Št. 5.
V Gorici, v sredo dne 18. januvarja 1905.
Tečaj XXI, Y.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
ob 11. uri pred poldne ter stane z izrednimi prilogami ter s •»Kažipotom' olj novem lotu vrni po posti pro-joinnnu ali v Ooriei ua dom posiljana:
vse loti)        ......i:» K 20 h, ali SUI. G-W
pol lota........<i   * «0   »   »     »   tl-:50
f.otrt leta......8   . 4()   »   »     ¦    1-7«)
Posamično številko Manojo 10 vin. Naročnino   sprejemu  upravni^tvo  v  JJosposki   ulici štev.   7. v Corii-i  v   <> Goriški   Tiskarni     A.  Gahiščok^ vsak  dan od S. ure zjutraj   do (5. zvečer; ob nedeljah
pa od S. do 12. ure. Na naročila brez doposlanc naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po perit-vrstnh če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-kiat G kr. visaka \rsta.   Večkrat  po dogoilhi.        Večje črke po prostoru.
—   Reklame  in   fcpisi v uredniškem   delu   15* kr."vrSfa.
—   Za obliko in \>i'bmo oglasov odklanjamo \.s»ko odgovornost
*Vse za omiko, svobodo in napredek U   Dr. K- LavriL.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljali in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopi« naj se pošiljajo le uredništvo.
Naijp|pina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo k delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnifei._____
\          »PRIMOREC«
.. izhaja neodvisno od  »Soče-  vsafe petek in stane vse
•  leto 3 (K 20 h ali gld. 1-60. ;    f.Spča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-uakarni Sclnvarz  v Šolski ulici in  Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni  Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon st. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Combes.
Te dni je šel po klerikalnih listih glas radosti, da skoro skoro preneha s padcem Com-besovim „ preganjanje" pobožnih menihov in nun na Francoskem ter da se vrnejo stari zlati časi, ko bodo katarji in kutarice še nadalje zastrupljali zlasti potoni šolo francosko ljudstvo. Combes res poda, kakor se zagotavlja iz Francije, demisijo, ali soditi pa so da žo danes, da bo prihodnja vlada hodila po jod-nakih potih kakor Combesova. Morda ne bo tako radikalna, toda reči se smo, da bo proti-klerikalna, protireakcijonarna.
Combes je imel pri svojem velikem kulturnem delu najtežavnejše čase. Vse klerikal-stvo je pihalo proti njemu najstrupenejše, naj-grše so ga napadali, obrekovali in zaničevali, ali Combes je stal tu nevstrašen ter vršil naprej svoje delo. Klerikalci so napeli vse svoje žilo, vse svoje moči so spustili v boj proti Combesu, vse, kar je klerikalnega, je drlo proti njemu, da bi le čimprej padel. Ravnali pa so se v glavnem po starem rimskem reku: Caltimniarojiudacter, somper aliquid haerot vsa klerikalna zloba in peklenska hudobija črncev in njihovih trabantov se je vsipaia nanj. Konec je ta, da Combes se res umakne, ali umakne se, ko mu je še poprej zbornica izrekla z večino zaupanje ter odobrila postopanje vlado.
Vsa Francija pa tudi ves ostali svet, ki se briga za tako važne dogodke v njej, je pričakoval z napetostjo seje francoske zbornice dne 14. t. m. Combes je nastopil neustrašeno, ožigosal svoje nasprotnike, ter povedal v svojem govoru med drugim, da je bilo z dovoljenjem zbornice razpuščenih (55 moških kongregacij in 80 ženskih. 14.000 šolskih zavodov se je iztrgalo iz rok kongregacij. Kon-gregacije so se bile polastile poduka polovico francoske mladine, in menihi so znali za svoje gojence dobiti važne službe do največjih v državi. Kongregacije so imele moč celo na avanziranje častnikov. Da je mogel častnik avanzirati, je bilo potreba, da je užival milost polkovnega kapelam«. Častniki so morali pohajati  k  verskim  vajam   za generalom in
polkovnikom. Soproga nekega generala je po-setila ženo nekoga častnika ter ji rekla, da če pošlje svoje otroke  v  republikansko šole, bo izključena iz cele družbe, general   pa napravi, poročilo o zadržanju tega častnika.  Jezuit I)u Lac je bil inspirator generala lloisdetfro. Coni- | besova vlada je vstavila  to   počenjanje, radi ] toga pa se je vsulo  nad Combesa  vse polno obrekovanj, jedno nižje od drugega.   Combes jo omenjal še, da če se  niso izvedle šo  vse . drugo reformo, ki se nahajajo v vladinem pro-gramu, ni kriva tega vlada,  marveč obstruk- , cija. Slednjič je zbornica odobrila, izjave vlade, ; odobrila program vlade,   pri čemur se je po- j kazala večina, sicer ne velika, le  za  10 gla- j sov, ali večina vendar je  bila.  Klerikalni poslanci so divjali in  besneli  po  zbornici,  kar pač kaže, kako nevšečen jim je bil  izid glasovanja, kako razočarani  so  morali  zapustiti zbornico, ker so upali,  da  Combes na  nikak način ne dobi večine  ter mora pasti  kar na mah. Ali ta pobožna  želja klerikalcev se ni izpolnila. Pouiner je bil kot kandidat opozicije sicer izvoljen predsednikom  zbornice,   ali  ta „trimnf': ni  prinesel padca  Combesovega.  Če pa odstopi, odstopi častno, v zavesti, da se bo od njega započeto delo nadaljevalo.
Vatikan in klerikalci bodo seveda vriskali hipnega veselja, češ, da so strmoglavili Combesa, in izražali bodo svoje veselje, češ, da se vrnejo kongregacije zopet v Francijo, ka-korhitro poda Combes svojo demisijo. Toda bržčas se kmalu prepričajo, da je bilo veselje le kratko, in obide jih z nova strah, kaj pa bo, ako se popolnoma zatre seme klerikalizma na Francoskem ter se začne polagoma jednak boj v kaki drugi državi, kjer so tudi klerikalci na površju, kjer na sličen način zastrupljajo narode ter jih vežejo na rimsko verigo. S posebno pozornostjo morajo slediti dogodkom v Franciji Avstrijci, ker pri nas je klerikalizem v bujnem cvetu in razprostira svoja krila vedno nevarnejše naokoli; tisti narod v Avstriji, ki največ trpi pod klerikalizmom, je naš slovenski narod. Umevno torej, da to naši klerikalci tako besni na Combesa, kakor francoski... ker se bojijo, da se utegne obrniti pohlevna narava našega ljudstva v odločen odpor proti izmozgovalcem, izkoriščevalcem in poneumnevalcein istega.
Combesov duh na Francoskem živi ter bo žel brez dvoma še velike uspehe - naj bi^segel tudi povsod! tja, kjerkoli klerikalna druhal slepari narode v svoje požrešne namene !
DOPISI.
IZ Št. Andreža, - Kakor vsako leto priredi tudi letos naše ..Bralno in pevsko društvo" svojo običajno predpust no veselico. Prvi namen takih veselic je, tla društvo pokaže širši javnosti svoje delovanje, da se lahko vsak prijatelj ljudske izobrazbe na lastno uho prepriča, kako neumorno se trudi zlasti to društvo, da je kos svojemu namenu in nalogi, ki ni ravno lahka v taki bližini laškega mestnega življa z bodočo. „Legino šolo" pri Darki na čelu. Nočem hvaliti našega društva, ker je hvalijo že uspehi sami. Z mirno vestjo se lahko trdi o njem, da je bilo ravno ono, ki je skoraj popolnoma iztrebilo laške popevanke, katero so poprej • v taki meri dajale naši popolnoma slovenski vasi oui že tolikokrat ožigosani furlanski značaj. In tako društvo, ki tako vestno in točno izvršuje svoje slovensko kulturno delovanje s slovensko pesnijo kakor tudi z izobraževanjem svojih članov potom dobrega berila, tako društvo, katero bi moral podpirati gmotno in duševno vsak pošten ob-činar, tako društvo ima zagrizenega, strastnega sovražnika v osebi našega ..preljubezni-voga" župana.
In vzroki njegovega sovraštva so menda same osebnosti do voditeljev tega društva. Mesto da bi pustil osebnosti na stran in gledal le na koristni in pošteni namen našega društva, ruje proti njemu kjerkoli in kadarkoli le mogoče. Naj pogleda malo v sosednje vasi, v Vrtojbo i. t. d. in videl bode župane na prvem mestu v takih izobraževalnih društvih. Toda kaj njemu mar, naj tudi preneha ,,Pevsko in bralno društvo v Št. Andrežu". (Tako se je sam kot »izobražen* mož izrazil proti nekemu društveniku o društvu, ki ima izobraževanje svojih članov v svojem programu.) Lep mož, kaj ne V Toda dalje! Pred enim mesecem je vložil društveni odbor prošnjo na tukajšnje županstvo, naj bi isto dovolilo kakor navadno javni ples  po končanem
veseličnem vspored:.. Prošnja je nosila podpis tačasnega predsednika. Dolgo časa se je čakalo na blagohotni odgovor. Slednjič vrže ob-hodnik neki papir v bralno sobo. To je bil odgovor, ki bi pritikal ali g. predsedniku ali pa g. tajniku. In naš g. župan je zabičal, ka-kdr se je sam obkodnik izrazil, njemu, naj na noben način ne izroči odgovora g. predsedniku, dasi je do sedaj pošiljal g. župan vsak odgovor g. predsedniku. Zakaj je to storil V Mogoče je mislil, da se v bralni sobi lažje izgubi odgovor kot pa v rokah g. predsednika. V odgovoru je pa stalo, da županstvo ne dovoljuje javnega plesa društvu, ker je že dovolilo Št. Andrežkim mladeničem vsako nedeljo javni ples, in ker so ti-le mladeniči že itak po večini vsi drufitveuiki. Strankarska strast ga torej ni gnaia v to, da ni dovolil javnega plesa, ker jo prvič sam dovolil drugim mladeničem plesati vsako predpustno nedeljo, drugič je bil pa sam lansko leto v družb!, ki je priredila javni ples. Pri tem moram opomniti, da je društvu na vasi * veliko ležete na tem, ako priredi javni ples, ker le s takim si opomore na noge v gmotnem oziru, na drugi strani so se pa vršili javni plesi našega društva vedno do sedaj v takem redu in pod takim nadzorstvom, da niti g. župan sam ne bi mogel nič slabega na njih iztakniti,      f
No, pa kaj za to, da ima le to društvo gmotno škodo, kaj ne, g. župan. Sicer pa g. župan, naj ima vsled vašega delovanja naše društvo še toliko gmotne škode, je še vendar hvala Bogu v Št. Andreža toliko značajtiih in poštenih mož in niladeničev, ki bodo skrbeli za to, da se Vam ne izpolni vaša vroča želja, da bi društvo propadlo. Sicer pa smo se Vas dobro zapomnili in pride čas, ko nas bodete rabili, a nas, ne naših glasov ne bo.
Naše društvo se mora razcvitati in mora napredovati l Po vasi se sicer govori, da vse te »cvetke" proti našemu društvu niso vzrastle na našem vrtu oziroma gnoju. Hočemo se natančneje o tem prepričati!
Še nekaj ! Opozoriti Vas moram še glede na neko povabilo, katero ste pred kratkim odposlali, da se slovensko ne piše „goloba", ampak »globa", in da sedaj ne pišemo 1. 19.005, ampak 1905. Vi ste torej za  17.100
Mr&m dogmei
Roman. Spisal H. Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Datfg
Pogostoma si mislim, da se mi godi velika krivica vsled tega, da ona, ne da bi se tega zavedala, smatra mojo ljubezen za čisto pozemeljski občutek, za pojav čutnosti. Jaz tudi ne tajim, da je spleten iz raznih pramov, toda zdi se mi, da Angelica tega ne razume, da so v njih niti nezaslišano idealne, prav kakor iz poezije posnete. Večkrat moji poeutki nekako zaspe" in ljubim jo zgollj duševno, tako, kakor se človeku zdi, da ljubi v prvi mladosti.
Večkrat tudi oni drugi človek, kateri sedi' v meni in kateri vse razbira, overuje, a pogostoma se tudi r°ga, govore" mi: »Nisem vedel, da ljubiš kot dijak in kot romantik!« Toda tako! Nemara je to smešno, toda ljubim jo na ta način in čutim, da ta ljubezen ni umetna in da je prav radi tega moja ljubezen tako popolna in obenem tem otožnejša, čembolj je spoznavana in enostransko sojena.
Ali prav sedaj je napočil zame trenutek vspava-nja počutkov, zato sem dejal v duhu Angelici: »Ali si ^orda misliš, da v meni ni nikakih idealnih strun? In evo prav v tem hipu te ljubim na način, da se ti moreš in celo moraš strinjati s takimi občutki, in škoda °o. ako jih zapraviš, —- ker sama ne bi izgubila ni-fasar,  mene  pa bi  vendar   rešila?   Rokel  bi    sam
sebi: to je moj svet, to je ograja, v kateri mi je do-i voljeno živeti — in imel bi vsaj nekaj ter si prizadeval prenarediti lastno naravo, prestopiti na tvojo vero I ter se je držati za zmerom.«                                             !
Zdelo se mi je, da se more in mora strinjati s tako pogodbo, po kateri bi nastopil med nama in za naju oba večni mir. Obljubil sem sam sebi, da ji to povem in predstavim, in ko spoznava, da najini duši pripadata enkrat za zmerom druga drugi, pa se bova mogla vsaj mirno ločiti. V meni se je sprebudila ne-ovrgljiva nadeja, da se bo ona s takim načrtom strinjala, ker razume, da brez njega postane življenje naju obeh nemogoče.
Bilo je ob devetih zvečer, ko smo dospeli v Hof-gastein. V vasi je bilo že mirno: niti enega voza ni bilo videti pred hdteli; po hišah je bilo temno. Osvetljena so bila zgolj okna »gasthauzov«, a pri Megerju je popevalo nekoliko nikakor ne slabih moških glasov. Ko smo obstali, sem zapustil kočijo, hote" povprašati pevce, če bi morda ne hoteli zapeti pred hotelom ; toda pokazalo se je, da to niso bili kmetje, marveč nekaki turisti z Dunaja, katerim nikakor ni kazalo ponujati plačilo. Kupil sem dva šopka planink in drugih planinskih cvetk. Vrnivši se k vozu, sem dal enega Angeliei, drugega pa sem razvezal navidezno nehote, tako, da so se cvetke razsule pod njene noge.
»Naj leže ondi,« ji rečem, vide\ da jih hoče pobirati.
Nato odidem kupit šopek za teto. Približavši se vozu, sem čul naslednje besede Kromickega:
»Tudi tukaj v Hofgasteinu, ko bi se osnoval dobro drugi zavod, bi bilo mogoče dobiti sto od sto.«
»A ti govoriš vedno eno in isto ?« ga vprašam mirno.
In nalašč sem ga to vprašal, kajti to je bilo eno in isto, kakor reči Angelici: »Glej, med tem ko se vse moje bitje briga le z&te, misli on neprestano na denar; — primerjaj najine občutke  — vsporedi naju.«
Zagotovljen sem skoro, da me je razumela.
Na potovanju nazaj sem se nekekrati potrudil razvezati razgovor, toda ni se mi posrečilo zaplesti vanj Angelico. Ko smo obstali pri vratih, je Kromicki odšel z gospema navzgor, jaz pa sem obstal, da plačam voznika. Vrnivši se v sobo nisem našel več Angelice pri čaju. Teta mi je dejala, da se je počutila nekoliko vtrujeno in da je odšla v postelj. Takoj se me je polastil velik nemir in jel sem oštevati samega sebe, češ, da jo jaz mučim. Ničesar ne more biti bolj ugo-nobljajoče za človeka, ki v resnici ljubi, kakor občutek, da prinaša zlo ter škoduje ljubljenemu bitju. Pili smo čaj molče\ ker je bila teta zaspana, Kromicki je bil tudi nemiren, jaz pa sem se mučil čimdalje huje. »Morala si je,« sem si mislil, »gnati moje ravnanje zelo k srcu. Ona vzame vse od slabe -strani.« čutil sem, da se me bo jutri ogibala in da smatra sedaj razdrt oni mir, ki sva ga sklenila med seboj. Ta misel me je navdala s strahom, in sklenil sem jutri odpotovati, ali bolje zbežati na Dunaj, prvič radi tega, ker sem se bal Angelice, drugič za to, ker sem hotel videti Hvastovskoga, a tretjič sem si mislil — sam Bog ve" s kako grenkobo — da bo vendar bolje rešiti jo moje osebe ter dati ji vsaj dva dni počitka.
let pred nami, tako nnaprednIhB županov pa ne potrebuje skromna naša občina.
fe Meiaue. — c- **. okrajna sodnija v Korminu se še vedno ni privadila uradovati s sloveaslrimi strankami v slov. jeziku. Sicer smo imeli priliko že parkrat pritožiti se na tem mestu, .a kakor se vidi, ta pritožba ni še pomagala — za Medano. Edino, kar pošilja k nam sodnija slovensko, so pozivi za priče, »se d.mgo, kar je najvažnejše: razsodbe, zapuščinske, eksekucijske i. dr. odloke, pošilja vedno samo italijanske.
V Korminu so trije sodniki, eden celo Slovenec, in dva druga, ki znata oba dobro slovenski. Neumljivo se nam zdi, čemu stoji na sodnem poslopju tudi slov. napis, in da se zahteva od onih gospodov znanje slovenščine, če pa nima slednja, kakor kaže, tukaj nobene pravice. Upamo, da bo to naš zadnji glas j     I
iZ Krepljen, 1». prosinca ll)0:>. — Tukajšnje bralno vinogradsko in sadjarsko dru-stzo je imelo dno 1. t. m. svoj običajni občni zbor: na dnevnem redu je bilo uverovljenje zapisnika zadnjega občnega zbora in potrjenje računov za leto UMU. Potem je sledila volitev v novi odbor. Izvoljeni so: Viktor &irca iz (Jodenj predsednikom, France Vendarmin, nad-učitelj v I>utovljah, Ivan Tavčar iz Krepljen podpredsednikoma, Andrej Tavčar blagajnikom, Alojzij Brandula odbor.. Josip Tavčar odbor,, Anton Pegan odbor, in Anton Tavčar tajnikom, vsi iz Krepljen. Vsi so izvoljeni enoglasno, kar j:nači,.da vživajo pri društvu zaupanje.
Delo na železnici se vrši dobro. Poleg Krepljen sta delovodji dva gospoda iz Istre, Josip Itožič in Anton Zlatic, dva dobra mojstra, pri njih dela več ljudij iz Isire pa so vsi miroljubni in pošteni ljudje.
Minilo leto je občinsko starašinstvo v Dntovljah zgradilo novo občinsko klalnico, stavba je izvrstna in jo je zgradil zidarski mojster gosp. Lovrenc Živic iz Skopega, za kar mu gre čast in hvala.
Vreme je tukaj lepo pa včasih nastopi mrzlo; dne 16. t. m. zjutraj je kazal gorko-mer 10° C pod ničlo.
Domače in razne novice.
opozarjamo, da smo že v drugi polovici januvarja, ali mnogi se še niso nič spomnili, da bi se oglasili z nakaznico ter poslali zaostalo in tekočo naročnino. -— Prosimo več reda, več točnosti l
Narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda prodaja v Gorici naša knjigarna, Gosposka ulica št. 1. — Rojaki, sezajte po njem.
Odbor »Narodne prosvete" prosi uijudno svoje
člane, da blagovolijo sami izročiti o priliki udnino za mesec januar blagajniku, ker društvo še nima sluge. Izroča se lahko v „Goriški ljudski posojilnici" ali pa pošlje po pošti na g. J. Zadela, knjigovodjo tam.
Ob jednem se obrača odbor do p. n. rodoljubov, da bi društvu darovali kaj knjig. Lepo število jih je že došlo.
Umri js.pri Sv. Luciji g. Peter* Ske rt, trgovec in gostilničar, spoštovan in ugleden mož. Preostalim naše sožalje!
Smrtna kOSa. - Poročajo nam: V Ita-kovcu na Tolminskem je umrl 12. t. m. ob 3 V* popoldne tukajšnji veleposestnik g. Josip Bizjak, narodnjak, daleč naokrog zelo spoštovan mož, 51 let star. Zanimal se je do konca življenja za vsak napredek in pojav na slovanskih tleh. Zapustil je troje mladoletnih otrok. — Dlag mu spomin!
Umrla je v Breginju g.čna Ema Stresov a, ki je preteklo poletje dovršila učiteljišče v Gorici. Obolela je proti koncu šolskega leta, slednjič jo je pobrala jetika.
Čuditi se je, kako da toliko gojeuk goriškega učiteljišča umre za jetiko, in to zadnjih par let t Kje tiči vzrok V — Merodajne oblasti bi Jahko„malo pozornosti obrnile na to.
Lekcijadr. Gregorčiču in pajdašem? - »Slovenecu je res ponatisnil našo notico, da slovenski uradniki na goriškem deželnem odb ; so dobivali poprej slovenske dekrete ter so slovensko prisegali, sedaj pa je vse laško. Naslovil je to notico „Škandal~. Potem pravi: j           „Proti takemu postopanju se mora napeti
najskrajnejše sile. Mi zahtevamo povsod najskrajnejšo ravnopravnost. Če se nam je ne 6«, pokažimo zobe. V tem smislu naj se dela po vseh slovenskih pokrajinah l"
To je prav povedano, ali potem se ne ravnajo — klerikalci. — Dokazov o tem smo glede naših klerikalcem doprinesli že zadostno število. V „Slovencu" pišejo, da  se mora napeti  proti  takemu   postopanju   najskrajnejše sile,  ter  da  se mora  zahtevati  povsod najskrajnejšo ravnopravnost - - ali naš Gregorčič z Berbučem in drugimi pajdaši ne le ne napenja nikake sile in ne zahteva nikake rav-nopravnosti, marveč celo pomaga Pajerju pokopavati   veljavo našega   jezika   in   slovenskega imena sploh; v zbornici, ko je bil čas, da  se  ožigosa  Pajerjeva nasilnost   in samo-. voljno, protizakonito postopanje, je pa potrdil, . da sme Pajer delati, kar hoče, in nastopil je : tako tudi proti slov, odbornikoma, ki sta svoj I čas nekoliko nastopala proti nezakonitemu iine-! novanju ravnatelja dež. hip. banke.   Če tako j dela on, umevno, da vsi njegovi  pajdaši lepo ; molčijo ter se brigajo za ravnopravnost in take 1 reči toliko, kolikor za lanski sneg. „Slovenec" deklamuje sedaj, kako se je treba postaviti za ravnopravnost  —  ali  vse to je le sleparija, ker klerikalci so breznarodni povsodi;  saj vi-' j dimo  to jasno na Koroškem, Štajerskem, in j odkar je začutil dr. Gregorčič v sebi politiku-' jočega nunca,   tudi   na  Goriškem.  —   Če bi \ „Slovenec"  vso  stvar  resno  mislil, bi prijel vse   drugače    nkatoliško-naiodneK   izdajalce, Iprodance   in   hlapce   deželnega   glavarja' t Pajerja!
j        »Slovenec" proti dr. Andreju Pavlici. — v so-
| botni številki smo povedali, da je napisal dr. i Andrej Pavlica v Gorici članek, v katerem se
izreka proti splošni in jednaki volilni pravici, za katero pa ves gori ljubljanski „Slovenec". Posvečenim gospodom doktorjem okoli „ Slovenca" ni bil všeč ta članek goriškega doktorja sv. pisma, in padli so po njem. »Slovenec* od sobote piše:
„\ »Primorskem listu" je s podpisom dr. P. dne 12. jan. priobčil članek „ Spi osna in enaka volivna pravica", ki se iz njega razvidi, da pisatelj ni za to iz strahu za avtoriteto, in ker splošna in enaka volivna pravica ne podpira, prave prostosti. Naša stranka ima to v svojem programu, ker se edino po ti točki more dosledno izvesti ustavno načelo. Mi ne ustanavljamo države, marveč jo imamo. Zato naj g. dr. P. blagovoljne svoja zasebna modrovanja sporoči kam na kak avstralski otok in naj poduči divjake, kako si morejo po njegovih najboljših načelih ustanoviti državo, doma naj pa rajše gleda, kako bi žalostne politiške razmere izboljšal. Edino upravičenje za take članke more biti pomanjkanje gradiva. Boljše prazen popir, kakor taki članki!14
Tako je ;-rij.*l „Slovenec11 našega ljubega dr. Andreja! ••- Na avstralski otok naj sporoči svoja modrovanja, doma pa naj rajše gleda, kako bi žalostne politične razmere izboljšal... Kaj se morda tam pri „Slovencu" zdi gospodom vendar že predebelo, kar uganjajo klerikalci ter kako pomagajo Pajerju ! spravljati ob vsako veljavo slovensko ime V! I Prav bi bilo, da primejo vse po vrsti!             J
Malo preveč odkritosrčen je bil dr. Pavlica v onem članku, ko se je izrekel proti splošni in enaki volilni pravici -- gospodje v Ljubljani pa take odkritosrčnosti ne ljubijo, ker je njim za splošno in jednako volilno pravico prav toliko, kolikor dr. Pavlici. Nekaj drugega pa še tiči tu vmes. Na Kranjskem klerikalci pričakujejo uspehov potom splošne in enake volilne pravice, pri nas na Goriškem pa se bojijo take pravice, ker bi utegnila pri- } nesti jim razočaranja. Odtod so na Kranjskem za splošno volilno pravico, pri nas pa se izrekajo proti nji. Vedno le: kakor kaže!!
Obrcanemu dr. Pavlici naše sožalje! Če pa res odide na ukaz iz Ljubljane na kak avstralski otok — pa srečno „rajžo"!
Z novim Občinskim redom še nadalje strašijo po „Gorici". Dopisnik iz Sovodenj pravi na koncu* svojega dopisa, da hoče „SoČa" nekako opravičevati novi občinski red. To ni res, to je zlagano. Mi se nismo nikjeri uiiemali za novi občinski red, 'marveč smo celo povedali, da pač ni preuzoren, ter posebej še smo pristavili, da nam nikakor ni namen, braniti novi občinski red. Povedali smo ob tej priliki le to, kar se nam je zdelo potrebno glede res- j ničnega reda po občinah ter glede potrebe urejene tajniške službe — pokazali pa smo v pravi luči tudi v*s h u m b u g, katerega uganjajo klerikalci z irvim občinskim redom. V deželnem zboru je bil čas, nastopiti proti novemu občinskemu redu, takrat je bil čas zahtevati čitanje in debatiranje, to je bila naloga poslancev. Vsi slov. poslanci so bili edini v tem, ali  ko je  bilo čas  nastopiti,   pa  je
snedel dr. Gregorčič dano besedo ter se po. tuhnil češ, to bo moje sredstvo za hujskanje po zaključku zasedanja. Zategadel pa vse tiste občine, ki protestujejo, podpirajo le Gregorčičevo hudobijo. Namesto protesta ali pa s protestom vred naj bi sestavljale občine nezaupnice dr. Gregorčiču, ker nalaga sedaj občinam nekaj, kar bi bil moral on storiti — ako res vidijo klerikalci tako nevarnost v občinskem redu. Zakaj je niso videli poprej V
Z gonjo proti novemu občinskemu redu udarjajo ob jednem po naprednih poslancih. Ona dva napredna poslanca, ki sta glasovala z* nov občinski red, bosta znala, če treba, že sama pred svojimi volilci povedati, za kaj sta to storila, težko stališče pa bi imel dr. Gregorčič, če bi imel povedati, zakaj je omogočil Pajerju nepotrebni kmetijski urad!!
Konečno omenjamo še, da iz Furlanije ni došel doslej še nikak protest proti novemu občinskemu redu.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Kam-
njah se je osnovalo in so potrdila potrjena, kakor smo čitali te dni v uradnem listu. Kdo je osnoval društvo, ni potreba še posebej omenjati. Tisto osebo poznajo vsi tamkaj'. — ¦ Ali je pa takega društva treba? Ne, ni ga treba, ker je le v škodo ljudstvu, korist ima le fa-rovški gospod. In pa taka društva, ki imajo ur«-lov katoliška, so najmanj vredna, ker v .•jih se uganjajo reči, ki delajo malo časti katoliški veri, slovensko tako društvo tudi ni, ker klerikalizem smatra narodnost za pagau-stvo, samo da sleparijo ljudi, postavljajo v take naslove : slovensko ; najmanj pa je tako društvo izobraževalno. O izobrazbi v takih društvih ni ne duha ne sluha, pač pa  o  po-
surovljenju in podivjanju,  ..... Kdor kaj   drži
nase. tisti ne more pristopiti takemu društvu, pa če ga še tako vabijo. Jta/iimui Kamenjci vedo, kaj jim je storiti!
»Sveti" misijon V Zapotoku. Poročajo nam, da od sobote 21. t. m/ naprej skozi S dnij bo misijon v Zapotoku. Napovedal ga je vikar preteklo nedeljo. Odredil je tako, da smejo k temu inisijonu samo tisti, ki spadajo pod za-potoški vikarijat, med te razdeli listke, drug ne bo smel nihče v cerkev. Pa pravijo, da jih sploh ne bode dosti, ker se nočejo ljudje izpostavljati velikemu mrazu ter radi tujih misijonarjev, ki najrajše hujskajo na prižnicah, stavljati v nevarnost svoje življe ,,e po slabih, nevarnih cestah, kakoršne imajo zapuščeni Iderci; še za kozo je nevarno po tistih hribih, da ne pade v prepad. Pa kaj si je zmislil vikar misionarje ? Saj mu ni nikdo očital, da ni dober pridigar! Čemu potem še misijonarji, in v tej hudi zimi! Kaj hočejo koga spraviti v bolezen ali celo ob življenje?! -Fantje so se zmenili, da bodo pobirali tistih \8 dnij rajši klobase,
V ViŠnjBVikU v llrdili je postavil nekdo lepo hišo in v njej  nastanil  krčmo. Čudno pa,  i a je v krčmi kar v treh jezikih: slovensko, laško in  nemško,   povedano,  kako  se  plačuje. (Dalje u prilogi.)
Dne 15. malega srpana.
Cela vrsta dogodkov in naključeb! Ne vem, pri čem začeti, ker poslednji vtisi so najmočnejši. Nikdar v -življenja še nisem imel tako jasnega dokaza, da do mene ni ravnodušna, kakor sedaj.
Moram se vendar potruditi, da ohranim red v pripovedovanju. Zagotovljen sem, da se bo Angelica strinjala s temi pogoji, katere ji predložim, časih čutim kar omotico v glavi. Tako si delam silo, da ohranim red v pisanju in začnem od početka.
Bil sem na Dunaju. Danes zvečer sem se vrnil. Prinesel sem nekoliko novic, o katerih se še pomeniva s teto.
Videl sem Hvastovskega in se pomenkoval ž njim. Kako vrl dečko ^e to!... Dela kakor vol na kliniki; sodaj se je lotil pisanja higijene, katero namerava njegov brat, knjigar, izdajati v obliki malih brošur. Ofl je član raznih zdravniških in nezdravniških dru-žob, katerih delaven ud je, a vrhu tega si zaa. še dobiti dovolj prostega časa za različne vesele in morda celo prevesele epizode v okolišu Karathnerstrasse. Ne vem v resnici, kedaj spi ta človek. Pri tem pa je tak, kakor nekak sejmiščni Herkul. Kaka bujnost življenja: kar kipi!
Govoril sem ž njim brc v vsakih okoliščin o razlogih, ki so me privedli na Dunaj.
»Ne vem, ali vam je znano,« sem mu dejal, »da jaz in mati imava precej gotovine; ni nama treba špekulirati, toda bodi si kakor hoče, ko bi jih mogla vložiti v nekako podjetje, ki bi neslo dobiček, bi ta prišel v prid domovini. Dopuščam takisto, da bi gospodu Kromickemu vtegnil napraviti uslugo — torej bi to bila dvojnostranska korist. Odkrito rečeno, za njegovo osebo kot tako se dosti ne zmenimo; ker je pa postal naš sorodnik, bi mu radi pomagali k povečanju
njegovega premoženja, naravno, za kolikor bi bili zagotovljeni, da pri tem sami ne bomo imeli škode.«
»In hoteli bi vedeti, kako stoji njegova stvar?«
»Očividno. On ima kajpada najboljše nadeje in ne dvomim, da je odkritosrčen. Tu gre samo za to, če se morda ne moti. Radi tega, ako vam je brat o tem kaj pisal, ne zahtevaje, naj to ostane tajno, pa mi to povejte; drugič pa naprosite ga, gospod, naj mi nalašč piše in mi predstav; natančno vse stanje rečij. Teta računa v tem obziru na njegovo naklonjenost do sebe in na odnošaje, ki vas vežejo ž njo poprej, nego s Kromickim.«
»Prav, to povem bratu,c mi odvrne zdravnik. »On mi je celo Že pisal nekaj o tem, toda kaj, tega se dobro ne spominjam, ker me to ni  dosti brigalo.«
Po teh besedah jame iskati po pisalni mizici pisma sredi množice drugih. Kmalu ga najde ter čita kakor sledi:
»Le malo manjka, da si vratu ne zavijem. Žensk ni tukaj prav nič, a kake čedne ni niti za zdravilo...«
Tu se nasmeje ter reče:
»Ne, to je nekaj drugega. Ta bi se počutil dobro na Dunaju!...«
In obrnivši list, mi ga da v čitanje, jaz pa sem našel majhno opombo v naslednjih vrstah:
»Kar se tiče Kromickega — s kamnenim oljem je dobil zaušnico. Z Rotschildi je vojna nemogoča in on se je ž njimi spri. Umaknili smo se, toda z zdatno izgubo. Vtaknili smo v zalaganje obilico denarja in pridobili si monopol, iz tega izvirajo milijoni dobička, pa tudi odgovornost je velika. Vse pa je odvisno od dobre volje. Prizadevamo si delati čim najbolj pošteno; torej imamo dobro nadejo. Potrebujemo pa denarja in denarja, ker nas plačujejo  v odločenih   obrokih, oni
pa, od katerih jemljemo blago, zahtevajo takoj plačilo, a vrhu tega dostavljajo pogostoma še slabo blago. Vse počiva sedaj na moji glavi itd.
»Torej priskočimo mu na pomoč z denarjem,« rečem, ko neham citati.
Vr:tčaje se v Gastein sem mnogo mislil o tej zadevi in v meni so se odzvali nekaki boljši nagoni. »Kar bo, to pa bo,« sem si mislil »a med teoi namesto ugo-nobljati Kromickega, ali bi morda ne bilo preprostejše mu rajši pomagati? Angelica bi vendar znala oceniti tako ravnanje in moja nesebičnost bi jo morala ganiti — bodočnost pa naj določi Previdnost«
Zaglobivši se še globše v to zadevo, sem zapazil, da v teh boljših mislih moj egoizem igra nekako vlogo. Evo, videl sem Že naprej, da Kromicki, kadar sprejme denar, odide takoj iz Gasteina ter me reši vseh muk, kakoršne mi zadaje njegova navzočnost pri Angelici. Angelica ostane sama vspričo mojih Občutkov, s hvaležnostjo v srcu do mene, z gotovo nejevoljo in morda celo z jezo na Kromickega, bodisi le za to, da je sprejel mojo pomoč. Zdelo se mi je, da tak položaj odpira pred menoj novo obzorje. Pred vsem drugim sem se hotel znebiti Kromickega za vsako ceno.
V vozu sem se zamislil v svoje odnošaje do An-gelice tako močno da niti nisem zapazil, kedaj smo dospeli do Lend-Gasteina. V Lendu sem našel množico ranjenih in ubitih ljudij, katere je doletela nezgoda na stranski progi v Zeli am See. Komaj pa sem sedel v voz, je tudi ta vtis, ki mi ga je povzročil pogled na rane in kri, preminil brez sledu in znovič sem mislil zgolj o najinih odnošajih. Čutil sem, da on potrebuje nekako preosnovo, da je treba na vsak način kaj storiti, d ugače se zgodi kaj hudega z menoj in z Angelico. Toda kaj je bilo treba storiti? Jasno
Priloga Juto" *t. 5. i dne 18. januvarja
Čemu to? Naj gre oni krčmar pogledat v Krmin, kjer je vedno veliko število Bricev, pa ne bo videl v nijedni krčmi uikakega slovenskega napisa! V Višnjevik pritiče le slovenski napis. Učimo se kaj od Lakov v takem ozira !!
Štrajk V Nabrežlnf. — Gledo štrajka v Na-brežini se poroča, daje baje nastalo med podjetniki samimi nekako nesporazumljenje, kakor da bi hoteli veliki podjetniki male uničiti4er .1 bi se tako iznebili konkurence. Delavci bi se baje radi pogodili, ali veliki podjetniki, ki nimajo silnega dela, nočejo tega. Delavci zahtevajo, da naj se vsprejemajo v delo le organi-zovani delavci, tako da jim ne bodo tujci iz Kalabrije odjedali kruha. Italijanskf**gošpoT*' darji pa v to nočejo privoliti. Mnogo delavcev je odšlo iz Nabrežine.
..Tolminsko prostovoljno gasilno drušivo" vabi na
plesni venček7 kateri priredi dne 2. -februvarja-1U05. v dvorani g. Gaberščika-Podšolarja. Pri plesu bode sviralo K) mož vojaškega orkestra 47. pešpolka iz Gorice. Čisti dohodek bode, služil društvenim namenom.
Garnizijske spremembe pri graškem .?; Veliko začudenje zbuja premestitev H lovskega bataljona iz Trbiža. Bataljon se tako razkosa, da pride po ena stotnija v Koče, Mu to, Gor. Dravograd in Kortino. Tudi iz Beljaka odide 9 lovski bataljon, zato pa se namestita na križišču glavnih prehodov v Italijo, Malborget in Predil, dva cela bataljona lovcev.
Proti prallll. - V nedeljo se je ustanovilo na Dunaju društvo, katero ima namen, zabra-njevati prah po cesti. Navzoč je bil za mini-sterstvo sekc. načelnik Koza, Župani iz 'Trsta, Solnograda, Gradca, Linca, Ljubljane in drugi so pozdravili društvo kot jako umestno manjkal pa je pri tej udeležbi pozdrav župana najbolj zaprašenega mesta       Gorice.
Vsled Opeklin je umrla v Zabnlii 2 letna hčerka pos. Bizjaka, Mati je šla zjutraj k maši, dete je bilo v postelji, navzoča še druga sestrica. Kar pade deklici v glavo, da vstane ter gre k ognjišču, kjer je gorelo. Prišla je preblizu ognja, ki se je oprijel srajčke, in dete se je opeklo tako, da je umrlo.
Ogenj. — Včeraj dopoludne okoli jO. ure so šli ognjegasci gasit k „Trem kronam", kjer so je bila unela neka peč, da se je dvigal že močan dim iz dimnika.
Led na SOČI- ~ V ponedeljek je stala na mostu čez Sočo v Pevmo pogostoma množica ljudij, ki je gledala radovedno nenavaden prizor, da je Soča zamrzuena ter se trgaj«) pod . mostom veliki kosi ledu in plavajo naprej. -Tudi višje gori je bila Soča na več krajih za-mrznena.
Izpred SOdnije, — Na zatožni klopi je sedel neki Fr. Gabrovšek, doma s Kr jjskega, delavec na novi železnici v Avčah. Obtožen je bil, daje zasramoval sliko Matere božje, katero je b'l potegnil iz žepa sodelavec A. Černe, ter da je na pokopališču strgal z nekega križa krono ter jo prinesel v gostilno, kjer je zaničljivo govoril o takih rečeh, potem pa še rekel, da gre zopet  na pokopališče ter
»05.
da prinese v gostilno križ s pokopališči:  Res je šel na pokopališče, ker pa ni mogel iztrgati iz tal celega križa, je razbil  dva kamna ter prinesel   kose v gostilno, kjer je zopet zaničeval vero itd. Gabrovšek je pred sodniki pri- j poznal,  da je res storil vse to^ ali rekel je, j da je delal tako v popolni pijanosti. Priče so rekle,  da ni bil pijan,  nakar ga je obsodil [ sodni dvor na 7 mesecev trde ječe, s postom j W|f^ffT:e^EeiirTb1uTt"meseF^                   j
Svoj čas smo sporočili, da je umrlo v ; tukajšnji bolnišnici 10 mesecev staro dete R. Zega, si j mlinarja pri baronu Bianchiju .v Rubijah, ker se je bilo opeklo. Na zatožni klopi je sedela mati ponesrečenega • otroka. Pravila je, da se je morala za trenotek odstraniti. Vedno je pazila na otroka. Ko se je vrnila, je dobila dete v ognju. Sodni dvor je obsodil mater na 4 dni ostrega zapora z jed-nim postom.
Vfznik M. Červan s Tolminskega je videl, ko se je vstavil v Žniderčičevi gostilni pri Ajbi, nekega človeka, kako vedno opazuje voz. Pozneje je hotel ta človek, da mu voznik mora prepustiti na vsak način, da bo prenočeval na vozu. Ker se ta človek le ni dal pregnati, je pograbil voznik poleno ter ga udaril, ali tako, da mu je prelomil levo roko. Obtožen je bil težke telesne poškodbe. Sodni dvor mu je prisodil 4 mesece trde ječe.
Nogo mu je Zlomilo. — V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov so pripeljali IS letnega delavca Iv. Klorjančiča, ki dela pri železnici na Grahovem. Prišel je med dva „hunta" z levo nogo, in tako si jo je zlomil.
Požar. V soboto je gorelo v Škodovala v Furlaniji, in sicer v hlevih dveh kolonov. Zgorelo je mnogo krni«1, nekaj gospodarskega orodja in živine, vse last eonte Pnnigaja. Škode je okoli 12.000 K.
Napolnjena bolnišnica. — Tukajšnja bolnišnica usmiljenih bratov je tako napolnjena, da morajo odklanjati bolnike, ki se naznanjajo.
UlOipll Je v soboto ponoči doslej neznan tat v tabakarno Terezije udove Lebanove na tekališču Jos. Verdija. Pobral je 400 damen-cigaret, f»oo mantis, papirčkov Abadie ter nekaj tobaka za nosljanjo. Policija išče tatu, *
TuJCl V Gorici. Lani je prišlo v Gorico okoli 10.000 tujcev, največ od aprila do oktobra. Iz Italije jih je bilo okoli 2.000, okoli f>00 iz Ogrske, 200 iz Bosne, i) iz Rusije, 20 Angležev.
Padel Je V Ogenj neki deček v Prvačini, po imenu A. Leban, ko je bil brez varstva. Močno opečenega po nogah in obrazu so pripeljali v goriško bolnišnico.
.'5 letni M. Lutnian v Dolgi ulici je prišel priblizu ognja, da se mu je unela obleka, ter so opečenega prinesli v žensko bolnišnico.
UmrljiVOSt V Gorici je v zadnjem času, odkar imamo tako velik mraz, izredno velika. V prvi polovici t. m. je bilo "71 pogrebov, kar je nenavadno veliko.
Sneg V Gorici. —¦ Po dolgotrajnem, hudem mrazu, imeli smo do 10 stopinj pod ničlo, je
začel sinoči proti 8. uri padati sneg. Padlo ga ' je precej, in še sedaj leži po ulicah in strehah. Za nekatere je prinesel sneg mnogo veselja, ker so se mogli zopet enkrat pošteno nakepati, za kar je v Gorici redka prilika.
Eksplodirala je zaloga acetilena v »hotelu I Piccolo" pri kolodvora. Gospodar Rušič je šel gledat aparat, pri tem pa se je izvršila ek- j splozija ter ranila Rušiča po-obima-in-iokah.
Povračila za obede vojakom na prehodu. — c.
kr. ministertvo za deželno brambo je določilo po dogovoru s c. kr. državnim vojnim mini-sterstvorn na podlagi § 51. zakona z dne 11. junija 1879, (drž. zak. št. 93), da se ima po-vračati na Primorskem od 1. januvarja do konca decembra 1905. za obed onim gospodarjem stanovanj, ki ga bodo dajali vojakom na prehodu od častniškega namestnika navzdol, iz vojaškega zaloga in sicer za mesto Trst štiri in šestdeset (64) stotink, za druge postaje pa pet in petdeset (55) stotink za vsako porcijo.
V norišnico so oddali onega Štefana Strgarja, o katerem smo pred kratkim poročali, da je bil prišel na tukajšnjo policijo ter je hotel po vsej sili, naj ga vtaknejo v luknjo.
Popokalo je vsled hudega mraza mnogo obdelanih kamnov v Solkanu, namenjenih za novi železniški most čez Sočo.
Vesela V Št. AndrežU, ki je bila napovedana na dan 22. t. in,, je prenesena na 29. t. m. Vspored objavimo prihodnjič.
Tamburaško  In  pevsko  društvo  »Svoboda" v
Renčati vabi na plesni vepček, katerega priredi v soboto v dnu   mili prostorih.
Plesni Venč6k priredi plesni odsek v soboto dne 21. t. m. v gostilni Jos. Budihne v Mirim. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 2 kroni,
.Bralno In pevsko društvo" v Rihembergu vabi
na plesni venček, ki bo v soboto 21. januvarja t. 1. v dvorani gostilne Ličen,
?
Protin revmatične bolečine     •
Zoltanovo mazilo
toli priznano kot najbolje mazilo so dobiva  v vsaki večji  lekarni,  steklenica K 2 — Razpošilja po poŠti lekarna Zoltan, Budimpešta,
V. Szabadsagter.
Vojna med Basi m Japonci.
Oklic na rusko armado in brodovje.
Na armado in brodovje je bil izdan nastopni oklic:
Port Artur je prešel v roke sovražnika. Enajst mesecev je trajal obrambeni boj, nad sedem mesecev je bila slavna posadka odre-
zana od zunanjega sveta ter oropana vsake pomoči. Molče" je prenašala težave oblegovanja in moralne muke, med tem ko je sovražnik napredoval. Peščica Rusov ni štedila ni svoje krvi ni svojega življenja , ¦ je nadejaje se bližnje pomoč?, odbijala besne napade sovražnikov.
S ponosom je Rusija zasledovala njihova junaška dela, ves svet se je klanjal njihovemu junaštvu, toda dan za dnem so se krčile njihove vrste.
Bojna sredstva so, ob vedno na novo prihajajočih sovražnih silah, pošla. Morali so konečno završiti svoja junaška dela ter pod-leči premoči. Mir njihovemu pepelu in večen spomin nepozabnim Rusom, ki so padli ob branenju Port Arturja! Daleč od Rusije ste umrli za stvar Rusije; iz ljubezni do carja in domovine! Vam živečim slava 1 Bogizleči Taše rane ter Vam podaj moč in potrpežljivost, da presenete težko izkušnjo.
Naš nasprotnik je predrzen in močan, zelo težaven je boj ž njim deset tisoč verst daleč od virov naših moči. Toda Rusija je mogočna. V svojem tisočletnemu življenju je imela še težje izkušnje in veče nevarnosti, a vsakikrat je šla na novo okrepčana in oja-čena iz boja.
Naši nevspebi so veliki. Dočim obžalujemo svoje izgube, se ne pustimo motiti. Z vso Rusijo zaupam, da kmalo napoči ura zmage. Prosim Boga, da blagoslovi drago mi armado in brodovje,da združeni poraziti sovražnika ter podpreti čast in slavo Rusije!
Car dal za brodovje 300 milijonov.
„TimesK poroča iz Kodanja, da je dal car od svojega privatnega imetka 100 milijonov frankov za oboroženje tretje eskadre in 140 milijonov pa že četrto eskadro.
Bllta se velika bitka?
V/. Mukdtna poročajo: V zadnjih dneh je dcšlo v Ljaojnngod Port Arturja 308 ob-ložnih topov na pomoč armadi maršala Ojame, Poleg teh topov je došlo doslej v I^uojang 32.000 pešcev, ki so so udeleževali bojev pred Port Arturjem. Število Japoncev, ki stoje proti Kuropatkinovl armadi, se ceni na 388.000 mož s 1245 topovi. V najkrajšem času se pričakuje tn odločilna bitka na južni strani od Mukdena.
Baltiško brodovje napadeno?
Iz Port Saida poročajo: Križarka umrud" je došla v luko težko poškodovala. Na zadnjem delu se vidi, da je bil zadet od torpeda ali granate. Častniki imajo strogo prepoved, povedati kaj natančnejšega, kako je nastalo poškodovanje. Toliko je gotovo, da se „Izuinrudtt po reparaturi vrne v Kronstadt. Pariška „La Patrie" poroča: Iz Peterburgaje došla vest, da je admiral RoždestvenM naznani], da je bil v Indijskem morju napaden od japonskih torpedovk in malih križark. Po nekem drugem telegramu z otoka Marcija se nahaja japonsko brodovje baje v Diego Garcia v Indijskem oceanu vzhodno od Sevehelles.
sem videl samo eno: da me ona muči in ubija, jaz pa njo, kajti kadar jaz koprnim po vsem in se ona ne strinja z nikako rečjo, da se dela po tem med nama tak razpor, taka drama, da bi bilo bolje za njo, ko bi skočila v slap Ache, zame pa, ko bi zletel z vozom in konji vred v propad. A vrhu tega uem dospel do prepričanja, da celo taka ženska, ki se ne strinja z nikako rečjo, mora vpasti v grozen notranji razpor, ako se zaljubi vanjo kak tujec. Angelica mi nikdar ni dala niti najmanjše, pripustitve, jaz pa vendar sedaj pa sedaj poljub';am njene roke in noge, mor« vendar poslušati izpoved moje ljubezni — ter mora imeti celo vrsto tajnostij pred materjo in možem ; mora se pri tem varovati, paziti in čuvati nad seboj in nad menoj, ne vedoča nikdar, kam še vtegnem zaiti. Življenje v takih okoliščinah postaja za naju oba nemogoče. Treba je to končati.
Kontno se mi je zdelo, da sem našel razvozlanje. »Naj se Angelica«, sem si mislil, »strinja s temi mojimi občutki in jih prizna, naj mi poreče: »Tvoja sem! S srcem in dušo pripadam in bom večno pripadala tebi. Toda s tem se moraš zadovoljiti. Ako se strinjaš s tem, pa sta najini duši od tega trenutka zaročeni.«
In očlvidno sem si obetal strinjati se s tem. Predstavljal sem si, da ji nudim roko in ji pravim : »Vzamem te in ti obljubujem, da ničesar več od tebe ne pošalim — da najini odnošaji bodo j\,\ ostanejo čisto duševni — toda nič manj pa bom smatral te najine obvezribsti za poroko, tebe pa za svojo ženo.«
Ali pa je bil tak načrt mogoč, ali je končal muke? Kar se mene tiče, je bil sličen veliki omejitvi želja in nadej, toda stvarjal mi je lastni svet, v katerem bi Angelica pripadala izključno le meni. Vrhu tega je opravičeval mojo ljubezen; ali za to mi je bilo toliko mar, da za to priznanje od strani Angelice sem
bil pripravljen žrtvovati celo zdravje. Vidim v tem dokaz, kako močno ljubim to žensko, kako z vsemi močmi svoje duše želim, naj bi na kakoršenkoli način pripadala meni.
Tako je! Jaz sem se že tako močno spremenil, se tako daleč prelevil, da sem bil za to ceno pripravljen strinjati se z vsemi omejitvami.
Zategadel sem jel z največjim naporom misliti samo na to, ali se bo Angelica s tem strinjala?
In zdelo se mi je, da se mora strinjati.
In čul sem najpoprej samega sebe, govorečega ji:
»Ako me zares ljubiš, — povej sama— ali morda ni to vse eno, ali priznaš ustmeno to ali *«o ? Kaj more biti plemenitejšega in svetejšega, nego je taka ljubezen, kakoršno želim od tebe? Jaz sem ti itak že podaril življenje, ker ne morem drugače; — povprašaj torej lastno vest, ali mi morda ne smeš priznati vsaj tega? A vendar je to oduošaj Bealrice do Danteja. S takimi občutki te smejo ljubiti celo angelji. Bližaš se mi tako, kakor se more le duša bližati drugi duši, toda obenem si od mene tako daleč, kakor bi živela na najvišjem od teh vrhov. Ako ta ljubezen ni poze-meljska, ako je navadni ljudje ne morejo gojiti, imaš Še tim manj vzroka jo zametovati, kajti strinjajoča se ž njov ostaneš bela kakor sneg, rešiš me, kupiš mi popolni mir in toliko sreče, kolikor je je ca svetu doseči mogoče.«
In Čutil sem odkritosrčno, da se nahaja v meni skladišče za take, prav mistične občutke, verujoča, da se iz pozemeljske in začasne ličinke izleže nekak večni metulj, kateri, odtrgan od pogojev zemeljskega obstanka, bo letal s planeta na planet, dokler se ne združi z dušo vsebitstva. Sedaj mi je prvič prišlo v glavo, da jaz in Angelica moreva kot podobi preiti in najina  ljubezen more naju preživeti, ostati  ter biti
najina neumrljivost. Kdo v<5, — sem si mislil — Če morda ni to edina obstoječa oblika neumrljivosti, čutil sem namreč najrazločnejše, da v mojih občutkih je nekaj večnega, odkrižajočega se izpod nestalnosti pojavov. Treba je močno ljubiti, da se človek prilagodi podobnim občutkom in vizijam; treba je tudi biti nesrečen ter morda stati na meji brezuma.
Jaz na meji brezuma bržkone še ne stojim, toda čimdalje globlje se pogrezam v misticizem in nikdar se ne Čutim bolj srečnega, kakor takrat, kadar se tako zgubim, tako razpršim, da ne morem najti samega sebe. Pa tudi razumem, čemu je tako. Hoje razdvo-jenje, moja notranja kritika, mi je zmerom zadošče-vala za podrtino vseh temeljev življenja, a s tem samim za pokvaro te vzgledne sreče, kakoršno mi morejo dati ti temelji. V teh krajinah pa, kjer namesto silogizmov nastopajo občutki in prividki, nimam kaj početi s svojo kritiko, zato počivam in uživam neizmerno olajšavo.
Tako sem si odpočil, dospevši v Gastein. Videl sem sebe in Angelico duševno poročena, zadovoljna. Čutil sem se ponosnega pri misli, da sem vendar znal dospeti iz tega blodnjaka in da sem našel sredstvo za srečo. Bil sem gotov, da mi Angelica poda z veseljem svojo ljubljeno roko na tako skupno potovanje.
Nakrat pa se sprebudim kakor iz snu; zapazil sem bil namreč, da je moja desna roka povsem krvava. Pokazalo se je, da so na tem vozu prevažali ranjence, ki so se ponesrečili na železnici. Ob stenah sedeža sem našel mnogo krvi, katere voznik ni zapazil in ni obrisal. Moj misticizem ne sega tako daleč, da bi imel verjeti v vmešavanje nadzemeljskih močij v človeško življenje, zlasti v obliki znamenj, svaril in slutenj. Toda ako le sam nisein praznoveren, znam vendar iz-boroo stopiti na popri|če mislij praznovernega človeka,
0
Noro Japonsko brodovje.
Japonska dobi novo brodovje podmorskih ladij in torpedov.
Koliko znašajo ruske izgube v Mandžuriji?
Giidke pravi, da znašajo izgube Japoncev (ne uštevši izgub pred Port Arturjem, katere se ceni nad 150.000 mož) —100.000: izgube Rusov pa znašajo na bolnih in ranjenih 28.000 mož. Ako računamo, da je petina izgub — mrtvih, lahko izračunamo, koliko večje so japonske izgube nego ruske!
Podzemske koče.
Kako znano, prebivajo sedaj ruski vojaki v Mandžuriji v podzemskih kočah. Giidke pravi o njih, da je bivanje v njih prijetno, in to tembolj, ker so Rusi na bivanja v takih kočah navajeni. V mandžurskih mestih rabijo se take podzemske koče celo za vojašnice.
General Stesel)
pojde baje, ko se predstavi v Petrogradu, v San Remo, da se odpočije,
Zair. ujetnikov.
Časopisi poročajo iz Tokija, da je Rusija predlagala, naj se izmenjajo vojni ujetniki. Japonska je baje izjavila, da vsprejme predlog.
Japonci postopajo grdo z tijiUlki.
„Matinu v Parizu poroča iz Čini: Kitajci, ki so dospeli semkaj iz Daljnega, pripovedujejo, da postopajo Japonci grdo z ruskimi ujetniki. Preden so ruski ujetniki defilirali pred generalom Nogi, niso dobili 24 er ničesar jesti ter so morali ostati 30 ur brez strehe. Japonci so ruske častnike prisilili, da so morali nadzirati dela povodom iskanja min pred portarturskim pristaniščem.
Uničene ruske ladje in njih vrednost.
Od 27. januvarja do kapitulacije Port Arturja so bile potopljene oziroma razrušene, kakor poroča „Kusk. Slovo", te-le ladje: „Poltavaw - 8.074.409 rabljev; „Sebastopol" - 8,074.409; »Peresvjet" — 10,441.755; »Pobjeda* 10.100.000; rRetvizan" 10,095.518; »Petropavlovsk" — 8,074.409: „Bajaa" — 6,900.089; „PalladaK 5,726.51»; ..Kovik" --3,049.312; nBojarin" — 3,394.024; „Vsad-nik" — 40(5.000; »Gajdamak« — 406.000 rubljev, .jDžigk* — 1,335.703; »Razbojnik-* 1,335.703- „Sabjaka" — 436.000; „Bobr* 650.777; ,e*Ujaka — 840.432; „Jenisej" — 2,000.000; »Otvažnij* — 863.851; „Gre-mjašči" —1,250.000; „Angora" —2,566.846; flKazanK 1,150.000 rabljev; skupaj 87,771.550 rabljev. K temu je treba prišteti še vso opravo ladij, ki znaša 5,762.936 rabljev, kar da skupaj 93.534.486 rubljev. Slednjič je treba vračuniti Še torpedovke „Burakovu? nStrašnij", ^Raztaropnij", „Rešitelnij% „Ste-regrušči", cela vrsta ob vhodu raznih potopljenih parnikov, čolnov itd., kar znaša vse skupaj 18.<XK>.000 rubljev. Ako seštejemo torej svoto vseh potopljenih ladij, dobimo 111,000.000 milijonov.
Ruski kozaki južno od Liaojanga,
Velikansko senzacijo vzbuja vest, da so se kar   naenkrat pojavili ruski  kozaM pod
vodstvom generala Mišcenka južno od Ljao-janga. Morali so napraviti velik ovinek, da jih japonske patrulje niso opazile. Čim so naleteli na večje japonske oddelke, so se umaknili. Razdrli so železnice med Ančančengom in Hajčengom. Ruski kozaki so v sredo razdrli železnico pri Inkavu in pri Ančančanu. 2.1KK) Kozakov je potem naskočilo Japonce pri Njuč-vangu. Japonci so se morali najprej umakniti, a ko so dobili pomoč, so Ruse pregnali. 500 kozakov je na .drugem kraju pri Njuevangu uničilo vse vojne potrebščine in živila, kar so jih imeli Japonci shranjenih.
Sodi se, da ima general Miščenko nalogo, vzeti velike japonske topove, ki so jih bili izpred Port Arturja poslali v Liacjang.
Kako je v Port Arturju po kapitulaciji.
Dopisnikom angleških listov je general Nogi dovolil, da si ogledajo Port Artur. Vsi so edini v tem, da mesto in prebivalstvo ni tako zelo trpelo, kakor je bilo pričakovati po poročilih iz Čifua. Staro mesto je res razrušeno, a novo mesto je malo trpelo. V njem je videti dobro opravljene ljudi, ki se jim ne pozna mnogo prestami beda. Pripravljajo se, da zapuste mesto, kakor se pripravlja meščan, da gre v morsko kopališče. Tudi hiše so po večini ostale nepoškodovane. Forti pa so grozno razdejani. Xa katerih pozicijah je izginil vsak sled, da so bile katerikrat tu kake, utrdbe. Vse je v razvalinah in jamah. Mesto je bilo raz pozicije Vantaj Japoncem odprto. Ako bi bil odpor trajal le še nekaj časa, pa bi tudi v novem mestu ne ostala niti ena hiša.
„Standardov" dopisnik pravi: Pravega vzroka nepričakovane kapitulacije je iskati v stanju posadke, ki je bila oslabljena po bolezni in smrti; temu se je pridružilo pa še pomanjkanje municije. Ako daje položaj utrdbe Sunsušau zgled' za položaj v notranji črti utrdb, tedaj je morala biti posadka res v groznem položaju. Slika, ki se nam pokaže, je naravnost grozna. Sam pogled naSunsušan ter na razvaline, ki so jih povzročile mine, zadostuje, da se napolni z grozo najhrabrejše srce ter pretresejo živci največjega junaka v posadki. Fort je le kup razvalin, pod katerimi leže pokopani brambovci, ako jih ni eksplozija vrgla v zrak in raztrgala na kosce. Povsod okrog pa leže celi kupi guiločih trupelj in na nasipih vidim dva kupa trupelj, ki so bili nekdaj ljudje — vojaki, ki so pred mnogimi . dnevi padli na svojem mestu. Cel svet se bo ! oddahnil z Japonci, da je že konec temu i klanju.
j                          Utiod Japoncev v Port Artur.
rDaily Mail" poroča: 13. t. m. ob 10. uri dop. je bil slovesni vhod Japoncev v Port Artur. Japonci so prišli v širokih kolonah od severa, z godbo in s svojimi razstreljenimi in krvavimi zastavami na čelu. Šli so po strnem in po novem mestu.
General Nogi angleškim časnikom,
General Nogi se je brzojavno v imenu svoje armade zahvalil angleškim časnikom za njih poročanje o japonskem obleganju: Port Arturja.
Japonci zaplenili angleški paroik.
Japouska križarka rTokiva" je, kakor poročajo 13. t. m. iz Tokia, v sredo ustavila v Japonskem morju angleški parnik „Rozebij', ki je bil namenjen s premogom v Vladi-vostok.
Sahalin in Kamčatka.
rXovoje Vremja- objavlja članek, v katerem povdaja, da preti od Japoncev velika nevarnost Vladovostoku, Kamčatki in Sahalimi. Vladivostok je zavarovan, posebno sedaj, ko je luka zaprta z ledom; a Sahalin branijo le kaznjenci. Tudi na Kamčatki ni skoraj nikake posadke. Skrbeti bodo morali torej za to, da se ti dve važni in zelo bogati deželi zadostno zavarujeta.
Žganje prerovedano.
Gadke pripoveduje, da je prodaja žganja v Mandžuriji strogo prepovedano, vzlasti se strogo pazi na to na vseh železiučnik postajah. Tudi markateuderji ne sinejo prodajati ž^mja.
Japonci proti Franciji.
„r>ho de Pariš" objavlja nadaljna odkritja o japonskem vojnem načrtu proti Franciji. Četrti dan po napadu na indokino ocl-plove francosko sredozemsko brodovje. Japonci priplovejo do reke Minamove in vzamejo Fučen z arzenaloui. Kitajska posadka odide brez boja. Prva francoska armada, obstoječa iz 05.000 mož, je kmalu premagana od mnogo številnejših čet. Japonci se po zavzetju Tonkina koncentrirajo v Hauoši. Francija mobilizira koionialne polke, ki znašajo 35.000 mož. Iz Bordeauxa pošljejo J 7. in 18. zbor, 70.000 mož. V kljub temu imajo Japonci še veliko premoč. Da se ta načrt posreči, je treba pomnožiti japonske konzulate, postaviti utrjene tabore in zgraditi železnice. To poročilo je zbudila veliko ogorčenje na Francoskem. Vkljub dementijetn japonskega poslanstva je njegova resničnost gotova.
Baltiško brodovje.
Parnik parobrodne družbe ..Messageries Maritimes" je 12. t. m. dospel v Port Louis ter izkrcal 4500 paketov za rusko baltiško brodovje. Admiral Boždest venski bo ime! v celem, kadar dospe na Daljni Vztok, 75 vojnih ladij.
Uničena japonska skladišča.
„Agence Havas" poroča iz Tiencina: 500 kozakov je; uničilo v Kaspanci pri Nitič-vangu vsa japonska skladišča provianta in streljiva.
Zadnje vest!.
Rusi napredujejo preko Mukdena v Mandžuriji, gradijo nasipe in utrdbe ob reki Hunho. - Razdeljena baltiška eskadra se je sešla pri Madagaskarju.
so ^zahtevali ustanovitev slov. meščanskih šol v Žalcu, Sevnici in Trbovljah. Zahtevo glede Žalca iu Sevnice so odklonili, glede Trbovelj pa vrnili dež. odboru. Odklonitev so motivirali Nemci s tem, da meščanske šole ne vspevajo ter da treba rajši dvigniti ljudsko šolstvo!
Nemški  klerikalci  so  hoteli skrajšanje šolskega obiska, kar pa je bilo odklonjeno.
Prebivalstvo  Trsta dne 31, decembra 1904.
Mestni statistični aral ceni prebivalstvo Trsta dne 31. decembra i 904. na 191.403 duš. Dne 31. decembra 1<)0(. je bilo naštetih v Trstu iu okolici 178.127 prebivalcev; v štirih letih je torej prebivalstvo narastlo za 13.276 prebivalcev.
Tovarna za testenine tvrdke žnidersis & Va-
Ieučič, ki je lani pogorela, začne letos zopet delovati. Nova zgradba bo mnogo veča kakor prejšnja, tudi stroji bodo novi.
Društvo svobodomiselnih slovenskih  akademikov
„SaV6" na Dunaju priredi svoj četrti redni občni zbor dne 20. prosinca 1905. v prostorih „Zum Magistrat" i. Lichtenfelsgasse 2, Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli.
Razgled po suefu.
Državni Zbor je sklican  na  dan  24. t. m.
V štajerskem deželnem zboru so pokazali N« .nci
zopet svojo sovraštvo do Slovencev.  Slovenci
PO mestih, Ako vzamemo ceno katerega-koli blaga, ki je za naše življenje nujno potrebno, kakor n. pr. živila, stanarina itd., vidimo, da je bilo po statistiki najdražje mesto lani Karlove vari, najcenejše pa Vršeč. Kar stane v Vršeu 66 kron oziroma gtotink, stane v Karlovih varili .112 kron, v Budimpešti 106 in na Dunaju in v Trstu pa 100 kron, oziroma stotink. Trst in Dunaj imata enako vrsto, kar se draginje tiče. Za tema prihajajo tako-le : Liherce 06, Urno, Praga in Solnograd 05, Ustje, Inoinost 03, Gradec, K rakovo, Lvov, Olomuc 02, Črnovice, Tešiti, Opavn 00, Plzen 86, Zagreb, Bolcan, Celovec, Ljubljana, Oa-slava, Temešvar, Zadar, Trident 80, Gorica, Dunajsko novomesto, Segedih, Kološvar 78, Sibinj, Kromeriž, Znojim, Debrečiri 75, Celje, Osjek. Vel. Varaždin 70 in zadnje, kakor že omenjeno, Yršec 00.
Zanimiva je m« :alje cena kruha v raznih letih, ako jo primerjamo s sedanjo težo in ceno. Leta 1723. je stalo 8 kg kruha toliko, kolikor lani 1 kg. Leta 1800. in pa 1. 1850. pa je bila cena enaka, medtem ko je bila leta 1876. cena kruhu še enkrat veča ,nego leta 1850. Razmerje denarja pa je istodobno bilo tako, da se je leta 1723. za eno krono dobilo toliko blaga, kar se ga je lani dobilo za 8 kron, leta 1800. pa še za 7'3 K iu leta 1850. za 3"3 krone.
Roparji sredi tržaškega mesta.        33 letno
Emilijo Kamenjarin iz ulice de) Forno so napadli trije lopovi zvečer okoli 7. ure na ulici. Dva sta jo držah:, tretji ji je vzel iz žepa denarnico s 3 K 50 v. To je bilo v sredo. V četrtek pa so jo napadli isti lopovi ob 5. uri pop. Podrli so jo na tla ter bili s pestmi v nogami,   da  so jo  odnesli  v  krvavo domov.
a potem zapaziti in označiti, kaj je čudnega v danem slučaju. V tem hipu je bilo čudno to, da je prav v tej kočiji, v kateri sem začt* jaz snovati slike novega življenja, bržkone preminulo kako življenje, a drugič, da sem o slogi in miru mislil s krvavimi rokami. Podobne sestave napolnujejo zmerom vsakega nervoznega človeka z otožnimi — ne predslutnjami — marveč. vtisi — ter morejo metati turobno senco na ves tek njegovih misli j.
Bržkone bi bile postale turobne tudi moje, ako bi bil še daleč od Wildbada. Nakrat zagledam na vožnji po klancu voz, drveč po rebru nenavadno urno navzdol. »Znovič bi se utegnilo kaj pripetiti — sem si mislil — zlasti ker je na tej strmi poti treba pri srečavanju velike previdnostih Toda v tem hipu je . voznik onega voza zavrl kolesa z vso močjo tako, da so konji jeli stopati i /o korakoma... Nakrat pa na veliko svoje začudenje zagledam v oni kočiji teto in Angelico, ki sta, zagledavši me, jeli kričati: »Je! je! Leon! Leon!« V eni minuti sem bil pri njima. Teta me je objela z obema rokama okrog vratu ter ponavljala: »Bodi Bog zahvaljen!« pri tem pa je dihala tako močno kakor bi bila pridirjala iz Wildbada. An-gelica me je prijela za roko ter je ni spustila. Nakrat se je grozno osupnenje pojavilo na njenem licu in zakričala je:
»Ti si ranjen!«
Razumel sem, za kaj gre, zato odvrnem takoj:
»Nič. Nisem bil navzoč pri nezgodi. Okrvavil sem se na vozu, na katerem so prevažali ranjence.«
»Ali res? Ali res?« vpraša teta.
»Prav res.«
»Kateri vlak se je ponesrečil?«
»Oni, ki gre na Zeli am See.«
»O Bog! Bog! V brzojavki pa je stali, da dunajski. Le malo je manjkalo, da nisem umrla. O Bog, kaka sreča! Hvala Bogu! Hvala Bogu!«
Teta si je jela otirati znoj s čela; Angelica je bila bleda kakor platno. Spusti vsi sada j mojo roko, je obračala strani lice, da nisem mogel zapaziti trepe-tanja ust in solz v nj nih očeh.
. »Bile smo same doma« je dejala teta, »kajti Kro« micki je odšel z Belgijcema v Nassfeld. Med tem dospe gospodar ter jame praviti o nesreči na železnici. Vedela sem, da se danes vrneš; pomisli torej, kaj se je godilo z men<}! Poslala sem gospodarja takoj po kočijo, poštena Angelica me ni hotela pustiti same... Kake trenutke svi preživeli, toda Bog je ljubezniv, da je to končalo le s strahom... Ali si videl ranjence?«
Poljubil sem roke Angelici in teti, na kar sem začel praviti, kaj sem videl v Lend-Gasteinu. Pokazalo se je, da so v brzojavki, ki je dospela v Kur-haus, stale besede: »V Lend-Gasteinu je vse poln, ranjenih in mrtvih.« Iz tega se je splošno sklepalo, da se je nesreča pripetila na progi Dunaj-Solnograd. Pripovedoval sem vse navskriž, zakaj v glavi sem imel samo eno radostno misel: evo, da Angelica ni hotela čakati doma, da bi se teta vrnila, marveč se je odpeljala ž njo meni nasproti. Ali je to storila le radi tete ? Prepričan sem bil, da ne. Videl sem njen nemir in zbeganost, njen strah, ko je zagledala kri na moji roki, njeno jasno, veselja polno lice, ko se je pokazalo, da nisem bil priča nesreče, videl sem, da je bila še ganjena in da je hotela se jokati od sreče. Brez-dvomno bi se bila tudi razjokala, ko bi jo bil prijel za roko in ji dejal, da jo ljubim, in verjetno je, da bi mi roke ne umaknila. A ko mi je vse to postalo tako jasno kakor beli dan, se mi je zdelo, da je napočil konec moje muke, da se moje življenje prelomi
od tega trenutka in da sedaj prične novi okoliš obstanka. Ne skušam niti opisati tega, kar sem čutil, kakšna radost mi jo razdirala prsi. Sedaj pa sedaj sem uprl vanjo svoj pogled, v katerem sem si prizadeval združiti vso mojo ljubezen, in ona se mi je smehljala. Zapazil sem, da je bila brez rokavic in pokrivala. OČividno je v osupnenju in naglici na vse pozabila. Ker je pa bilo hladno, sem jo pokril z lastnim haljakom. Nekoliko se je branila, toda teta je zapo-vedala, vzeti ga.
Po naši vrnitvi v vilo me je gospa Celina pozdravljala s takim izlivom čustev in tako prisrčnostjo, kakor bi v slučaju moje smrti Angelica ne bila edina dedniea premoženja Ploševskih. To so tako plemenite in vrle ženske, da je treba celo s s večo iskati podobnih. Nikakor pa nisem porok, če morda Kromicki, ko je po vrnitvi iz Nassfelda izvedel o vsem dogodku, ni potihoma globoko vzdihnil in si mislil, da bi na svetu šlo vse po navadnem tiru, ko bi tudi zmanjkalo na njem Ploševskih.
Dospel je vtrujen in nevljuden. Belgijca, katera je poznal in s katerima se je peljal v Nassfeld, sta bila kapitalista iz AnUverpna.
Imenoval ju je bedaka radi tega, da pi zadovo-ljujeta s tremi odstotki od svojih glavnic. Končno mi je dejal pred odhodom, da jutri mora v važni zadevi z menoj spregovoriti. Poprej bi me bilo to vznemirilo, sedaj pa sem si domislil, da bodo to kaki finančni predlogi. Bil bi ga takoj povabil na ta razgovor »toda hotel sem ostati sam s svojimi mislimi, s svojo srečo, s svojo Angelico v srcu in v duši... Stisnil sem jt roko za lahko noč, kake- človek, kateri ljubi, in ona mi je enako vneto stisnila roko. Alt si že zares moja ?
(Dalje pride.)
84
Akad. društvo „Sl0»enlja" na Dunaju priredi v petek 21. prosinca ob '/,8. zvečer v restavraciji „Mattalony" VIII. Auerspergstrasse svoj redniSobčni zbor. Slovanski gostje dobrodošli!
Trtaške jjOSBŠ priredijo dne 11. iebr. t. 1. Y korist slov. otroškim vrtcem veliki ples v gledališčni dvorani »Narodnega doma".
V trtaškem priStaniŠfiU se je zgodila nesreča. Ko je priplula tje vojna ladja »Leopard" ter se hotela vsidrati blizu Josipovega pomola, je zadela z rilcem ob levo strbn parnika ,,P>io-kovo", vsled pritiska je parnik udaril z desno stranjo ob pomol ter je tako poškodovan na obeh straneh. Na levi strani je dobil precejšnjo luknjo. Z vojne ladje je padlo v morjf pokrivalo cevi za spuščanje torpedov. Potapljač je šel iskat pokrivalo, ali našal je dainija-no z 20 litri vina. To je bilo. veselje za mornarje. Parnik ima škode le okoli 400 K, ali če bo moral v dok ter zakasniti potovanje, potem pa naraste škoda do 200.000 K.
Velikanska podzemska jama. — že nekaj časa
w čuje, da so v Slivjah pri Materiji razkrili velikansko podzemsko jamo s tekočo vodo enako škocjanski jami; ali v veliko večem obsegu, (ihiiioni poročil je jama nekaj izrednega tudi z ozirom na znanstveno stran. Raziskovalca, ki sta šla v jamo ob (i. uri zjutraj, vrnila sta se št- le ob 0. uri zvečer iz nje. Obseg je hi\]o nepopisen. Kakor čujemo, je tržaška podružnica .,Slovenskega planinskega društva" že ukrenila v tem oziru vse potrebno in je že v dogovoru •/. občino Slivje. I           Tik LOVrana v svoji vili je umrla pred par
1 dnevi rodoljubna in navdušena Hrvatica Frati-I cika  udova   I>nae.   Na  njeni  hiši je vihrala I vsako nedeljo in   praznik hrvatska trobojnica, | in določila je, da  mora na  dan  njenega po-| greha tudi vihrati hrvatska zastava s hiše. Pa >  dohti je imela prestati radi te trobojnice. Več->. krat je dobila   nalog  celo od okr. glavarstva, ~. da naj sname zastavo, ali ona je vselej odgo-\ \orila, da se pokori  edinole sili. In nikdo se ni upal seči po trobojnici, m.vveč je svobodno vihrala  še  dalje.   V narodnem oziru je delovala neumorno, tudi pri volitvah. Zapustila je družbi sv. C. in M. 400 K, dij. podp. društvu v   1'aziim   J000   K.   Sprevod je bil jako lep, ker ji> prihitelo mnogo rodoljubnih Hrvatov in * Hrvatic z raznih strani izkazut zadnjo čast vrli ženi.       Njen mož je padel v bitki pri VLsu. Ko se je  nagnila  laška  ladja  ,,Ue d'Italiaa, <h   pitone,   je   priskočil   pokojni  Letine,  da ¦ ^ sname s sovražnega broda zastavo. Pograbil je 7 zastavo,   ali   v  tem   trenotku  ga   je  zadela ^1 kroglja in zgrudil se je mrtev.
Kos desnega kazalca mu je odsekal, da se odtegne vojaški Službi.      20 letni delavec Poloczek *v Ikuithnu je bil obsojen na 2 leti O mesecev ,  prisilnega dela in   izgube časti za 5 let,  ker .   jo mladeniču Skrčipku v sporazundjenju ž njim '   odsekal kos desnega kazalca, da bi tako ta ne mogel biti potrjen v vojake.
Shod socijalne demokracije na Pruskem je sklenil energičen protest proti germanizaciji, naperjeni proti Poljakom, češ. da tako postopanje jp v nasprotju z načeli vsake kulture in čutstva pravičnosti.
Mati LOUbeta, predsednika francoske repu-' llikc. je umrla, stara !¦:> i»»t.
Velike vaje italijanske mornarice.    - iz iiima
j;lvli»jii. da »j,, hod'' \ \h- velike vaje vojne mornarice meseca juiya. Poveljeval bo vojni t-kadri -vojvoda Genovežki. Spomladi leta 1000. »iiiiče pa rezervna etkadra Angležko.
120 . dokiadc na uiitnfnski davek je uvedel
i >01""-ski deželni zbor. in je zakon že potrjen. Vlml tega so gostilničarji na Koroškem po-ism\ vin,, za 10 *totink.
Mika tatvina na pošti. — Na postaji Kras-
*<A je bilo ukradeno, kakor se poroča iz Kra-! *(A;i- dne »;. t. m. iz poštnega zavitka f,| "-nuo K. lakrat se ni moglo priti na sled ^*!t(i-,(>!ii. .\a nekem ženitovanju pa je opazil r,;i 'f^i redar, da poštni sluga Kozak daje ip^d.cju >rc[.rnjake. Prijeli so na to hitro f">t:icna >iu^0 Kozaka, hlapca, ki je tisti dan V ^riH^aI ko"M «*• voznika. Velik del ukra-. *•.!'¦-'¦• denarja so našli pri teh treh poštnih f t-s.!.vLciirih.
PnilVIlllio   Reke  je   koncem   leta   1904.
4->-^t''' prebivalcev.  Dne ."!!.   decembra
j(1   mf-tno   prebivalstvo  štelo 40.127
v   štirih  letih   se je torej prebivalstvo
f?u«> z-t ;j;:i ,iuš.
_~ **» U AagleUeH je. glasom podatkov, ki f/^^-^i'« londonsko židov.-ko društvo, Jr*¦;/"* "<i teh jih živi v Londonu 12H.000, /r ""* 5'% ! ° drugih večih angležkih mestih.
'»k   v *** ti * *mli-        V 1>arku živi
- <":.;i «tauthier, velika klepetulja in obre-
K,     **      .-»>t«)iua so prihajali; radi tega pri-

tožbe na uho moža, ki je ženo trdo prijemal radi dolgega jezika. V zadnjem času je bilo zopet polno pritožeb. Ko je prijel ženo, da naj še vendar pusti druge ljudi v miru, seje razjezila rekoč: Vem, da nimam prav, ali nič se bati, postanem mutasta. In prijela je škarje ter si odrezala kos jezika,tako da sojo v nevarnem stanju prenesli v bolnišnico.
, Izredno čudna bolezen.  —  8 letni *pavei
Tayf6r"v -SHRBTTS^'" v^Cmefiki ima**izJ*edno čudno bolezen. Zdi se mu namreč vse naroke,, kar je zgoraj, vidi doli, kar je doli, vidi zgoraj. Piše od desne na levo, od zdolaj navzgor, če pograbi za kako reč, pograbi naua-pačno*stran. Deček se je tam poleti igral z drugimi tako dolgo, da je bil popolnoma utrujen ter je v travi zaspal. Ko se je zbudil na večer, je začel kričati na vse grlo ter se oprijemati za travo, kajti videl je pred sabo nebo, na katero mora sedaj pa sedaj pasti. Le s težavo so ga spravili domov. Mislilo se je, da bo trajala bolezen le nekaj časa, toda traje naprej. Le kadar mu zavežejo oči, takrat zopet redno hodi ter se nič ne boji, da pade z zemlje v širno prostranstvo.
Zanimiva tiskovna pravda.       Dunajski list
„I)ie Zeit" je obdolžil bivšega uiinisterskega predsednika dr. Kbrberja, da je hotel za fiOO.000 K pridobiti mesti v gosposki zbornici rudarskemu svetniku (iuttmanu in tovarnarju Mautluierju. Uredništvo je reklo, da vzdržuje vest v polnem obsegu, imenovani trije gospodje pa so vložili tožbo radi razžaljenja časti proti listu.
- Velik Štrajk rudarjev je nastal v nemških rudnikih pri Essenu, kjer dela tudi obilo Slovencev. Premog se naglo draži.
V Opatiji se nahajata dve Rusinji, ženi dveh
Častnikov, ki sta se bojevala v Port Arturju, Iz Port Arturju sta ušli že potem, ko so ga Japonci oblegali. Rusinji vzbujata obče zanimanje, in marsikdo želi ž njima govoriti, toda za vse sta nepristopni.
Vesti iz Amerike,    n e s r e «• a n a s o u t-
h e r u žel e z n i c i.          LouisvjJle,  Ky., 2(5.
dee.   Potniški   vlak  Southern železnice, ki je predvčerajšnjim po  noči  ustavil St. I.ouis, je pri Matids   Station,   HI.,   včeraj  zadel v pot- ' niški   vlak, ki je  prihajal   iz Lonisville, Ky. Sedem oseb je bilo usmrtenih in 10 ranjenih. , Vsak vlak j«1 vozil s seboj po štiri spalne vo- , zove, toda potnikom  v teh vozovih se ni nič zalega zgodilo. Obe lokomotivi sta zelo poško-vani in štirje vozovi so razdejani. Nesreča se je   pripetila   vsled    pomote    telegrafista   v Brovvnsu.
Boj z medvedi. - San Francisco, Cul., 27. dee. Kapitan Thuing, ki je dospel semkaj z parnikom „Harohl Dollar", od iz-točno-sibirskega obrežja, poroča, da je prišlo na polotoku Kamčatki na stotine sestradanih medvedov v vasi in mesta. Samo v jeduej vasi so tekom jednega dneva vstrelili nad 150 medvedov. Živali prihajajo iz gorovja, kjer vsled mraza ne dobe živeža. Mnogo hiš medvedje oblegajo.
O s v e ta z a 1 j u b 1 j e u c a. — Chicago, 111., 27. dee. Tukaj so zaprli Charles Witta, ki je v jezi, ker ga ui hotela vdova Berta Brazenovu ljubiti, skušal zažgati njeno hišo. Ker v hišo ni mogel priti, je razbil vrata poleg stoječe hiše, v kateri nihče ne stanuje in na ta način zažgal Bertino hišo. Ogenj so takoj pogasili in požigalca zaprli.
Slab s t r e 1 e >:,           Chicago, 111., 2S.
dee. Williain Doughertv, ki se je hvalil, daje izvrsten strelec, je pregovoril 1 Kletnega Kl-mer Hunta, da bi mu raz glavo odstrelil malo steklenico. Že pri drugem strelu je Hunt padel zadet vsred čela mrtev na tla. Strelec je všel in sedaj ga išče policija.
Pet oseb zgorelo. Cumberland, Md.. 2S. dee. V Old To\vnu, 20 milj drlee od tukaj, ob reki Potomac, je zgorelo pet oseb rodbine Namarick, namreč oče, mati in trije otroci s hišo vred. Tukajšnje oblasti so mnenja, da so rodbino, katera je bila pre-možr«s umorili roparji in potem hišo zažgali, da taRo prikrijejo svoj zločin.
M e d v e d v C i n c i n n a t i j u. — Cin-cinnati, Ohio, M. dee. V najživahnejšem delu našega mesta vladala je včeraj velika razbur-jnost. Semkaj so namreč dovedli nedavno vjetega divjega medveda v svrho prodaje. Medved je sredi mesta ušel in veselo tekal po ulicah. Lepo žival so trikrat vjeli, toda vedno je zopet ušel. Pri lovu na medveda so bile tri osebe ranjene. Končno se je moral begun vdati premoči, na kar so mu dejali vrečo na glavo in ga odvedR v zapor.
Primož Trubar. — Omenili smo že na kratko krasno Aškerčevo pesnitev pod naslovom „Primož Trubar". To je delo, za nas Slovence izredne važnosti, ker posega v ono dobo slovenskega borenja, katero nam hoče reakcija popolnoma zakriti. Če proti komu, smo Slovenci nehvaležni proti Trubarju in njegovim tovarišem. Pomisliti treba le, da še do današ" njega dne nimamo zgodovine reformacije, ki je mati naše. literature in našega duševnega življenja. Katoliška protireformacija je storila vse to, da izbriše našemu ljudstvu iz spomina najslavnejšo dobo naše narodne zgodovine. Dolžnost modernih svobodomiselnih Slovencev je, da odstranimo z naših duševnih preporoditeljev 10, stoletja tisto debelo plast prahu insmetij, ki pokrivajo junaške, podobe Trubarja in tovarišev. Kazati moramo narodu pogumne bori-telje za svobodo v 10. Veku, pripovedovati moramo najširšim masam, kake velike može smo imeli v 10. veku. Potem bodo vedeli naše ljudje, da imamo tudi mi zgodovino, na katero smemo biti ponosni. Trubar in tovariši so vredni, da se ž njimi ponašamo, Samo poznati
jih treba.....  Slovenci, sezite  po  Aškerčevem
delu ..Primož Trubar1.
Prodaja se tudi v naši knjigarni.
-CKsportna hiša SSSSSSS—e
svežega in presajenega mesa
na debelo. Dnevna raapošiljatev sveže zaklanega
govejega «> «*¦ «*• •> *> « in telečjega mesa
kakor tudi kokoši  hi gosi in sicer franko po
povzetju po najnižjih cenah: 5 kg svežega govejega mesa  ... K 4-80 5  „       „      telečjega „     .  .  . „ 4-80 5   „   sveže mastne perutnine    .  . „  ?•— •">  »      v         »      gosi.....„ G'—
5   ,,   prekajeno goveje meso .  .  . „  5'80
6 ..„.'     -„____telečje    ,,    -.---•;-s~r>,80--
Hilra razpošiljatev. — Reelna postrežba,
fflaks 3akubou)icz
eksport mesa Bohowa št. 18, Galicija.
Zahvala.
Za izkazano sočutje povodom preraue smrti naše nepozabne
Eroe
kakor tudi za innogobrojiio spremstvo predrage k večnemu počitku izrekamo tim potom vsem iskreno zahvalo.
Posebno hvalo smo dolžni c. kr. okr. šolskemu nadzorniku g. A. Lasiču ter gospodičnam in gospodom iz Ivobarida, ki so se potrudili tako daleč, da so izkazali pokojiiici zadnjo čast. Zalivi''ujomo tudi vse darovalce krasnih vencev. Bog plati!
HKKilINM, 10. januvaija 1905.
Rodbina Stres-oua.
Obvestilo.
Uljudno naznanjam, da se nahaja moja od vetniška pisarna od
= 1. januvarja 1905 =
v prostorih
»TRGOVSKEGA DOMA"
u I. nadsir. (vhod iz ulice Corso flius. Oerdi).
Dr. Dragorin Treo.
naznanilo preseliiue.
Naznanjam svojim cenj. gg. odjemalcem [iz mesta in dežele, da preselim prihodnji mesec svojo
čevljarsko delavnico
iz (iosposke ulice v ulico Raštelj   št. 32 v lastne prostore (blizu Poil-tonijeve lekarne.)
Se toplo priporočam odličnim ospoštovanjem udani
Peter Cotič,
čeuljarski mojster.
Dr Rudolf Gruntar
je otvoril
odvetniško pisarno v Tolminu.
Denar prihrani
,        kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne.
Garantujemo,
da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke  sveta. Po dopisnici naj se zahteva uzorce in navodil katero pošiljamo zastonj.
—— Prima-blagajne za vsako ceno  =:
od K 65 - višje.
___:-----Obsežno pat savarov. — Prikladno mesečno plačevanje. ---------
!fatiG?iai GasSi Register G.o Limiteil.
DUNAJ 1. Karntnerslrasse 12.    -         BUDIMPEŠTA, IV. Vaezi utcza 3-'>.
GRADEC, Nentorgasse 49   -    -        PRAGA, Porič 8.    —   —
m
<J\n\on Ivanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov,,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„ Delniške   družbe   rJ.ruzenih  pivo-vren Zalee-Zaški Trg in plzenjskega >iL .pvazdroj* iz sloveče češke „ffle-.,u..ike pivovarne".
Zaloga ledu.  karerega se oddaja 1   na debelo od 100 kg naprej.
Gane zmerna. Postrežba gmštana In točna.
Tr^oVsko-obrtna rej>i5tro\/aqa zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici
V svojem   »Trgovskem  Domu."
Hraalln« *tai« obrestuje po 4%*, večje, stalno naložene najmanj na jeclr: > leto, po dogovoru Sprejema hrsnilne knjižice drugih zavodov bre?. iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga saina.
Pošalil« daje na poroštvo aii zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplač avanje
Zadružnik) vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 2«0 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža xoo kron.
Stanje 30 junija 1904:
D«I**I: a) podpisani.........K  1,174.800
b) vplačani........»    376.IG3-—
Om« posajlfa..........»   1,930.929--
VUaa................»  1.8-28.591'—                        l
Stično  dunajskim   tvrdkam   Sem   znižal   tudi jaz
radi
pozne zimske sezone
jalco občutno eene vsega zimskega blaga
in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih
robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd.
J. ZORNIK - Gorica
sedaj  Gosposka   ulica   štv. 10.
Gorica # Gorica
Hdtel
ji zlatem jelenu"
v trgovskem * središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št 12
i&sga olja
Hiša z vrtom
na prodaj v Gorivi
.......—:   ulica Gelsi št. 24.   =—
Hiša je  enoiiadstropna  s (i prostori in podstrešjem.
Ponudbe na gorenji naslov.
činov pesek ža ribanje posodja
najnouejše sredstuo za čiščenje
posameznih kuhinjskih posod in vseh kovinskih predmetov h bakra, čina. kopalno posodo itd.
Neverjeten uspeh! Pripoznanja iz vseh krogov. Jtko
v ceno, ker se raba peska ponavlja. Prosimo poskusiti! Dobiva se z navodilom vporabe v Gorici pri Konjedicu & Zajcu, pred nadškofijo št 5-
Naznanilo.
Podpisani imam na prodaj
6- 7000 cepijenih trt.
Vse so cepljene v zeleno na podlagi Portalis. Vrste
pa so: Italijanski Rizling, beli Bnrgundec. šilvanec
in Pinela. Blago je le I. vrste. G. kupce vabim na
ogled. — Cena po dogovoru.
france Žgur,
Lozice št. 5. PoŠta Št. Vid nad Vipavo.
prve vrste
najboljših turdk iz Istre, Dalmacije, Molietie, Bari in Nisa.
s prodajo na drobno in debelo Prodajana drobno: K —-72, —-80, -88,      !)U, i 1-12, 120. 1-3C, 1-44, MiCh^-SO.
---------     Na debelo eene ugodne.
PoSUja pogtnine prosto na dom. Tosodo se puš popolne vporabe olja;  po vporabi se spe
Pravi vnski Ms in navade-*. Zalog* mila i'- sveč. Cene zmerne.
l^arol prašaK,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici aa Kornti št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za bsrmanee, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu -/.a mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
ZLATAR
= DRAGOTiN  VEKJET -
»C. VECCHIET)
r=r    Corso 47      TRST - Corso 47   =
Priporoča   *>vojo   prodajal»ico   zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih vir. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje aU zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. Cene zmerne.   =rr=m
šestega
išče
za trgovino z mešanim blagom. Spričevala in ponudbe na naslov:
ITlartin Gerbic, Ročinj.
,Jjgouski dom".
Takoj se sprejme v službo
hišnik
v novem »Trgovskem domu<. Naloga mu bo: skrbeti za red v celem poslopju, oskrbovati centralno kurjavo in električno razsvečavo, vse pohištvo, onravo, itd. v dvorani, garderobah, restavraciji itd., paziti posebno na red v prostorih, kjer bodo razna društva ter event. po sporazumu z društvi opravljati nalogo društvenega čuvaja.
Prosilci morajo biti dovolj inteligentni Slovenci, morda taki, ki vživajo že kako penzijo in jim bo ta služba v priboijšek-Morajo pa biti oženjeni, najraje brez velike rodbine, da" tudi soproga lahko pomaga ob veselicah v garderobi. Stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Prošnje na naslov:
„Trgovsko-obrtna zadruga t Gorici".
Nova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, Časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in Šolsko potrebščine (peresa, svinčniki, ročni ki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-eem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi' Preširen, Vodnik, Vega. Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Pelar 11. srbski, S. Gregorčič. Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejenu in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slorailSoi Zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanslvo. slovstvo v vseh panogah, in vzbujati zu vse to med roj« k i smisel in čut.
Roj.kom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
..Goriška Tiskarna" A. Gabršček.