, Žohar Niko, NK delavec, Lončar Viktor, KV avtomehanik, Mastnak Marjan, KV strugar-ključavničar, Majcen Drago, KV strojni ključavničar, Stojanovič Radomir, KV strojni ključavničar, Pušnik Martin, NK delavec, Gajšek Alojz, KV strugar, Ferš Dragan, KV avtoklepar, vsi iz tovarne traktorjev; Dober-šek Franc, KV valjavec profilov, Djordjič Slaviša, KV strojni ključavničar, Šket Anton, KV strojni ključavničar, vsi iz valjarne II; Marš Branko, KV elektromehanik, Pustek Franc, KV elektrikar, Jecl Martin, KV elektromehanik, Levstik Milan, KV elektromehanik, vsi iz elektroobrata; Leber Branko, NK delavec, Egartner Jože, NK delavec, Rečnik Janez, NK delavec, vsi iz valjarne I; Horjak. Martin, KV rezkalec, Schmid Bojan, KV strugar, oba iz obdelovalnice litine; Palir Jože, KV strojni ključavničar iz-orodjarne; Esih Stanislav, KV strojni ključavničar, Kunšek Zvonko, NK delavec, oba iz vzdrževanja transportnih sredstev; Lupše Ferdinand, PK premikač, Šafran Ivah, PK premikač, Petelinšek Stanislav, KV strojni kalupar, Drame Peter, PK premi-kač vsi iz transportnega obrata; Gajšek Franc, NK delavec, Dol-šek Avgust, NK delavec, Brkič Safet, PK voznik viličarja, Belšak Edvard, KV . avtomehanik, Kumer Marko, KV strojni kalupar, Ahmetovič Mehmedalija, NK delavec, Jakupi Vehbi, NK delavec, vsi iz livarne II; Rozman Anton, ekonomski tehnik iz eko-nomsko-organizacijskega sektor-ja; Sporazumno s podjetjem je odšel: Jurše. Jakob, KV avtomehanik iz energetskega obrata. Na novo življenjsko pot so stopili: Djordjič Slaviša iz valjarne II, Anderluh Anton iz nadzorne služ- be, Colnarič Bogdan iz jeklarne II, Svetelšek Štefka iz komercialnega Sektorja in Goleč Franc iz mehanične delavnice, Kopic Omer iz energetskega obrata, Mastnak Ivan iz mehanske obdelave valjev, Zupanc Emil iz mehanične delavnice, Klavžar Lidija iz finančnega sektorja, Ribič Majda iz komerciale, Majdandjič Karlo iz valjarne II in Krajnc Drago iz energetskega obrata. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Korošec Berti iz laboratorija, Bevc Janez iz livarne I, Kitak Marjan iz TOZD DUG, Gračner Anton iz valjarne I, Pušnik Emil iz tovarne traktorjev, Taseski Djordje iz elektroobrata, Jaku-povič Mu j o iz livarne I in Brko-vič Pero iz jeklarne I. Vsem iskreno čestitamo! * 1 11 V mesecu decembru so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD 114. panoge in TOZD livarn sestale 2-krat in o-bravnavale le 41 primerov kršitev delovnih obveznosti. DELOVNO OBVEZNOST SO KRŠILI: 1. VODUŠEK Drago, livarna II — dne 24. 10. 1977 neopravičen izostanek — javni opomin 2. VODUŠEK Jakob, livarna ii — dne 15. 11. 1977 zapustil delovno mesto — javni opomin 3. FLIS Alojz, livarna II — dne 15. 11. 1977 ob 20. uri zapustil delovno mesto —- javni opomin 4. KLINAR Zvonko, livarna II — dne 15. 11. 1977 ob 20. uri zapustil delovno mesto — javni o-pomin 5. ŽIVKOVIČ Veselko, livarna I — dne 23., 26. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 6. KECMAN Milan, livarna II — dne 6. 9. 1977 odklonil delo — javni opomin 7. LEBER Tomaž, livarna II — dne 6. 9. 1977 odklonil delo — javni opomin 8. KOJTERER Peter, livarna II — dne 6. 9. 1977 odklonil delo — javni opomin 9. DOLŠAK Avgust, livarna II — dne 9'. 9. 1977 in 17. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 10. TOPLIŠEK Jože, livarna- II — dne 11. 11. 1977 zapustil varovano območje Železarne — javni opomin 11. GAJŠEK Franc, livarna II j|B dne 15. 11. 1977 odšel v gostilno — javni opomin 12. BRKIČ Pero, valjarna I — dne 26. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 13. ŠKRABL Franc, valjarna I — dne 12. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 14. ŠOŠE Peter, elektroplavž — dne 26., 27. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 15. PEČNIK Bartol, jeklovlek — dne 22. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 16. GAJŠEK Jože, jeklarna I — dne 4. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 17. ČOH Josip, vaijarna II — dne 20. in 29. 10. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 18. ZUPANC Mirko, valjarna I -— dne 12. 10. 1977 opravljal nedovoljeno delo — javni opomin 19. KOTNIK Drago, valjarna I — dne 29. 10. 1977 poizkus odtujitve materiala — javni opomin KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU 1. KOPRANOVIČ Velimir, jeklarna I — dne 27. 10. prišel vinjen na delo, 14. 10. 1977 žalil delovodjo — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu — pogojno za 6 mesecev 2. MLAKAR I.yan, valjarna I — dne 7; 10. 1977 odklonil delo, 28. 10. 1977 neopravičeno izostal z de-la — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu — pogojno za 1 leto 3. MEŠINOVIČ Zijad, vzdr. transp. sredstev — dne 7. 11., 5. 12. 1977 neopravičeno izostal z dela, zapuščal delovno mesto brez: dovoljenja neposrednega vodja -— prenehanje lastnosti delavca v združenem delu 4. DUSPARA Ivo, jeklarna I — dne. 18. 10., 15. 11.', 24. 12. 1977 in 19. 1. 1978 neopravičeno izostal z dela, dne 16. 11. 1977 se neprimerno vedel do delovodje ||g prenehanje lastnosti delavca v združenem delu Pravna služba ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi dobrega in skrbnega očeta IVANA ZIMŠKA se iskreno zahvaljujemo godbi na pihala Železarne' Štore, gospodu župniku ter Francu Antleju za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za poklonjene vence in cvetje ter za tolažilne besede ob težkih trenutkih. Posebna hvala- sindikalni organizaciji in upravi Železarne' Štore, kakor tudi 'stanovanjski gradbeni enoti, /obdelovalnici valjev in službi kontrole kakovosti za. darovane vence ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi Stane in Ivan ter Jože z družino STORSKI ZELEZAR Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zmahar Ivan Odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka. od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.