PoStni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamf 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XXIV.
Celovec, petek, 14. februar 1969
Billi
m
(1390)

Spet zaostritev okoli Berlina
Odkar so se v Zahodni Nemfiji odločili, da bodo novega državnega predsednika volili v Zahodnem Berlinu (volitve bodo 5. marca letos), se je okoli berlinskega vprašanja začela nova zaostritev. Spet je postal Berlin »preizkušnja" — ne samo za odnose med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, temveč tudi za odnose v širšem merilu, torej splošno med Vzhodom in Zahodom, v prvi vrsti seveda še med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Zahodnonemška odločitev je namreč, ne glede na to, kako se ocenjujejo tozadevne pravne in politične razmere, očitna provokacija, s katero bonski politiki ob podpori svojih zahodnih zaveznikov vsekakor tvegajo preveč, da bi na nasprotni strani lahko ostali mirni ob takem izzivanju.
Dejstvo je in ostane, da Zahodni Berlin nikdar ni bil sestavni de! Zahodne Nemčije, marveč je praktično in mednarodno-pravno še vedno, že od leta 1945, okupirano nemško mesto, ki leži sredi ozemlja Vzhodne Nemčije. Kljub temu — ali pa ravno zaradi tega! — pa so v Bonnu že od nekdaj storili vse, kar so menili, da lahko naredijo, da bi demonstrirali svojo »povezanost z Berlinom'', ki ga v Zahodni Nemčiji še vedno imenujejo »nekdanje glavno mesto". Taka »demonstracija za Berlin" je torej tudi sedanja odločitev, da se bo zahodnonemški parlament sestal 5. marca v Berli-mu, kjer bo volil novega državnega predsednika.
Zaradi tega pa je tudi razumljivo, da je izzivalna odločitev Bonna sprožila v Vzhodni Nemčiji in sploh na Vzhodu ostro reakcijo. Sicer ni prvič, da bo zahodnonemški par-
lament zasedal v Berlinu, pa tudi volitve zahodnonemškega državnega predsednika so že večkrat bile v tem mestu. Toda vzhodnonemška vlada se tokrat ni zadovoljila s protesti in grožnjami, marveč je podvzela tudi že konkretne ukrepe.
Bogata kulturna izmenjava
med tremi sosednimi deželami
Tradicionalna kulturna izmenjava, ki jo že dolga leta uspešno goji Koroška s svojima sosedama Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, bo tudi letos zelo živahna oziroma bo še bogatejša na različnih kulturno-umet-nTskih manifestacijah, ki imajo namen, da prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med narodi-sosedi.
Spored, v kolikor je že določen, obsega naslednje prireditve:
• 3. marca bo operni ansambel celovškega Mestnega gledališča gostoval v Ljubljani z Mozartovo opero „Fi-
Cestni predor pod Karavankami
V Sloveniji so v zadnjem času obširno razpravljali in sklepali o potrebni modernizaciji cestnega prometa. Pri tem je bilo nedvomno v ospredju vprašanje izgradnje moderne avto ceste od Šentilja na štajerski meji preko Ljubljane do Nove Gorice. S to. cesto bi se Slovenija oziroma Jugoslavija vključila v omrežje hitrih cest, ki jih na zahodu gradi Italija in na severu Avstrija.
Predstavniki gorenjskih občin pa so v tej zvezi poudarili nujno potrebo po moderni cesti, ki bi z Gorenjske bila skozi predor pod Karavankami povezana z omrežjem hitrih cest v Avstriji in dalje v Nemčiji. Pri tem opozarjajo na nevarnost, da bi v bodoče šel ves mednarodni promet mimo Gorenjske oziroma bi se po dograditvi hitre ceste skozi Ture usmeril pri Beljaku na Italijo, če ne bi zgradili cestnega predora pod Karavankami.
Predvsem je svojo prepoved za potovanje čez ozemlje Vzhodne Nemčije, ki je doslej veljalo le za neonacistično usmerjene zahodnonem-ške osebnosti, tokrat razširila na vse poslance zahodnonemškega parlamenta.
Kakor ta ukrep na prvi pogled morda izgleda zelo odločen, pa v resnici niti ni tako oster. Prepoved namreč ne vključuje letalskega prometa (za katerega tudi niso pristojne vzhodnonemške oblasti, marveč štiri zavezniške sile) in je torej za-hodnonemškim poslancem še vedno odprta pot v Berlin. To pa seveda ne pomeni, da je Vzhodna Nemčija izigrala že vse karte. Če bi bilo v njenem interesu in zlasti v interesu Sovjetske zveze, bi predsedniške volitve v Berlinu nedvomno tudi dejansko preprečila, saj ima na razpolago še celo vrsto drugih, bolj učinkovitih možnosti, med njimi celo take, ki bi lahko postale sploh usodne za bodočnost zahodnega Berlina.
Ravno zaradi tega pa bi bilo zelo zgrešeno, če bi »zmerno" reakcijo Vzhoda skušali zdaj tolmačiti kot njegovo slabost. Zlasti bi se morali tega zavedati v Bonnu, saj se prav v tem primeru najbolj jasno kože, da pobudniki in zagovorniki »ostre linije" vedno bolj zgubljajo podporo celo tam, kjer so jo doslej neomejeno uživali. To ne velja le za tri zahodne sile, ki so v svojem stališču do vzhodnonemškega odgovora zelo zadržane; velja predvsem za Zahodno Nemčijo samo, kjer imajo menda že težave pri določanju delegatov za volitve državnega predsednika. Danes pač tudi v nemških krogih že prodira spoznanje, da z izzivanjem in izsiljevanjem ni mogoče utirati poti do sporazumevanja in skupnega reševanja odprtih problemov.
Petindvajsetletnica
prvega slovenskega parlamenta
Prihodnji teden, 19. februarja, bo minilo petindvajset let od zgodovinskega prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), foruma, ki povsem upravičeno velja za prvi slovenski parlament. Zasedanje je bilo v Črnomlju, na osvobojenem slovenskem ozemlju, ki je bilo kot otok sredi razburkanega morja, na katerem so divjali še hudi boji za svobodo slovenskega in vseh drugih narodov.
Zasedanje SNOS pomeni za slovensko državotvornost pomemben zgodovinski dogodek, saj se je tedaj sestalo 120 prvih slovenskih poslancev, izvoljenih na širokem ljudskem zborovanju leto prej v Kočevju. Slovenski narodnoosvobodilni svet je na tem svojem zasedanju sprejel vrsto sklepov, med katerimi velja predvsem poudariti odlok o razpisu volitev na osvobojenem ozemlju ter o priključitvi primorskih oblastnih organov k tedanji slovenski državotvornosti. Na tem zasedanju je prevladalo — kakor v svojih spominih na Črnomelj pravi slovenski pisatelj France Bevk — spoznanje, da za vsak košček slovenske zemlje bije isto čuteče srce.”.
Predsedstvo slovenske skupščine, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, skupščina občine Črnomelj ter črnomeljske družbeno-politične organizacije so pripravile ob letošnji 25-letnici prvega zasedanja SNOS posebno proslavo, ki bo 19. februarja v zgodovinski dvorani prosvetnega doma v Črnomlju. Proslava ne bo toliko manifestativnega značaja, marveč bo njen poudarek na vsebinski strani tega dogodka. Poleg 90 preživelih udeležencev prvega zasedanja SNOS bodo slavju prisostvovali predstavniki republiške skupščine in izvršnega sveta ter zastopniki družbenopolitičnih organizacij.
Na prireditvi bo sodeloval tudi Partizanski invalidski pevski zbor, ki letošnjo pomlad prav tako obhaja 25-letnico svoje ustanovitve. Slavnostni govor bo imet podpredsednik republiške skupščine dr. lože Brilej, predsednik občinske skupščine Črnomelj pa bo priredil sprejem za udeležence proslave.
Zakon o ljudski obrambi
Jugoslovanska zvezna skupščina je sprejela nov zakon o vojaški obveznosti in nov zakon o ljudski obrambi.
Nova zakona zagotavljata maksimalno organiziranje celotne ljudske in materialne zmogljivosti Jugoslavije v obrambi države. Obrambne sile Jugoslavije namreč niso omejene le na ljudsko armado, marveč jih sestavljajo tudi teritorialne oborožene enote, organizirane v podjetjih, občinah, vaseh, mestih pokrajinah in republikah, nadalje oborožene enote, organizirane v podjetjih za zaščito obratov, ter enote civilne zaščite in
delovne enote. Vojna obveznost velja za moške od 17. do 55. leta starosti (pri rezervnih častnikih do 60. leta) in pri ženskah od 19. do 40. leta starosti.
Državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Nikola Lju-bičič je poudaril, da zakon o narodni obrambi izraža odločnost jugoslovanskih narodov, upreti se vsem oblikam napadalnih pritiskov in z vsemi razpoložljivi sredstvi braniti neodvisnost dežele in samoupravni socialistični sistem ne glede na to, s katere strani bi bil ogrožen.
Znaki tajanja ledu med Ameriko in Sovjetsko zvezo
garo";
•	24. marca se bodo celovški gledališčniki predstavili v Trstu ali z musiclom „Moj prijatelj Bunbury“ ali opereto „ Maska v modrem";
•	14. aprila je v Trstu predvidena uprizoritev Brechtovega komada „Mati Courage in njeni otroci“ ter Nestroyjeve komedije „Lumpaciva-gabund";
•	10. maja bo Opera SNG iz Ljubljane gostovala v Celovcu z baletom „ Romeo in Julia" Sergeja Prokofjeva;
•	18. maja bo v Celovcu uprizorjeno delo „La storia bertoldo“ trža-skega avtorja Fulvia Tomizze, in sicer v italijanščini;
•	3. oktobra se bo tržaški operni ansambel predstavil v Celovcu z opero „Don Pasquale“ Gaetana Do-nizettija;
® 17. novembra bo v Celovcu gostovala Slovenska filharmonija iz Ljubljane;
•	18. decembra bo v Ljubljani izvajan božični oratorij Johanna S. &acha.
v Poleg tega so za letos predvidene se druge prireditve, kot na primer Meseca maja gostovanje celovških Madrigalistov v Gorici in Vidmu. Likovna razstava 3 dežel „INTART“, ki bo letos prirejena že tretjič, pa bo kakor smo v našem listu že poročali — maja v Ljubljani.
Ameriški predsednik Nixon bo že fa mesec nastopil svojo veliko turnejo po državah zahodne Evrope. To njegovo naglico v političnih krogih živahno komentirajo. Pri tem pa prevladuje mnenje, da Nixon, hiteč v Evropo, pravzaprav hiti na sestanek s sovjetskimi voditelji. V zadnjem času je namreč opaziti različna znamenja, ki kažejo, da se led med Ameriko in Sovjetsko zvezo začenja tajati in da je pričakovati nadaljnje zbližanje med velesilama.
Toda ravno Nixonova naglica kaže, kako so priprave na sestanek z Rusi pazljivo uravnovešene z znaki dobre volje do obeh strani. Da bi odstranil dvome in otopil odpore, na katere je zadeval Johnson, še več, da bi na sestanku z Rusi lahko predložil ponovno overjeno legitimacijo predstavnika celotnega Zahoda, je Nixon formalno postavil zahodno Evropo z vsemi njenimi križi in težavami na vrh svojega spiska prednosti. V tem pogledu je šel tako daleč, da ponavlja tudi Kennedyjev obisk Berlina v trenutku, ko je nevarnost, da bi se znova odprle nezaceljene rane trenj 'iz časov hladne vojne. Ta odločitev naj pomeni, do dogovarjanje s Sovjetsko zvezo ne vključuje nobenega odmika s pozicij v Evropi, pa naj v njih še tako prevladuje zmanjšanje napetosti, logično izvirajoče Iz takih pogajanj.
Ta sam po sebi zelo izzivalni korak pa je Nixon takoj izravnal s popuščanjem Sovjetski zvezi. Za Srednji vzhod napoveduje metode
iskanja izhoda, ki so sovjetskim pojmovanjem bliže kakor Johnsonova politika. Doma pa razglasi začasno ustavitev graditve sistema protiraketne obrambe, ki jo je forsiral Johnson.
Za zdaj še rti mogoče oceniti, koliko so ta popuščanja stvarna, dejstvo pa je, da so že v nekaj tednih obstoja Nixonove vlade povzročila znatna nesoglasja — tako v mednarodnih odnosih zlasti z Izraelom, kakor tudi doma pravzaprav v sami vladi, kjer se obrambni minister, vsaj na svojem področju, odločno upira zbliževanju s Sovjetsko zvezo.
Na svoji 1. tisk. konferenci je Nixon kot predsednik v nasprotju s tistim, kar je govoril pred volitvami, poudaril, da za pogajanja s Sovjetsko zvezo ni bistvena vojaška premoč nad njo, marveč le dovolj sil za obrambo ameriških interesov in obveznosti v svetu.
Čeprav se je Nixon ob tej priložnosti sam potrudil dodati, da gre pri tem pravzaprav za tolmačenje In razumevanje besed, obrambni minister Laird ni bil zadovoljen. Sklical je novinarje in jim med drugim sporočil, da slej ko prej teži za vojaško premočjo nad Sovjetsko zvezo, ker jo ima za nujno potrebno. Čez nekaj dni pa je že izjavil, da se bo nadaljevala graditev sistema protiraketne obrambe; hkrati je tudi izrazil mnenje, da do pogajanj s Sovjetsko zvezo ne bi smelo priti, preden ne mine 9 do 12 mesecev od oborožene intervencije v Češkoslovaški.
Predsednik Nixon je imel potem drugo tiskovno konferenco, na kateri je le nekaj minut po uradnem sporočilu obrambnega ministrstva izjavil, da je graditev sistema protiraketne obrambe začasno ustavljena. In ne samo to. V obrazložitvi, zakaj je prišlo do tega sklepa, je zahteval od senata ratifikacijo pogodbe o prepovedi širjenja jedrskega orožja, ki ji je prej nasprotoval.
Ameriški komentatorji sklep o ustavitvi graditve protiraketnega sistema razlagajo kot pomirjujočo potezo nasproti Sovjetski zvezi, ki naj bi pomenila približno tole: mi smo za zdaj odgodili pogajanja z vami, ker se moramo prej dogovoriti z našimi zavezniki, in tudi zato, da mine še nekaj časa po vašem vdoru v Češkoslovaško; toda pogajanj nismo odgodili, da bi dosegli prednost v oboroževanju.
Toda že tri dni kasneje je obrambni minister Laird izjavil, da Rusi grade svoj protiraketni obrambni sistem z nezmanjšano hitrostjo, da so njihovi izdatki v te namene v primerjavi z ameriškimi 7:1 in da meni, da je sklep o prenehanju graditve ameriškega protiraketnega sistema vseskozi začasen, medtem ko v krogih okoli predsednika Nixona poudarjajo, da se bo fa začasna ustavitev, kakor vse kaže, spremenila v trajno.
Vsekakor pa ni skoraj nobenega dvoma, da širom po Ameriki trenutno prevladuje razpoloženje in v političnih vrhovih mnenje, da je treba iti čimprej na pogovore s Sovjetsko zvezo.

Plodno mednarodno tehnično sodelovanje
Specializirane agencije Združenih narodov bodo letos financirale vež projektov in raziskovalnih del v Jugoslaviji. Največ sredstev bodo te ustanove dale za napredek gozdarstva in lesne industrije v Bosni in Hercegovini. Poleg tega bo svetovna organizacija sodelovala z znatnimi sredstvi pri graditvi poslopja in organiziranju jugoslovanskega centra za gospodarske študije. Prav tako spada med velike jugoslovanske projekte, pri katerih uresničevanju bodo sodelovali Združeni narodi, tudi melioracija zemljišč v dolini reke Save. Mimo teh načrtov, za katere je denar že odobren, pa bodo agencijam ZN predlagali še razne druge projekte, ki se bodo nanašali na vprašanja urbanizacije, jedrskih raziskav in šolanja kadrov v kmetijstvu.
Po drugi strani pa program Združenih narodov za razvoj v čedalje večji meri zaupa jugoslovanskim in drugim organizacijam uresničenje posameznih projektov v deželah v razvoju. Že zdaj sodelujejo jugoslovanska
Socialistična zahteva
po 40-urnem delovnem tednu
Socialistična stranka Avstrije je vložila predlog za razpis ljudskega glasovanja o uvedbi oziroma uzakonitvi 40-urnega delovnega tedna. Ko bo glasovanje razpisano, bi po zakonu bilo potrebnih 200.000 podpisov voiivnih upravičencev, vendar je precej gotovo, da bo število podpisov mnogo višje. Glede tega števila je tudi predsednik SPtJ dr. Kreisky zelo jasno povedal, da po zakonu sicer zadostuje 200.000 podpisov, pač pa naj bi predlog podpisalo toliko državljanov, da bi vladni stranki postalo jasno, da takega števila ljudi ne more enostavno ignorirati.
Uvedba 40-urnega delovnega tedna naj bi bila po socialističnem predlogu postopna, tako da bi se tedenski delovni čas vsako leto znižal za dve ali eno uro in končno znašal 40 ur na teden. Pri tem pa se zaslužki delojemalcev razumljivo ne smejo zmanjšati, marveč je predvideno, da bi se sorazmerno z znižanjem delovnega časa povečali in torej ob dosežku 40-urnega delovnega tedna efektivno ostali na isti višini kot zdaj.
podjetja pri uresničevanju takih načrtov v Libanonu, Siriji, no Jamaiki, v Tuniziji in Indoneziji.
Po podatkih zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje dela zdaj v tujini 1254 jugoslovanskih izvedencev raznih strok; samo lani je šlo v razne dežele sveta 468 jugoslovanskih zdravnikov, inženirjev, arhitektov, agronomov, veterinarjev in drugih strokovnjakov.
Funkcionarji zavoda pravijo, da je tehnično in znanstveno sodelovanje Jugoslavije
z raznimi deželami ter specializiranimi agencijami mednarodnih organizacij uspešno. Na tem področju je Jugoslavija lani sodelovala z OZN, z organizacijo za gospodarski razvoj (OECD) ter s večjim številom zahodnih in socialističnih držav. Po programu OZN je odšlo lani 127 jugoslovanskih strokovnjakov na specializacijo v razne druge države, v Jugoslaviji pa se je lani specializiralo 100 tujih izvedencev. Nadalje se je lani mudilo v Jugoslaviji 59 izvedencev za razna tehnološka in druga vprašanja v industriji. Dežele v razvoju pa so dobile od OZN 70 jugoslovanskih strokovnjakov, tako da je število jugoslovanskih izvedencev OZN v teh deželah naraslo že na skupno 223.
Na podlagi programa pomoči, ki jo daje
OECD Jugoslaviji in nekaterim drugim državam, se je lani specializiralo v tujini 114 jugoslovanskih strokovnjakov, v Jugoslaviji pa 42 tujih izvedencev, ki sodelujejo pri projektih za razvoj Kosova, ureditev južnega Jadrana, regulacijo gornjega toka Neretve itd.
Tudi sodelovanje Jugoslavije s socialističnimi deželami je na precej visoki stopnji. V teh deželah se je specializiralo 939 jugoslovanskih strokovnjakov, v Jugoslaviji pa je bilo na specializaciji 986 izvedencev iz socialističnih držav. Prav tako se uspešno razvija sodelovanje z zahodnimi državami, zlasti z Italijo, Švico, Ameriko, Francijo, skandinavskimi državami in deželami Bene-luxa. V teh deželah se je specializiralo 705 Jugoslovanov, v Jugoslavijo pa je prišlo iz teh dežel na specializacijo 126 strokovnjakov.
Zlasti se Jugoslavija trudi tudi za usposabljanje strokovnih kadrov za zaostale predele sveta. V deželah v razvoju dela 1031 jugoslovanskih strokovnjakov, v Jugoslaviji pa se šola v srednjih in višjih šolah ter na fakultetah 1570 državljanov teh dežel.
Letalski promet ima bodočnost
Na podlagi nepopolnih podatkov je mogoče ugotoviti, da so mednarodne letalske družbe zabeležile v lanskem letu glede obsega letalskega prometa velike uspehe in nove rekorde. Ti uspehi glede obsega svetovnega letalskega prometa so še toliko bolj pomembni, ker je treba upoštevati, da ravno lani gospodarski, socialni in tudi politični položaj v številnih državah, še posebno pa v Evropi, nikakor ni bil preveč ugoden.
Mednarodna organizacija za civilni zračni promet (ICAO) je za 116 v njej včlanjenih držav (brez Sovjetske zveze in LR Kitajske, ki nista včlanjeni) zbrala podatke, iz katerih je razvidno, da so letalske družbe lani prepeljale skupaj 261 milijonov potnikov, kar ustreza skupaj 308 milijardam potniških kilometrov in pomeni hkrati povečanje civilnega letalskega prometa za skoraj 13 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Vendar pa je obseg tega prometa prav iz navedenih vzrokov, vzeto v odstotkih, nekoliko manjši kot v letu 1966 in 1967. V letu 1967 je znašal ta odst. glede prepeljanih potnikov 17 odst., glede potniških kilometrov pa 19 odst.
Lani so letalske družbe na svetu zabeležile skupaj okoli 7940 milijonov tonskih kilometrov zračnega tovornega prometa in 2430 milijonov tonskih kilometrov prometa poštnih pošiljk, kar pomeni pri tovornem prometu povečanje za 19 odstotkov, pri prometu poštnih pošiljk pa je znašal porast 29 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. To pa je
hkrati največji do sedaj zabeleženi porast v svetovnem civilnem zračnem prometu.
Celotni svetovni potniški, tovorni in poštni promet vseh držav članic mednarodne organizacije za civilni zračni promet je v letu 1968 zabeležil skupaj 37.450 milijonov tonskih kilometrov, kar je za 3,4-krat več kot pred desetimi leti. To pomeni, da je celotni svetovni zračni promet v zadnjih desetih letih naraščal po letni stopnji 15 odstotkov.
Prav tako pa so tudi perspektive glede nadaljnjega razvoja svetovnega civilnega zračnega prometa še toliko bolj ugodne, ker se uvajajo tako v tovorni kot v potniški letalski promet čedalje večja in hkrati tudi hitrejša letala z že kar neslutenimi dimenzijami in hitrostmi. —
S 1. aprilom tega leta bo tudi avstrijska letalska družba AUA napravila važen korak naprej po poti svojega razvoja. Prvič bo namreč letalo z rdeče-belo-rdečimi oznakami poletelo čez Atlantik, kajti AUA bo skupaj z belgijsko letalsko družbo Sabena uvedla dnevne palete z Dunaja preko Bruslja v New York in nazaj.
V ostalem bo AUA tudi v letošnji poletni sezoni obdržala vse svoje dosedanje zveze, kjer pa bo deloma povečala število poletov, poleg tega pa se pogaja še za uvedbo redne zveze med Dunajem in Zagrebom. Vozni red predvideva, da bo AUA v poletni sezoni vzdrževala zvezo s 33 mesti v 20 državah, kar je za tako mlado letalsko družbo vsekakor lep uspeh.
Bogastvo cerkve — večna uganka
V najrazličnejših oblikah je že bilo postavljeno in obravnavano vprašanje, kako bogata je cerkev, pa vendar še nihče ni dobil zadovoljivega odgovora. Slej ko prej je bogastvo cerkve veiika uganka, ki je nihče še ni uspel razvozlati. Tukaj ni mišljena cerkev v ožjem pomenu, torej bogastvo, ki ga predstavljajo umetniški zakladi raznih katedral, knjižnic in muzejev, saj se to bogastvo ne da niti približno oceniti; mišljeno je konkretno premoženje cerkve, njene vloge v bankah, v podjetjih, v poslovnih združenjih, njena dejavnost na borzah itd. Pa tudi v lem oziru zna Vatikan dosledno čuvati svoje skrivnosti, tako da je javnost več ali manj navezana le na razna ugibanja. Tudi podatki, ki jih je o tem vprašanju pred kratkim objavil znani hamburški tednik „Der Spiegel", predstavljajo le posreden odgovor, ki pa je kljub temu dovolj zanimiv.
Omenjeni list je objavil med drugim naslednje podrobnosti:
Finančno upravljanje rimskokatoliške cerkve je še danes nedostopno, podobno kot v najbolj mračnem obdobju srednjega veka. Vatikanske finance so tajnost. Uprava, ki vadi finance Vatikana, nikoli ne objavi točnih številk, točnih podatkov.
Na svetu živi okoli pol milijarde katoličanov. Mnogi katoličani menijo, da je v Rimu, takoj za Ameriko, največji „Fort Knox" na svetu (Fort Knox je ameriška zakladnica). Pet milijonov duhovnikov, redovnikov, redovnic in laikov, 'ki so v službi cerkve, ve o imovinskem stanju cerkve prav tako malo, kot ve zadnji borzni agent o finančnem 'bogastvu Wa!lstreela.
Predpostavlja se marsikaj. Seštevajo se prispevki, odštevajo stroški, prištevajo poslovni dohodki itd. in tako prihajojo do letnih obračunov, ki gredo seveda v milijarde. Corrado Pal-lemberg, dopisnik „Sunday Te-legrapha” iz Rima, je skušal proučili te tajnosti v svoji knjigi „Fi-nance Vatikana":	Država z
osmimi lastnimi akademijami, z radijsko postajo, z lastnim dnevnikom, z dvema zvezdarnicama, z raziskovalnim centrom, z lastno „vojsko" in lastno policijo, z diplomatskim zborom, gasilsko četo, poštno službo, kovnico, z lastno zdravstveno službo itd., in vse to na zelo ozkem, mikroskopskem ozemlju, merjeno v državnih razmerjih, potrebuje mnogo, zelo mnogo denarja.
Cerkev je bogata, zelo bogata. 2e v srednjem veku je cerkev prihajala do denarja z davki in carinami. Bilo je to v dobi, ko je bila cerkev 'kot državna formacija nekaj več kot je današnji Vatikan. Toda prebrisani cerkveni funkcionarji so se tudi v najhujših letih znašli in ko so finance nekaterih močnejših držav propadale, so bile finance cerkve trdne. Prvi in najbolj zanimiv hkrati pa tudi najpomembnejši vir dohodkov cerkve je bil tako imenovani Petrov novčič. To je bilo tedaj. Danes pa je to le prostovoljni prispevek, ki se zbira po cerkvah po enkrat na
leto. In vendar samo od tega neznatnega vira dohodkov dobi Vatikan samo iz Združenih držav Amerike na leto okoli pet milijonov dolarjev.
Nekaj drugih podatkov, ki nam bodo pokazali, da Vatikan zna voditi svoje gospodarstvo. V letu 1967 je Vatikan investiral v delnice 90 milijard lir. Od tega dobi na leto v obliki dividend od 3 do 4 milijarde lir. To je eden izmed podatkov, za katere javnost ve. Toda posli, o katerih točno vesta edinole kardinala Cicognani in Testa, niso dostopni nikomur. 17 knjigovodij vodi še danes le ustne transakcije, za katere ni pisanih osnov.
Nato je „Der Spiegel" navedel vrsto bank, ki so izrazite banke cerkve in zaključil:
Denar teče v obilici. Angleški cerkveni proračun je pred dvema letoma znašal 21,234.000 funtov; samo leta 1965 je iz Zahodne Nemčije prišlo v vatikanske finančne ustanove 3 milijarde 200 milijonov mark.
osiROKeiftsvecu
BEOGRAD. — Predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Mika Špiljak je bival na štiridnevnem obisku na Madžarskem, kjer je bil gost predsednika madžarske vlade Jenoja Focka. Z madžarskimi voditelji je imel Spiljak vrsto razgovorov, pri katerih so obravnavali razna dvostranska in tudi mednarodna vprašanja. Obisk se je končal v obojestransko zadovoljstvo in so na obeh straneh poudarili, da so taki obiski visokih predstavnikov zelo koristni. V oceni nekaterih mednarodnih dogodkov, kamor spada zlasti vprašanje Češkoslovaške, je sicer prišlo do različnih pogledov, vendar je obisk prispeval k boljšemu razumevanju stališč obeh dežel do odnosov v svetu. Posebno uspešno pa so potekali pogovori o odnosih med obema državama ter je bila na obeh straneh izražena želja po nadaljnjem utrjevanju jugoslovansko-mad-žarskega sodelovanja.
NANTES. — Predsednik francoske vlade Couve de Murville je odprl največjo francosko ladjedelnico, ki so jo zgradili v Saint Nazairu ob izlivu Loare. V tej ladjedelnici bodo lahko gradili tudi velikanske ladje z nosilnostjo do 500.000 ton.
BERLIN. — Ker so se v Zahodni Nemčiji odločili, da bodo novega državnega predsednika volili na zasedanju zahodno-nemškega parlamenta v Berlinu, je Vzhodna Nemčija uresničila svojo grožnjo ter je prepovedala zahodnonemškim poslancem potovati čez vzhodnonemško ozemlje v zahodni Berlin.
SAIGON. — Podpredsednik južnoviet-namske republike in »koordinator" saigon-ske delegacije na pariških pogajanjih o Vietnamu general Nguyen Cao Ky je iz Pariza odpotoval v Saigon, kjer hoče preživeti vietnamsko novo leto, ki se začenja 17. februarja. V izjavi novinarjem je Ky precej ostro napadel Francijo, gostiteljico pogajanj o miru v Vietnamu; imenoval jo je »zelo sovražno deželo". Sicer pa je Ky o pariških pogajanjih dejal, da zdaj »čakamo, da pokaže znamenje dobre volje druga stran", ki da je »trmasta". Na posebno vprašanje je Ky odgovoril, da Saigon ne nasprotuje »posebnim pogovorom" med Washingtonom in Hanoiem.
BEOGRAD. — Na zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so sprejeli volilni program za letošnje volitve zveznih in republiških poslancev ter drugih funkcionarjev. Volilni program govori o razvoju samoupravljanja in neposredne demokracije ter o integraciji družbe na samoupravni podlagi.
BOLOGNA. — V Bologni zaseda te dni 12. kongres KP Italije, druge najmočnejše politične stranke v Italiji. Glavni referat na kongresu je imel Luigi Longo, ki je govoril o »KPI pred novimi problemi boja za demokracijo in socializem v Italiji ter pred novimi problemi proletarskega inter-nacionalizma". Na kongresu se je zbralo okoli 1000 delegatov iz vse Italije ter vec tisoč domačih in tujih gostov.
NEW YORK. — Po odstopu dr. Paula Prebischa je bil za novega generalnega sekretarja konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) imenovan Manuel Perez Guerrero, stalni predstavnik Venezuele v Združenih narodih.
PRAGA. — Predsednik češkoslovaške vlade Černik je poudaril, da bo vlada z vsemi političnimi in po potrebi verjetno tudi z drugimi sredstvi zagotovila konsolidacijo in mir v državi, da bi tako zmanjšala sedanjo napetost in nevarnost pred nezaželenimi nemiri. Prav tako je Černik seznanil novinarje z vladnim programom nadaljnje zagotovitve demokratičnih pravic in svobode državljanov ter naglasil, da v Češkoslovaški ne bodo nikogar preganjali zaradi političnega prepričanja.
MARIBOR. — Prejšnji teden je bila sedemčlanska delegacija predstavnikov občine Maribor na obisku v Gradcu. Delegacija pod vodstvom predsednika mariborske občine Mirka Žlendra se je sestala z graškim županom Gustavom Scherbaumom in drugimi predstavniki graške občine. Razgovar-jali so o sodelovanju med Gradcem in Mariborom na kulturnem, socialnem in drugil1 področjih. Med drugim so se na obeh straneh zavzeli tudi za ureditev maloobmejnega blagovnega prometa med Štajersko i11 Slovenijo.
WASHINGTON. — Predstavniki demokratske stranke skupaj s skupino liberalnih republikanskih senatorjev vodijo v ameriškem senatu ostro kampanjo proti izgradnji protiraketne obrambe v Ameriki. Op<v zicija v senatu trdi, da jak sistem ne bi bil uspešna zaščita, ^povzročil pa bi zelo velik2 nepotrebne stroske in otezkočil načrte za reševanje perečih problemov, med katera sodi tudi vprašanje ameriških črncev, Tsj kampanji so se pridružila tudi razna znanstvena združenja in vodilni časopisi, zat° je bila vlada prisiljena, da preneha z nadaljnjimi deli na izgradnji raketneg* obrambnega sistema.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU:
Tradicionalne Prešernove nagrade
za posebne stvaritve v kulturi in umetnosti
Tudi letos so se za kulturni praznik slovenskega naroda, ki ga obhajamo vsako leto ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, zvrstile najrazličnejše kulturne prireditve, slavnosti in druge manifestacije. Osrednja slavnost je bila na predvečer praznika v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer so se zbrali številni predstavniki kulturnega in javnega življenja Slovenije ter zastopniki slovenske narodnostne skupnosti iz Koroške in Italije.
Na slavnostni akademiji je govoril podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar, ki je nakazal Prešernovo ustvarjalno osebnost in poudaril nje veliki pomen za uveljavitev slovenkega naroda v kulturnem svetu, nato pa spregovoril o vsebini slovenskega kulturnega praznika ter o razvoju kulture slovenskega naroda v zadnjih desetletjih in še zlasti o današnjih perečih vprašanjih. Po slavnostnem govoru so bile podeljene tradicionalne Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, slovesnost pa je zaključil simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Predsednik republiške skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je po slavnostni akademiji priredil sprejem za nagrajence in goste.
Letošnje Prešernove nagrade so prejeli:
■	LOJZE DOLINAR za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da predstavlja delo kiparja Lojzeta Dolinarja enega temeljnih kamnov slovenske sodobne plastike. Po vojni ustvarja v smislu razgibanega realizma vrsto spomenikov, po 'letu 1956 pa se posveti s posebno ljubeznijo mali plastiki.
■	Dr. FRANCE KOBLAR za življenjsko delo na področju literarne
umetnosti. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da je življenjsko delo Franceta Koblarja posvečeno literaturi 'in gledališču. Njegovo življenjsko delo razodeva etično pokončno, v svetovnonazorskem pogledu strpno osebnost, ki je občutljiva tako za duhovne vrednote kot za stilne manifestacije literarne in gledališke umetnosti.
■ ELVIRA KRALJ za življenjsko delo v gledališki umetnosti. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da se razvoj slovenskega gledališča v Trsfu, Mariboru in Ljubljani kar naj-
»Vojna in mir« v številkah
Znani Tolstojev roman „Vojna in mir“, ki je preveden v številne tuje jezike, ipovsem upravičeno sodi med največja dela svetovne književnosti. Po tem romanu pa je bil narejen tudi film, ki ga prištevajo med največje dosežke filmske proizvodnje, vsekakor pa je to doslej največja in
V 40 muzejih in knjižnicah so si izposodili za film slike, skulpture, knjige, orožje, pohištvo, ikone in razne potrebščine. 47 podjetij je izdelovalo obleke in druge potrebščine za opremo v filmu. Treba je bilo izdelati 30.500 ruskih, francoskih, avstrijskih, italijanskih, poljskih in dru-
3000 civilnih kostumov, oblek za plemenitaše, za duhovščino in za kmete. Zažgali so 400.000 litrov olja, da so lahko demonstrirali ognjena morja in požare, ki so divjali na bojiščih.
Celotna proizvodnja tega filma je stala v našem denarju 150 milijonov šilingov.
tudi najdražja produkcija v zgodovi- gih vojaških uniform. Potrebovali so ni ruskega filma. V naslednjem na-	M M *
vajamo nekaj številčnih podatkov, ki dovolj zgovorno pričajo, da so se režiser Bondarčuk in njegovi sodelavci res potrudili, da bi ustvarili nekaj posebnega.
Iz filmskega materiala, ki so ga osvetlili med snemanjem filma „Voj-na in mir“, bi lakho izdelali 15 celovečernih filmov. Izdelati so morali 100 različnih velikih dekoracij, med njimi tudi plesno dvorano, v kateri je bilo prostora za več kot 2000 ljudi. Za zunanje posnetke so zgradili več kot 100 objektov; med drugim so „nastali“ stari Kremelj, ceste v Moskvi in Petrogradu, ruska in francoska vojaška taborišča z vsemi napravami in utrdbami ter artilerijske postojanke med velikimi bitkami, ki so se odvijale med Napoleonovim pohodom v Rusijo. Zgradili so 69 zunanjih dekoracij, da bi prikazali vrtove in parke, kjer se je gibala višja družba 19. stoletja. Postaviti pa so fnorali tudi cele vasi, v katerih so divjali boji med tako imenovano napoleonsko vojno.
fesneje veže z imenom dramske igralke Elvire Kraljeve, ki je natančno petdeset let dala svoji umetnosti in si osvojila častno mesto v galeriji velikih, nepozabnih gledaliških umetnic.
■	Dipl. ing. arh. EDO MIHEVC za arhitekfonsko-urbanistične rešitve kompleksa Lucije. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da je njegova arhitektura osebna, značilna in sodobna v svoji zasnovi in v svojem oblikovnem izrazu. Eden najboljših primerov njegovega dela je goslinsko-rekreacijski kompleks v Luciji pri Portorožu.
■	KAREL PAHOR za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da Pahorjeva dela pričajo o velikem daru za ustvarjanje, ki se odlikuje po sveži melodiki in dikoiji, polni notranje odločnosti in sile. Tri področja, komorno instrumentalno, področje partizanske pesmi in področje mladinske glasbe, je Pahor obogatil z deli, ki bistveno posegajo v slovensko glasbeno ustvarjanje.
Letošnje nagrade Prešernovega sklada pa so dobili: dipl. ing. arh. Ilija ARNAUTOVIČ, Aleksander PERSlN in Janez VOVK za zazidalni načrt stanovanjske soseske S5-6 v Ljubljani; Peter ČERNE za kiparska dela, razstavljena v Škofji Loki leta 1968; Janez GRADIŠNIK za prevod Joyceovega romana »Uiik-ses"; Miran HERZOG za režijo Durrenmaitove komedije »Prekršče-valci" v Mestnem gledališču ljubljanskem; Lojze KOVAČIČ za roman „ Deček lin smrt"; Nikolaj OMERSA za slikarska dela, razstavljena v Novi Gorici leta 1968; Alojz REBULA za roman „V Sibili-nem vetru"; Mirko ROMIH in Branko URŠIČ za ustvarjalno oblikovalske dosežke v industriji pohištva „Stol" v Kamniku; Mako SAJKO za režijo dokumentarnih filmov, posebej za film „Samomorilci, pozori"; Vladimir ŠKERLAK za interpretacijo 'in tehnično uspele kon-
SAZU izbrala nove člane
Na zadnji redni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti so bili izbrani novi redni in dopisni člani te ustanove.
Redni član SAZU je postal profesor za italijanistiko na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Stanko ŠKERLJ.
Za dopisne člane SAZU pa so bili izbrani: profesor za sociologijo dr. Jože GORIČAR, izredna profesorja na katedri za fiziko fakultete za naravoslovje in tehnologijo dr. Robert BLINC in dr. Peter GOSAR, profesorja na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo dr. ing. Lujo ŠUKLJE in ing. arh. Edo RAVNIKAR, vodja oddelka za čeljustno kirurgijo dr. Franc ČELEŠNIK, geobota-nik in znanstveni svetnik SAZU dr. Maks WRABER (vsi iz Ljubljane), profesor za zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu dr. Branislav D JU RD JEV, beograjska književnica Desanka MAKSIMOVIČ, zagrebški književnik Gustav KRKLEC in dr. Frank WOLLMAN, upokojeni univ. prof. za slavistiko iz Karlovih Varov na Češkoslovaškem.
certe doma in v tujini; Arnold TOVORNIK za vlogo Jura Krefla v Potrčevi drami „Krefli" v izvedbi SNG Maribor; dipl. ing. arh. Uroš
VAGAJA za dolgoletno scenografsko delo in za knjižne opreme; Fran ŽIŽEK za režijo televizijskih oddaj »Neznana Talija".
Prešernov teden v Kranju
ob 120-letnici pesnikove smrti
Za letošnjo 120. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna se je — kakor tudi v drugih letih — spet posebno marljivo pripravil Kranj, ki se povsem upravičeno imenuje Prešernovo mesto, saj je pesnik ravno v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja, je tam umrl in je tam tudi pokopan. Letos so ob kulturnem prazniku slovenskega naroda pripravili v Kranju poseben Prešernov teden, katerega bogati in pestri spored se je odvijal v dneh od 3. do 9. febr.
Slovesnosti ob 120-letnici Prešernove smrti so se začele z otvoritvijo razstave del akadem. slikarja Vinka Tuška v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja, to je v stari mestni hiši. Naslednjega dne so v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja v Prešernovi ulici, torej v hiši, kjer je Prešeren umrl, odprli razstavo »Prešernova pot v svetovno slovstvo". Ta razstava je bila povezana s posebnim »Večerom Prešernove pesmi v tujih jezikih". Govoril je ravnatelj Prešernovega muzeja Črtomir Zorec, recitatorji pa so brali Prešernove pesnitve v ruščini, srbohrvaščini, ma-kedonščini, slovaščini, poljščini, madžarščini, angleščini, francoščini, španščini, italijanščini, nemščini in v drugih prevodih ob vzporednih ustreznih slovenskih tekstih.
Potem je sledil večer proze in poezije literarne skupine mladih »Sopot-
Mednarodni jezik esperanto
naj bi postal učni predmet na šolah
Japonski rekord
na področju dnevnega tiska
Po številu in nakladi dnevnih časopisov zavzema prvo mesto med tako-‘menovanimi zahodnimi državami — Japonska. Na Japonskem izhaja 123 dnevnikov v skoraj 44 milijonih izvodov. Večina časopisov ima jutranjo in verečno izdajo. Poleg tega izhaja na Japonskem tudi več kot 10 tisoč revij.
Največjo naklado ima list „Asahi Simbun", ki izhaja v 8 milijonih izvodov. Drugi največji japonski list »Malniči Šimbun“ tiskajo v 7,2 mili-Ipna izvodih. List „Jomiuru Šimbun“ lRia naklado približno 4,8 milijona Svodov, „Tokio Simbun" pa približno 2 milijona. Prav tako v nakladi 2 milijonov izvodov izhaja največ-Ji japonski gospodarski list „Nipon Keizazi Šimbun".
Pa tudi razni pokrajinski listi na Japonskem dosegajo naklade od 600 tisoč do 2,3 milijona izvodov.
V dobi vsesplošnega sodelovanja, sporazumevanja in zbliževanja med državami in narodi poslaja vedno bolj aktualna tudi potreba po nekem skupnem jeziku, ki bi ga razumeli vsi. Eden izmed takih »mednarodnih jezikov" je tudi esperanto, ki se v posameznih državah že kar uspešno uveljavlja in so ga ponekod tudi že uvedli v šole. Vendar je ta jezik kljub temu še vedno omejen na manjše kroge ljudi in se zalo njegovi »pristaši" trudijo, da bi mu utrli pot v čim širšo javnost. V vrsto teh prizadevanj sodi zlasti tudi delovanje posebne mednarodne koordinacijske konference za uvedbo esperanta v šole.
Ta mednarodna konferenca je imela lani že svoje drugo zasedanje na Pohorju, kjer so se zbrali predstavniki Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije in Madžarske. Na tridnevnem zasedanju so najprej poslušali poročila delegatov iz posameznih držav, ki so poročali o opravljenem delu na podlagi sklepov prve take konference. Avstrijski zastopnik je povedal, da so vpeljali pouk esperanta na učiteljišču na Dunaju, v trgovski akademiji ter nekaterih osnovnih in srednjih šolah. V Bolgariji ima esperanto važno vlogo v turizmu, poučujejo pa ga na več kot 40 osnovnih in srednjih šolah. Tudi v Italiji pridno uvajajo esperanto v šole, parlament pa je sprejel zakon o enakopravnosti tega jezika. V Jugoslaviji je esperanto zelo močno razširjen; imajo številna esperantska društva in posebne liste v esperantu, deluje esperantska igralska skupina, pa tudi v šolah poučujejo ta jezik že dolga leta. Na Madžarskem imajo v Budimpešti center za pripravo učiteljev na posebni es-perantski akademiji; včlanjenih je več kot 500 učiteljev, esperanta pa se uči nad 3500 učencev in dijakov.
Ob sklepu konference so sprejeli skupni delovni program. V njem poudarjajo, naj ustanovi vsaka nacionalna esperantsko organizacija svojo šolsko ko-
so pri-za delo
misijo. Vsem nacionalnim šolskim komisijam poročili, naj zbirajo dokumente, ki so važni konference. Le-ie naj objavijo preko Službe za esperantsko dokumentacijo (ISED), ki ima svoj sedež v Italiji, ter jih dajo na razpolago tudi drugim nacionalnim esperantskim organizacijam.
Nacionalne šolske komisije bodo vsako leto pošiljale vsem šolskim komisijam sodelujočih držav in stalnemu organizacijskemu odboru seznam učiteljev esperanta v svoji državi, poročilo o pouku in končanih tečajih esperanta v šolah ter poročilo o tečajih in seminarjih za učitelje. Konferenca je priporočila šolskim komisijam, naj se prične pouk esperanta po štiriletnem pouku v osnovni šoli in naj traja najmanj tri leta po dve uri tedensko. Med sklepe konference sodi tudi odločitev, da je treba priboriti esperantu položaj, kakršnega imajo tisti predmeti, za katere se učenec in njegovi starši sami odločijo — vendar so potem obvezni. Nacionalne šolske komisije naj prosijo pristojne šolske oblasti, da dovolijo začetni redni pouk esperanta v tistih šolah, v katerih ugotovijo, da so dani vsi pogoji za začetek rednega pouka.
Mednarodna konferenca za uvedbo esperanta v šole je naslovila posebno prošnjo tudi na predsednike vseh sodelujočih držav. Prosila jih je, naj podpro začetek pouka mednarodnega jezika v svojih šolah pod prav takimi pogoji, pod katerimi poučujejo v šolah tudi druge jezike. Nadaljnja želja konference je bila, da bi prišlo do posveta teh držav o postopni uvedbi fakultativnega pouka esperanta v določenih šolah Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije in Madžarske. Univerzalna esperantska zveza pa naj osnuje posebne komisije s podobnim namenom tudi za območje držav Evropske gospodarske skupnosti, za srednjo Evropo in za skandinavske dežele. Šolska komisijo pri tej zvezi naj pripravi enoten učni program, v sodelovanju z akademijo za esperanto pa besednjak, ki bo osnova pri pouku esperanta v šolah.
niki 68“, ki so se predstavili v veliki renesančni dvorani Gorenjskega muzeja. V koncertni dvorani Delavskega doma pa so v okviru »Večera skladatelja Petra Liparja" izvajali solistične in zborovske vokalne skladbe ter solistične in orkestralne instrumentalne kompozicije.
Na predvečer obletnice Prešernove smrti je bila počastitev ob grobu v Prešernovem gaju, kjer so ob tej priložnosti odkrili tudi doprsni kip dr. Franceta Prešerna, delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (letošnjega Prešernovega nagrajenca — op. ured.), v Prešernovem gledališču pa je bila premiera Cankarjevih »Hlapcev". Za slovenski kulturni praznik je v Prešernovem gledališču v Kranju priredil koncert pevski zbor »France Prešeren" iz Celja, medtem ko so v dvorani DPD »Svoboda" Stražišče pri Kranju priredili recital Prešernovih pesmi in uprizorili dramsko sliko »Memento mori".
Prešernov teden v Kranju se je minulo nedeljo zaključil s posebno prireditvijo za šolsko mladino v Prešernovem gledališču.
KULTURNE DROBTINE
0 Za svoj stoletni jubilej bo dunajska Državna opera v mesecih maj in junij priredila posebne operne cikluse. Tako ima predviden poseben ciklus Mozartovih oper (Beg iz seraja, Figarova svatba, Don Gio* vanni, Cosi fan tutte in čarobna piščal), Straussov ciklus pa bo obsegal opere Salome, Eiektra, Kavalir z rožo, Arabela, Ariadna na Naksosu, Capriccio in Molčeča žena. V okviru ciklusa ..Glasbeno gledališče 20. stoletja" bodo na sporedu avtorji opernih in baletnih komadov Dobussy, Al-ban Berg, Einem, Janaček, Šostakovič, Stravinski, Ravel in Britten, poleg tega pa pripravljajo uprizoritve raznih del Wagner-ja, Beethovna, Verdija, Puccinija in raznih drugih skladateljev.
0 Ljubljanska založba Mladinska knjiga je ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda začela razpošiljati naročnikom faksimilirano Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, ki jo jo izdala skupaj z založbo slovenskega rojaka Drofenika v Munchenu. O tej edinstveni publikaciji smo v našem listu že obširno poročali. Cena znaša 750 novih dinarjev, to je okroglo 1500 šilingov. Kljub temu pa je založba morala naklado od prvotnih 1000 izvodov zvišati na 1500, ker jo že v prednaročilu prodala bistveno več kot tisoč izvodov.
•	Po anketi, ki jo jo agencija Reuter izvedla v 58 državah, sta bila razglašena za najbolj priljubljena filmska igralca So-fia Loren in Sidney Poitier, ki sta dobila ..Zlati globus", kakor se imenuje priznanje, ki ga podeljuje hollywoodsko združenje tujega tiska.
0 Mlada jugoslovanska igralka Beba Lončar, ki živi že nekaj let v tujini, je posnela že 55 filmov in je imela za partnerje zelo slavne igralce, kot je Marcollo Mastroianni. Kljub temu pa mlada igralka zatrjuje, da še ni dobila vloge, kjer bi lahko dokazala, da ni samo lepa, marveč tudi igralka.
•	Dunajsko društvo prijateljev glasbe bo ob svojem jubileju prihodnje leto povabilo pet skladateljev, da napišejo nove skladbe, ki bi jih prvič izvajali v okviru dunajskih slavnostnih tednov 1970. Skupno so za te skladbe namenili 1 milijon šil.
0 V Grčiji so bavijo z mislijo, da bi ustanovili poseben ..evropski duhovni con-ter". Namen te ustanove bi bil, da razvija in širi evropsko miselnost. Organizirali naj bi tudi razne prireditve, kongrese in razstave ter uredili reprezentativno knjižnico. Poleg tega mislijo tudi na redno uprizarjanje antičnih dram.
ra si ih m ^
i>exyc/ruo#?
Tisoic življenjski jubilej
ravnatelja v pokoju Franca Aichholzerja
V
Uspela
Prešernova proslava
v okviru SPD „Edinost“ v Pliberku
Zdi se, kakor da bi bilo šele nekaj mesecev, ko smo v našem listu poročali o 80-letnici šolskega ravnatelja Franca Aichholzerja; pa je medtem minilo ie polnih pet let in jubilant je v sredo na svojem domu v Spodnjem Dobju ob Baškem jezeru obha jal svo jo 8S-letnico, za to življenjsko dobo razveseljivo prožen in svežega duha. Ko so ga na predvečer obiskali zastopniki Zveze slovenskih organizacij ter mu čestitali in izročili primerno darilo, je v živahnem pogovoru obujal spomine na prehojeno pot, ki je bila polna skrbi, dela in naporov, pristna pot koroškega slovenskega izobraženca, ki je svoje sposobnosti in svoje moči nesebično vlagal v prizadevanja za skupne koristi, za svoje ljudstvo. Čeprav je jubilant splošno znan
Njegov profesor slovenščine na učiteljišču je bil slavni slovenski zgodovinar Josip Apih.
Prvo učiteljsko službo je Franc Aichholzer nastopil jeseni 1904 v Kotljah v Mežiški dolini, ki je tedaj še spadala v celovško upravno področje. Med njegovimi učenci je bil tudi Lovro Kuhar, poznejši vodilni koroški slovenski pisatelj Prežihov
širom po naši zemlji, hočemo tudi ob ilo:
tej priložnosti nanizati nekaj glavnih podatkov iz njegovega življenja.
Franc Aichholzer je bil rojen 12. februarja 1884 v Spodnjem Dobju ob Baškem jezeru. Po ljudski šoli ga je oče, ki se je poleg kmetovanja bavil še z mizarstvom, dal v obrtno šolo v Beljaku, da bi se tudi on izučil za mizarja. Toda na prigovarjanje nadučitelja Frana Elerja, znanega kor. slov. pesnika, je po treh letih šel na celovško učiteljišče, kjer je l. 1904 napravil maturo in leta 1907 položil zrelostni izpit za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom.
V orane. Potem so se v kratkih presledkih zvrstila službena mesta v Libeličah, na Ojstrici, v Maloščah in Ločah. Konec prve svetovne vojne je jubilant dočakal na slovenski Narodni šoli v Št. Jakobu v Rožu, potem pa je bil za časa jugoslovanske uprave določen za okrajnega šolskega nadzornika v Borovljah.
Prisrčna slavnost
ob izročitvi „Drabosnjakovih priznanj11
Slovenska prosvetna zveza je ob svoji lanskoletni 60-letnici odlikovala vrsto zaslužnih kulturno-prosvetnih delavcev z „Drabosnjakovim priznanjem". Med odlikovanci so bili tudi član Izvršnega sveta SR Slovenije Bojan Lubej, predsednica komisije za manjšinska vprašanja in mednarodne zveze pri republiški konferenci SZDL Slovenije Majda Bojc in znanstveni delavec dr. Janko Pleterski.
Tem odlikovancem iz Ljubljane so bila priznanja izročena ta teden na sedežu SPZ v okviru prisrčne slovesnosti, pri kateri je sodeloval tudi pevski kvintet bilčovskega prosvetnega društva. Predsednik SPZ dr. Franci Zvvitter se je odlikovancem zahvalil za njihovo spodbudno in pospeševalno oziroma znanstveno-raziskovalno delo v korist kulture in prosvete na Koroškem.
V imenu odlikovanih se je zahvalil član Izvršnega sveta Bojan Lubej, ki je ob tej priložnosti izjavil, da počastitve ne smatra le za osebno priznanje, marveč za priznanje in zahvalo, ki jo manjšina izreka matičnemu narodu kot celoti. Zagotovil je, da bo narodna matica tudi v bodoče živo in prizadeto spremljala življenje in delo koroških Sovencev ter jim nudila vso možno podporo v njihovem prizadevanju za uresničitev njihovih pravičnih zahtev.
Vesela prireditev na Radišah
Kakor vsako leto, tako so se naši igralci opogumili tudi letos in nam za pustni čas pripravili res zabavno prireditev, ki je bila zadnjo nedeljo. Izbrali so razmeroma dolgo veseloigro „Dva para se ženita ali gonia za srečo“ ter se res potrudili, da bi jo podali čim bolj dovršeno. Toda kako so se ustrašili v soboto zjutraj, ko je naletaval sneg, da je kar šumelo. Snežilo je ves dan in še pozno v noč, tako da so bili v skrbeh zaradi udeležbe na prireditvi, ki so jo celo mislili preložiti na prihodnjo nedeljo. Ker pa so Radiše res „sonČne“, se je v noči na nedeljo spet vzedrilo. V nedeljo je bilo vreme, kot že dolgo ne; sonce je sijalo, da smo se pošteno ogreli. Naše igralce pa ni ogrelo le od zunaj, temveč tudi od znotraj, saj so spet lahko računali z zadovoljivo udeležbo, zlasti še, ker se je tudi občina vzorno potrudila za pluženje ceste in tako omogočila, da so ljudje lažje prišli na prireditev.
Vabilo Šentjanški prosveta!: — igralska skupina ..Zakonci" priredi na pustni torek ob V28. uri zvečer pri Tišlarju v Št. Janžu veseloigro
TRIJE VAŠKI SVETNIKI
Vstopnina običajna.
Vabljeni!
Kljub temu smo bili veselo presenečeni, ko se je dvorana napolnila do zadnjega kotička, saj takega obiska res nismo pričakovali. Eno pa drži: kadar nas vabijo radiški pro-svetaši, se vedno radi odzovemo njihovemu vabilu in jim z udeležbo na prireditvi izpričamo hvaležnost in priznanje za njihov trud in požrtvovalno delo.
Prireditvi smo sledili tako napeto, da smo skoraj dihati pozabili. Kadar pa smo planili v smeh, so nam lile solze po licu in držali smo se za trebuhe. Uprizorjena igra je bila zelo dolga, pa vendar še prekratka. Obsežne vloge so igralci mojstrsko podali, da človek kar strmi, kako so tega zmožni. Zelo posrečen pa je bil tudi naš učitelj Tomi Ogris, ki je recitiral pesmico, katero je posebej za to priložnost zložil naš domači poet samouk Stanko \Vrulich, ki ima nedvomno nekaj pesniške žilice in bi bilo želeti, da bi se večkrat oglasil s kakšnim svojim poskusom.
Vsem sodelujočim smo bili iskreno hvaležni za njihov trud; brez izjeme so se dobro izkazali in jim gre vsem skupaj nedeljeno priznanje. Še posebej pa velja seveda našemu neutrudnemu Šimeju Wrulichu, saj je kot režiser imel posrečeno roko in je vloge razdelil tako, da se je vsak posamezni igralec lahko pokazal s svoje najboljše strani.
Radiškim prosvetašem ne samo Ra-dišar.i, marveč tudi obiskovalci iz Medgorij, Podkraja in bližnjega Pod-krnosa kličemo: kmalu spet nas povabite in bomo prišli!
Po plebiscitu je bil Franc Aichholzer med redkimi slovenskimi izobraženci, ki so ostali med svojim ljudstvom in je tudi na lastni koži izkusil, koliko so bile vredne obljube takratnih koroških oblasti, da bodo Slovencem priznale popolno enakopravnost: polna štiri leta ga šolska oblast v očitnem nasprotju z mirovno pogodbo sploh ni sprejela v službo in tudi potem, ko so njegovo pritožbo morali končno le rešiti, je bil premeščen v popolnoma nemški kraj Eisentratten na zgornjem Koroškem.
Vendar pa je Franc Aichholzer tudi ta leta dobro izkoristil. Treba je bilo spet poživiti organizirano delo koroških Slovencev, ki so po plebiscitu postali etnična manjšina v Avstriji. Ustanovljeno je bilo „Politično in gospodarsko dr uš tv 0“; začel je izhajati tednik „Koroški Slovenec“ (na Dunaju, ker v Celovcu ni bilo tiskarne, ki bi hotela tiskati slovenski list), katerega prvi urednik je bil jubilant; nastala je Zveza slovenskih zadrug; pri občinskih in deželnozborskih volitvah so bili doseženi lepi uspehi z listo „Koroška slovenska stranka"; oživljena je bila kulturno-prosvetna dejavnost itd. Povsod je bil Franc Aichholzer med tistimi, ki so v novonastalih razmerah pogumno prijeli za delo in kljub številnim težavam začeli znova orati med vojno in po njej opustošeno njivo narodno-poli-tičnega, kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev.
Ko je bil končno le spet sprejet v učiteljsko službo, je moral najprej v Eisentratten na zgornjem Koroškem, po štirih letih pa je bil premeščen v Belo pri Beljaku, kjer je postal vodja šole. Toda prišla je nacistična burja in Franc Aichholzer je bil med prvimi koroškimi Slovenci, ki so nastopili pot skozi gestapovske zapore v koncentracijsko taborišče. V zloglasnem Buchenwaldu je sodoživljal strahote, kakršnih so bili zmožni le poživinje-ni hlapci zločinskega nacističnega režima.
Po končani vojni in zopetni vzpostavitvi svobodne Avstrije se je Franc Aichholzer znova posvetil učiteljskemu poklicu, hkrati pa je pomagal celiti rane, ki jih je našemu narodnemu življenju zadal nacizem. Postal je vodja šole v domačem kraju, v Ločah ob Baškem jezeru, ter je sodeloval pri ureditvi dvojezičnega šolstva. Pa tudi potem, ko je stopil v zasluženi pokoj, jubilant ni počival. V tisto dobo sodi predvsem ustanovitev šolskega lista „Mladi rod“, ki ga je več let tudi sam urejeval. Prav tako se je ponovno vključil v skupna prizadevanja našega ljudstva na vsestranskem področju narodnega dela.
Ob svojem življenjskem jubileju se ravnatelj Franc Aichholzer vsekakor
Oblefnica smrfi največjega slovenskega pesnika Franceia Prešerna je vsakoletni kulturni praznik vsega slovenskega naroda, praznik, ki ga na različne načine v danih razmerah vedno obhajamo tudi koroški Slovenci.
Minulo nedeljo je tudi Slovensko prosvetno društvo „'Edinost" v Pliberku priredilo uspelo in prisrčno Prešernovo proslavo. Lepo število gostov iz mesta in okolice je napolnilo dvorano pri Brezniku. Prišli so kmetje in kmetice, delavci in obrtniki, učitelji in predstav, občine, zlasti pa se je zbralo razveseljivo število mladih ljudi. Vsi so z globokim in iskrenim doživetjem sledili sporedu, ki je obsegal vrsto recitacij iz Prešernovih poezij, govor o Prešernu in nastop pevskega zbora, domača pesnica Milka Hartmanova pa je mlado dekle naučila še posebno deklamacijo, ki je bila deležna lepega sprejema pri poslušalcih, ki so bili sploh zelo zadovoljni s potekom prireditve.
O Prešernu in njegovi življenjski poti, o pomenu njegovega umetniškega ustvarjanja je govoril dr. Mirt Zwiiter. Prikazal je Prešerna kot borca za uveljavljanje iin upoštevanje lepega slovenskega jezika; Prešeren je temu jeziku priboril ugled in njegova zasluga je, da se je slovenski narod vključil v skupnost velikih kulturnih narodov. Njegove pesniške stvaritve so neminljive, veljavne danes prav tako kot v njegovi dobi. Sploh je govornik opozoril na mnoge sličnosti med Prešernovo dobo in današnjim časom, kar velja še zlasti za razmere pri nas na Koroškem. Svoja zanimiva in vsebinsko bogata izvajanja je dr. Mirt Zwitter izpopolnil še z vrsto Prešernovih pesnitev, ki jih je občinstvu posredoval z občutkom za lepoto Prešernove besede.
Marljivi pevski zbor pod vodstvom Foltija Hartmana je zapel več pesmi, prirejenih na Prešernova besedila, ter je bil — kakor tudi vsi drugi sodelujoči — deležen hvaležnega in navdušenega priznanja vseh poslušalcev, ki so z udeležbo na tej proslavi izpričali svoj odnos do slovenske kulture in do njenega velikega predstavnika — pesnika Franceta Prešerna.
Libuče pri Pliberku
Pred nedavnim smo se na libu-škem pokopališču poslavljali od Lenčke Schultes, rojene Linhart. Poslovili smo se od Šoštarjeve Lenčke, ki smo jo poznali in cenili vsi v bližnji in daljnji okolici.
Lenčka je bila polna lepih vzorov, res prava idealistka, zrasla in vzgojena v družini, ki je veliko in nesebično doprinašala k našemu skupnemu prizadevanju na področju slovenske kulture v okviru pliberškega prosvetnega društva. Imela je dar petja in igranja ter je zelo pogosto
lahko s ponosom in zadovoljstvom ozira na prehojeno pot, na svoje nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je posvetil po eni strani kot sposoben pedagog vzgoji mladega naraščaja in po drugi strani kot zaveden slovenski izobraženec boju za blaginjo in napredek svojega ljudstva. Čestitkam, ki so mu jih na predvečer obletnice rojstva izrekli predstavniki Zveze slovenskih organizacij, se tem potom pridružuje tudi „Slovenski vestnik“ z vso veliko družino sotrudnikov, naročnikov in bralcev!
J----------------------------V.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu
Volkmar Haselbach
žestdesetletnik
Prejšnji teden, 4. februarja, je dopolnil deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Volkmar Haselbach šestdeset let.
Od leta 1954 naprej je deželni nadzornik za koroško obvezno šolstvo. V tem času se je to šolstvo na širokem področju sodobnega pouka močno razgibalo in razvilo, kar je v veliki meri zasluga jubilanta, velikega prijatelja otrok. Haselbach je tudi vodja pedagoškega inštituta za Koroško in predsednik izpitne komisije za ljudske, glavne in posebne šole. Po letu 1945 je bil profesor za šolsko prakso na
učiteljišču, dokler ni bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika. Kot izvrsten metodik je izdal vrsto šolskih knjig, ki vse poudarjajo nazornost, domačnost in življenjsko bližino pouka ter so učiteljem v veliko pomoč pri pouku.
Jubilant pa je tudi priznan lirik, ki je postavil človeka v središče svojega ustvarjanja; to pri Hasel-bachu, ki vedno poudarja demokratična in človekoljubna načela, tudi ne more biti drugače. Zato iskrena želja: še na mnoga leta!
R. V.
Počastitev Pavla Kernjaka
Republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je na predlog Slovenske prosvetne zveze odlikoval Pavla Kernjaka ob njegovi 70-letnici z „Gallusovo plaketo". Predstavniki SPZ so se zglasili na jubilantovem domu, kjer so mu čestitali, predsednik dr. Franci Zvvitter pa mu je izročil darilo. Prišli pa so tudi zastopniki domačega SPD „Svoboda“ iz Loge vasi ter je slavljencu spregovoril predsednik Maksi Kaki, medtem ko so mu pevci pod vodstvom Stanka Černiča poklonili pevski dar.
Sploh je bil Pavle Kernjak ob svojem življenjskem jubileju deležen tolikih čestitk in voščil, da se ne more za vse osebno zahvaliti, zato tudi tem potom izreka prisrčno zahvalo.
Vabilo
ZABAVNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 23. februarja 1969 ob 1/i3. uri popoldne in ob V28. uri zvečer v dvorani pri Miklavžu.
Spored obsega nastop moškega pevskega zbora, deklamacije, tri šaloigre in nastop godbenega tria.
Ljubitelje poštene zabave prisrčno vabi
odbor
SPD ..Danica" St. Vid Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v St. Vidu v Podjuni priredi na pustno nedeljo, 16. februarja 1969 ob pol treh popoldne
VESELO PUSTNO PRIREDITEV pri Voglu v St. Primožu.
Na sporedu igra „Vedeževal-ka" in še drugi krajši prizori ter petje.
Vrl prisrčno vabljeni!
/
sodelovala pri naših prosvetnih prireditvah, kakor so sploh člani Šoštarjeve družine bili in so še vedno aktivni prosvetaši.
Kakor njena sestra Micka, je tudi Lenčka sodelovala pri šolanju deklet v šentrupertski gospodinjski šoli. Ko pa so nacisti šolo razpustili, se je Lenčka vrnila v Libuče in se poročila
s Krištofom Schultesom, s katerim sta živela v lepi harmoniji. Predlanskim
pa je Lenčko zadel hud udarec, ko je njen mož postal žrtev prometne nesreče. Vendar nihče ni pričakoval, da mu bo Lenčka tako hitro sledila.
Pa so tudi za Lenčko izkopali na libuškem pokopališču svež grob, ob katerem se je predzadnjo nedeljo zbrala izredno velika množica žalnih gostov, da se poslovijo od blage pokojnice. S pesmijo, ki jo je tako ljubila, so se od nekdanje marljive prosvetne delavke poslovili tudi domači pevci pod vodstvom Foltija Hartmana.







JANEZ TRDINA:
Ukleti
grad
Sinu je zbolela mati. Šel ji je iskat zdravilskih zeli na Gorjance. Ko izdere iz zemlje sladko koreninico, zagleda miško.
Fant pozdravi miško: Dobro jutro, ne bodi kaj huda, da te nadlegujem. Zboleli so mi mati Pa iščem jim zdravilskih zeli. Miška mu veli prijazno: Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako dobro pogodil. Preden preteče štiriindvajset ur, bodo ti mati od te korenine ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni.
Fant se je začudil takim besedam in vpraša miško: Kdo pa si, da mi prerokuješ tako srečo m s pravim človeškim glasom?
Miška pravi: Jaz služim svoji gospe. Bog jo je kaznil, meni pa ni dalo srce, da bi jo bila zapustila. Ker pod zemljo, ne bi mogla prebiti v človeškem telesu, me je Bog prestva-vil v miško.
Fant se začudi še bolj in veli: Jaz te ne razumem. Razloži to skrivnost -bolj natanko!
Miška odgovori: Prav rada. Poslušaj pazljivo, kako in kaj je bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel in z menoj vred mojo gospo ■omiloval. Jaz sirota sem izgubila mater že za otročjih let. Usmilila se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela za podložno deklo, ampak kakor za svojo sestro. Moja gospa je govorila vse drugo po ipameti, delala je vse Po pravici, ali berače je na vso moč sovražila m jih gonila iz hiše z najgršimi besedami in pridevki. V hišo ji je prišel imeniten berač, sam Jezus Kristus. Kristus prosi gospo za božji dar. Gospa se pa zadere samopašno in veli: Misliš, da te ne poznam. Kaj izkušaš uboge ljudi? Ves svet je tvoj, pa te ni sram, da prosiš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo Prebirali sv. pismo gorjanski pastirji, kar se pa tako brž ne bo zgodilo. To, vidiš, je bilo že Pred več sto leti, ko ni znal še noben brati razen škofov in se ni učil sv. pisma še noben duhoven razen edinega papeža. Zdaj lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila. Hotela Je Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala i nikoli nič. Kristus je preklel predrzno gospo m rekel: Prekleta bodi ti in preklet bodi tvoj grad, dokler ne bodo začeli gorjanski pastirji Prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak pastir uo utolažil božjo jezo in te rešil. Ob teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje grad. Jaz sem to grozo oddaleč videla in moja gospa se mi je smilila. Tekla sem 2a Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela Pri nji ostati tudi pod zemljo. Kristus me je Pohvalil za to zvestobo in mi dovolil, da smem ostati pri gospe in da ne zadahnem, prestavil nre je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz škrtam Svobodno semtertja in ne trpim nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji. Po glavi ji rojijo strašne sanje, da neprenehoma
ječi. Prebudila pa se bo šele takrat, ko pride nje rešnik: gorjanski pastir, ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati.
Čuvši take novice je začel fant od veselja vriskati in skakati in je rekel miški: Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri podgorski holibi in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat sem ga bral ali sam zase na paši ali pa doma ipri bolni materi. Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro gospo!
Miška se začudi in veli: Hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki je nama poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meni in nji, ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in te bo vzela za moža in z njo dobiš tudi graščino in neizmerne zaklade, ki se v nji nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, mi ni natanko znano. Pojdi z mano v grad, na mizi leže bukve, v teh bukvah boš našel — vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil.
Miška mahne z repom po ključu, ki je tičal v skali, in skala se odpre na stežaj, kakor velika cerkvena vrata. Fant gre za miško, ki ga pelje skozi tako krasne izbe in dvorane, da po njegovi misli ni lepših niti v nebesih. Od zlata in srebra se'je vse lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni zapazil nič lesa, nič železa: vse pohištvo in orodje je bilo ulito iz najžlahtnejših rud in izdelano po vseh pravilih najvišje umetnosti. Fant je strmel in zijal; ves osupel in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico in zagleda na postelji spečo gospo, ga nje čudovita lepota tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel in se zamaknil, kakor da se nahaja v nebesih in zamika v božje obličje. S silo ga miška potegne v drugo izbo, kjer so ležale na mizi skrivnostne bukve.
Fant začne brati, ali komaj prebere pol strani, se zruši na tla in zajoka tako bridko, da si začne tudi miška solze brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo.
Ivica Čermak:
Srečno, prijatelji!
Srečno, pure! Srečno goske! Srečno, konji, krave!
Srečno, vrbe, živa meja! Srečno, mehke trave!
Srečno, steza, stari jarek, mlinček moj leseni!
V šolo grem, da zvem, kam štorklje odlete jeseni.
Mati mi je danes rekla:
»Kaj bi toži! sine!
Nič ni iz njega, ki mladost mu brez učenja mine."
Fant pove miški, da ne more rešiti uklete gospe. Bukve govore, da mora biti odrešenik nedolžen, on pa je svojo nedolžnost zapravil na paši že v dvanajstem letu.
Miški se je milo storilo, ko je videla, da bosta morali z gospo še nadalje ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo upanje, da utegne priti v kratkem kak drug podgorski pastir, ki ne bo samo prebiral sv. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nedolžnosti. Fantu je rekla: Prav rada bi te dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga povsod vidiš, ni moje, sama ti pa ne morem veliko dati. Razglejva smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati in odnesti brez greha. To pravico sem pri gospe imela zmerom.
Miška in fant sta prebrskala smeti in našla v njih biserov in drugih kamenčkov za več tisoč goldinarjev vrednosti. Vse kar sta našla, je vzel fant s seboj domov.
S sladko koreninico je ozdravil še tisti dan bolno mater, bisere in drage kamenčke je pa prodal in si kupil gosposko pristavo in veliko kmetijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni mogel pozabti svoje uklete, zanj za vekomaj izgubljene ljubice.
Sladkosnedna miška
Ogleduje miška past in tako mladičem pravi: ..Dobra res sta sladkor, mast, mnogo boljši udje zdravi."
A najmlajša se smeji:
„Naj verjame kdor verjame! Če si gibčen, se mi zdi, past nikdar te ne ujame."
Ko ponoči vse že spe se k pasti previdno splazi, zgrabi mast in — o gorje, past po glavi jo oplazi.
Svet še tako dober, lep, prav zares ti ne pomaga, če pa zanj si gluh in slep in te vsaka strast premaga.
Maks Simončič
Živela sta starec in starka. Bila sta hudo uboga. Pa nekoč reče starka:
„Veš kaj, stari, v hosto bi šel pa posekal lipo, da bova imela s čim zakuriti."
»Dobro," reče starec. Vzel je sekiro in šel v gozd.
Pride starec v hosto, izbral je lipo. A komaj je zamahnil s sekiro, na lepem glej — spregovori lipa s človeškim glasom:
„Oj, ne sekaj me, dobri človek, v stiski ti bom še prav prišla.”
Starcu je od strahu kar sekira padla iz rok. Obstal je, pomislil, potem pa je šel domov.
Pride domov in pravi, kaj se mu je pripetilo. Starka pa pravi:
»Kakšen bedak si! Pojdi takoj k lipi in poprosi jo, naj nama da konjiča in voz. Se mar nisva nahodila peš?"
»Če je že tako, pa bodi tako," reče starec. Vzel je klobuk in šel.
Pride k lipi in ji pravi:
»Lipa, lipica, stara je naročila, da bi nama dala konjiča in voz."
»Dobro," reče lipa, »kar pojdi domov."
Pride starec domov in glej
— stoji pred bajto voz in konj je vprežen vanj.
»Vidiš, stari,” pravi starka, »zdaj smo tudi mi ljudje. Samo bajta se nama bo zdaj zdaj podrla. Pojdi, stari moj, poprosi jo še za bajto. Morda jo pa da."
Šel je starec k lipi, poprosil za bajto.
»Dobro," mu reče lipa, »pojdi domov."
Gre starec proti domu in ga ne prepozna:	namesto
stare bajte stoji nova, lepa.
bi se nas bali vsi ljudje, saj smo zdaj bogati. Pojdi, stari, k lipi, naj napravi tako, da se nas bodo bali vsi ljudje.”
Šel je stari k lipi, poprosil je lipo, naj napravi tako.
»Dobro," pravi lipa, »pojdi domov."
Prišel je starec domov, pri njih pa je vse polno vojske in policije in vsi ju varujejo. Starki pa je še to premalo.
»No, kaj, stori, treba je še, da bi bili vsi ljudje na vasi naši dninarji — kaj pa si ho-
O lipi
in o pohlepni starki
Vsa iz sebe sta oba od veselja, ko dva otroka.
»Glej, stari, poprosil bi jo še za živino in perutnino. Potem pa nama morda ničesar več ne bi bilo treba."
Šel je starec k lipi, poprosil za živino.
»Dobro," mu reče lipa, »pojdi domov."
Pride starec, starka pa sedi za mizo in dukate naklada na kupček.
»Glej, stari, kako bogati smo zdaj," mu pravi. »Pa to je premalo, treba je še, da
čeva še drugega želeti, saj imamo vsega."
Šel je starec k lipi, prosi jo, naj napravi tako. Dolgo je lipa molčala. Potem pa> pravi: »(Pojdi domov, izpolnila vama bom še zadnjo željo.” Pride starec domov in glej — ničesar ni, samo njuna stara bajta stoji in starka zraven nje.
Tako ju je lipa kaznovala, ker se je pohlepni starki zahotelo, da bi vse ljudi napravila za dninarje.
Ukrajinska pravljica
NA KLANCU
^oma si ni upal govoriti naglas, si ni upal niti stola premakniti in sčasoma je bilo vse njegovo vedenje nekako tihotapsko, gledal je po strani in se skrival v kotu, kakor da hi imel hudodelstvo na vesti. In v samo dušo njegovo je , jeglo naposled nekaj nezaupljivega, skritega in samosvo-ie9a; plašljivost zbeganega in tankočutnega otroka, ki mu Pade žala beseda na srce kakor udarec s pestjo, se je iz-Neminjala polagoma v neodkritosrčnost; beraštvo, ki ga je hilo polno vse njegovo življenje in ki so mu ga očitali ^prestano, se mu je izlilo polagoma v naturo, in kadar je 9ovoril s tovarišem, ki je bil oblečen bolje od njega, se mu je život nehote skrivil in obraz mu je bil ponižen in hlap-^6vski . .. Tistih misli, ki jih je bilo srce polno, ko je potoval Prvikrat v Ljubljano, ni bilo nikjer več, nikoli več niso poklalo izza sence suženjskega življenja, ki ga je napravilo Prezgodaj starega in čemernega. Toda namesto njih so Phšle drugačne misli, neumne in sanjarske, misli bolnega in ^Srečnega človeka, ki išče opore s trepetajočo roko in jo P^jde šele v svetu, ki si ga je bil sam ustvaril in o katerem dobro, da si ga je bil ustvaril sam. Prej je sanjal lepo v h^ni črti — šolo bi dovršil, gospod bi bil in bi vzel mater , sebi in očeta in vso družino; prijetno življenje bi bilo, re,z skrbi, a polno ljubezni in tihega veselja. Zdaj pa so se
sanje čudno razrasle, segale so bogve kam, nikjer jim ni bilo konca. Tihega veselja zdaj ni bilo več — njegova sreča je bila šumna, bleščeča; spominjal se je nejasno očetovih romanov in je živel v njih, bilo mu je, kakor da je bil nekoč že okusil tisto čudovito življenje v zakletih gradovih, kjer je vse od zlata in dragih kamnov, v velikih mestih, kjer so poslopja, da je ljubljansko gledališče koliba v primeri z njimi, in kjer se vozi cesar z desetimi pari v pozlačeni kočiji po neizmerno široki cesti... Okusil je bil že to življenje in tudi v prihodnosti čaka nanj. Zgodilo se bo nekaj nepričakovanega, in v tistem hipu se bo vse izpremenilo, bo vsega uboštva konec, in spomin na grdo preteklost bo ugasnil.. . Kadar je bral o velikem vojskovodju, je bil sam tisti vojskovodja in še vse bolj imeniten; če je bral o slavnem umetniku, je bil on tudi tisti umetnik in imel je vreče denarja in ga je razsipal kakor pleve. Pevec je bil in slikar in podobar in godec — kakor je kje iztaknil kakšno povest, kakšen življenjepis, kakšno kratko opombo; z ene same besede, iz enega samega imena je zraslo košato drevo naj-predrznejših sanj in je raslo do nebes, od obzorja do obzorja je razprostiralo svoje veje ... Tako se je godilo za ponižnim, plašnim, zmerom zamišljenim obrazom. Časih ga je učitelj poklical, toda Lojze se ni ganil, gledal je v steno s topimi očmi ... »Mihov! Ti si se jako izpremenil, polenil si se, in če pojde stvar tako dalje, ne bo iz tebe nikoli nič!..." Lojze se je bil resnično polenil. Še! je časih v šolo, sanjal je vso pot, in ko je prišel do poslopja, ki so gledala iz njega tako neprijazna in pusta okna, mu je bilo žal lepih sanj in krenil jo je po stranskih potih v drevored in v gozd, da je bil čisto sam svoj in se je igral s sanjami, kakor se mu je zdelo. Kadar je bil sam, je zamahoval z roko in govoril naglas; tudi med ljudmi na ulicah se je časih nenadoma polglasno zasmejal, prestrašil se je svojega glasu, sram ga je bilo in hitel je dalje, da bi se ne oziral po
njem: »Kaj je znorel fant?..." Napravil si je bil drugo življenje, ker je bilo resnično življenje tako umazano, polno skrbi in groze ...
»Kam si se zamislil, Lojze?" ga je prašala mati.
Iz početka sta hodila vštric, ali kmalu je pričel stopati hitreje in komaj ga je mogla dohajati. Glavo je imel sklonjeno, ustnice so se premikale. Misli! si je popolnoma jasno, kako bi bilo, če bi zadel veliko srečko v loteriji in bi se pripeljal na klanec k materi v gosposki kočiji in z dvema paroma konj. Mislil je, in že mu je bila resnica. Mati je stala na pragu, zraven je bil čevljar, pogovarjala sta se o njem in mati je bila vsa žalostna, ker je premišljevala, kako je lačen in raztrgan. »Kdo pa se pelje tam v kočiji z dvema paroma konj? Nikoli še ni bilo take kočije na klancu, kar jaz pomnim — deset let!" Moti pa ga je spoznala v tistem hipu. »Jezus Marija! — Lojze je v kočiji!" — On skoči hitro dol, še preden so se konji ustavili. »Mati, vse je pri kraju! Le brž s klanca, le hitro, mati! V mestu, tam imam veliko in lepo hišo — le brž, mati!" — In prijel jo je pod pazduho in šli so vsi, bežali so s klanca, s klanca izgnanih, izgubljenih, prekletih ljudi ... dol v prekrasno življenje ...
Zdrznil se je, pogledal je naokoli in zdramile so se mu oči, materin glas jih je bil zbudil.. . Žalostna pokrajina, kolikor daleč je segel pogled; blatna cesta, sivo nebo — samota in žalost vse naokoli.
»Zdaj še nisva na pol poti, — kako se vleče cesta, kadar je blatno ... Zadnjič sem hodila domov, pa je bila pot za polovico krajša."
»Ali si truden, Lojze?”
»Nič nisem truden."
Truden je bil in težko je hodil; pot se mu je zdela brez konca; še od prejšnjega dne, ko je bil premeril isto pot iz mesta, so mu bile noge ožuljene in skelele so ga.
»Ali ste vi kaj trudni, mati?"

Ptuj v 1900 letih svoje zgodovine
Pisalo se je leto 69, ko je rimski zgodovinar Tacit v svojih zgodovinskih spisih prvič omenil ime Ptuj:	.. Po-
etovionen ... convenerant..(zbrali so se v Ptuju). Drobna opazka, ki obsega vsega skupaj en sam stavek, pa je važna dovolj, da slavi Ptuj in z njim pravzaprav ves slovenski narod pomembni jubilej — 1900-letnIco. V okviru prireditev ob 1900-letnem jubileju Ptuja se bo
— kakor smo v našem listu že poročali — tekom tega leta zvrstilo mnogo zanimivih proslav, razstav in drugih manifestacij, katerim se bodo pridružile tudi razne publikacije o Ptuju, njegovi zgodovini in današnji stvarnosti.
Tokrat navajamo v našem listu nekaj zanimivih podrobnosti iz burne 1900 let stare zgodovine Ptuja.
P o g I n a Ptuj
2e ime naselja Poefovio kaže, da so tod gospodarili Rimljani, čeprav sega zgodovina Ptuja pravzaprav še veliko dalje v preteklost, v ilirske in keltske čase. Ptuj je bil izhodišče v Panonsko nižino in mimo njega je v davnini tekla tako imenovana jantarska od Baltika do Sredozemlja.
Ko so Rimljani s svojimi izvežbanimi vojskami pričeli širiti svojo oblast čez meje italijanskega polotoka, so po sledeh nekdanjih tovornih stez začeli graditi svoje znamenite rimske ceste. Že slavni Julij Cezar je hotel premakniti severno mejo rimskega imperija do Drave, vendar se je to posrečilo šele njegovemu nasledniku cesarju Avgustu. Čez Emono (današnjo Ljubljano) in Celeio (danes Celje) je stekla dobro utrta in oskrbovana cesta do Ptuja in naprej proti mestom v Podonavju. Rimljani so se dobro zavedali pomembnosti ptujske naselbine in so tukaj postavili velik vojaški tabor, ki je varoval prehod čez Dravo.
V lelih 6 do 9 po našem štetju je bil Ptuj glavno oporišče cesarja Tiberija, ki je krotil uporna panonska ljudstva. Pozneje je število rimskih vojakov v Ptuju še naraslo. Leta 14 so bile v mestu nastanjene tri popolne rimske legije, to je okrog 24.000 mož. Za vlade cesarja Klavdija pa je v Ptuj prišla XIII Gemina legija. Ta vojaška enota je odigrala v rimski zgodovini pomembno vlogo. Leta 69 se je namreč po večkratnem vmešavanju v nasledstveni boj za rimski prestol pridružila četam, ki so prodirale v Italijo, da dvignejo na prestol vojskovodjo Vespaziana, rn ravno istega leta je bil v Ptuju, prezimovališču Gemina legije, zadnji posvet pred odločilnim vpadom v Italijo.
Rimski Ptuj je vzcvetel ob prelomu 1. stoletja. Legije so sicer odšle, zato pa je cesar Trajan dal naselbini civilno upravo in Ptuj je postal mesto odsluženih legionarjev — veteranov. Začela se je doba blaginje in miru. Zrasle so košate upravne zgradbe, kopališče s toplo vodo in celo gledališče.
Pozneje zgodovinarji še večkrat omenjajo Ptuj. Leta 354 so blizu mesta prijeli pretendenta za rimski prestol cesarjeviča Kon-stancijo Galla in ga odpeljali v Istro na sojenje in v smrt. Leta 388 je bila v nasledstvenih bojih za rimski prestol med Teodozijem in Maksimom v bižini Ptuja pomembna bitka. Potem je začel Ptuj hirati. V začetku 5. stoletja je vse bolj izgubljal stik z rimskim imperijem.
Ko je zableščal hunski kralj Atila in začel svoje zmagovite pohode proti zahodu, je leta 452 tudi Ptuj postal njegova žrtev. Potem je za nekaj časa o mestu le malo sledov. Rimski zgodovinarji ga omenjajo le še v zvezi s koncem zahodnorimskega imperija (476); mati zadnjega rimskega cesarja Ro-mula Avgusta je bila namreč rojena v Ptuju.
Do 6. ali 7. stoletja se je nekajkrat v spisih graških oziroma bizantinskih piscev pojavilo tudi grško ime Poetobion, vendar je to obdobje zelo megleno. Kljub temu pa sledovi naselbine niso izginiti in so Slovani po naselitvi v naših krajih prevzeli staro ime in ga spremenili v Ptuj.
Kot mesto se Ptuj spet omenja okoli leta 850 v zvezi s Pribinovo in Kocljevo kneževino. Leta 874 pa so postali lastniki Ptuja salzburški nadškofje in so ga obdržali skoraj 700 let. Iz obdobja ptujskih gospodov, ki so bili ministerioli salzburških nadškofov in so izumrli leta 1438, so se ohranili nekateri najlepši ptujski zgodovinski spomeniki: dominikanski samostan, minoritski samostan in biser gotske arhitekture — cerkev na Ptujski gori.
STATISTIKI OZN UGOTAVLJAJO:
Pod imenom Gandine je celo sloviti nemški trubadur V/olfrom von Eschenbach v 13. stoletju opisal Ptuj kot veliko in slavno mesto. Bilo je sicer manjše od sedanjega ohranjenega starega mesta, vendar je bilo znano trgovsko središče. Leta 1376 je Ptuj dobil tudi svoj mestni statut, ki je eden od najpomembnejših pravno zgodovinskih dokumentov na Slovenskem.
Ves ta čas in tudi še naprej do konca prve svetovne vojne je mesto nosilo različne inačice imena Pettau, vendar je ugotovljeno, da ime Ptuj tedaj ni bilo neznano. Iz leta 1572 se je namreč ohranila listina, v kateri neki znanec prosi grofa Mihaela Sekelja iz Ormoža, naj mu iz Ptuja — torej tudi že
takrat ime Ptuj — prinese določeno količino tankega in debelega platna; obenem mu pošilja čašo z željo, da bi iz nje pil na njegovo zdravje. Originalno 'listino hranijo v arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju; to je prvi znani zapis, v katerem se uporablja slovensko ime 'Ptuj.
Novo nevarnost so za Ptuj pomenili turški napadi. Turki so večkrat divjali po ptujski okolici, vendar Ptuja nio zavzeli. Zalo pa je leta 1479 padel Ptuj v roke Madžarom, ki so jih dvajset let pozneje pregnali Habsburžani. Slabih 150 let kasneje pa so jih stroški profiretormacijskih vojn prisili!'), da' so prodali ptujski grad in gospodstvo, samo mesto je ostalo še naprej pod oblastjo deželnih knezov.
Ptuj je gospodarsko propadel, čeprav je turška nevarnost minila. Zamenjale so jih bolezni, požari in visoka davčna bremena. Njegova gospodarska usoda pa je bila dokončno zapečatena, ko je južna železnica ad Dunaja do Trsta obšla Ptuj in stekla skozi Maribor.
Potem je nastopilo obdobje narodnega prebujanja Slovencev. Leta 1864 je bila v Ptuju ustanovljena čitalnica, 1832 prvi narodni dom na Štajerskem, 1887 pa je ptujsko okrožno zastopstvo za nekaj časa prišlo tudi v slovenske roke. V tem času se je Ptuj kulturno in gospodarsko znova začel razvijati. Po razpadu avsfrocgrske monarhije pa je v stari Jugoslaviji spet shira! in tako obubožal, da je mestna občina med drugim morala prodali celo stari rotovž no Slovenskem trgu.
V narodnoosvobodilni borbi je Ptuj dokazal svojo narodno zavednost in se je kljub velikim žrtvam pogumno upiral okupatorju. Zaradi bombardiranja je mesto utrpelo tudi veliko kulturno škodo. Po osvoboditvi je Ptuj stopil na novo pot. Ohranil pa je pečat svoje starodavnosti; ostal je pravi biser in ena sama zgovorna priča bogate in revne, mirne in razburkane 1900-lef-ne preteklosti.
Vsak dan se rodi novo mesto
Svetovni demografski strokovnjaki, katerih ugotovitve in napovedi vsebuje letopis OZN za leto 1968, napovedujejo, da bodo rojstvene eksplozije pripeljale človeštvo do leta 2000 v svet, v katerem bo namesto sedanjih 3,4 milijarde živelo že 6,2 milijarde ljudi; če pa v nerazvitih področjih sveta ne bo uspelo zmanjšati števila rojstev, potem bo svetovno prebivalstvo leta 2000 naraslo celo na 7,5 milijarde ljudi.
V minulih petih letih se je svetovno prebivalstvo povečalo za človeško množico, ki je enaka prebivalstvu Sovjetske zveze in Italije skupaj, namreč za 282 milijonov. V enem samem letu so se „rodile“ Francija, Portugalska in Grčija, vsak posamezni dan pa se »rodi" po eno novo večje mesto s 180.000 prebivalci.
Letopis Združenih narodov navaja med drugim tudi podatke o približno 1700 mestih z več kot 100.000 prebivalci; samo v Ameriki in Sovjetski zvezi je 200 takih mest. V primerjavi z letopisom 1966 navaja novo poročilo že za 100 takih mest več, pred desetimi leti pa je bilo v tem seznamu še za polovico manj takih mest, kar najbolj prepričljivo dokazuje, kako po vsem svetu narašča število mest. V Severni Ameriki živi danes že več kot polovica prebivalstva v mestih z več kot 100.000 prebivalci, v Evropi in Južni Ameriki jih je približno ena tretjina, v Afriki in Aziji pa šele 10 odstotkov.
Z več kot tremi milijoni prebivalcev navaja letopis 15 mest. Prvo mesto zavzema Tokio, ki je imel leta 1966 že
8,907.000 prebivalcev; za približno milijon prebivalcev manj je imel New York, s 6,9 milijona prebivalci je bil Šanghaj na tretjem, s 6,4 milijona prebivalci pa Moskva na četrtem mestu.
Najnižjo stopnjo naraščanja prebivalstva ima na svetu Madžarska, kjer se na tisoč prebivalcev rodi le 13 otrok, kar je daleč pod evropskim povprečjem, ki znaša 19 novorojenčkov na tisoč prebivalcev. Pedantni demografi so tudi u-gotovili, da so Jordanke najbolj rodovitne — povprečno rodijo 7 otrok. Albanke, Da-homejke in Siarnke so takoj za njimi s 6 otroki. Kanadčanke in Izraelke so »bolj varčne", povprečno rodijo 4 otroke; Američanke in Norvežanke po tri, švicarske žene pa le po dva otroka.
»O, nisem trudna — kaj pa bi bilo, ko bi bila trudna
že zdaj."
Tudi ona je bila trudna, in če se je ozrla po poti, ki se je vila v neizmerno daljavo, jo je obšel strah in stopilo je hitreje, kakor da bi hotela preskočiti z enim samim korakom dolgo dolino, ki se je vlekla od holma do holma. Toda samo život se je nagnil, noge po so stopale trudno in enakomerno kakor prej.
Megla se je bila vzdignila, sivi oblaki so viseli na nebu in pršilo je.
„Ali imate denar za ves dolg?” je prašal Lojze in poznalo se mu je, da je skrival to vprašanje že dolgo, že od prejšnjega večera, pa si ni upal izpregovoriti, ker se je bal, da bi mati ne odgovorila: „Saj bo dovolj polovica; naj potrpi, Bog se usmili!"
»Vse imam, Lojze, nič ne skrbi!”
Lojze je stopil hitreje in bolj veselo.
»Če bi imeli denarja, mati, bi šel stran od tam . .. samo da bi šel stran od tam, pa bi bilo vse dobro."
»Še malo potrpi, Lojze, se bo že izpremenilo .. .”
Spet mu je leglo na srce grenko in trudno in obraz je dobil tisti starikavi in prezgodaj resni obraz, ki ga je poznala Francka na moževem obrazu.
»Jaz mislim, mati, da se nikoli ne bo izpremenilo."
»Le potrpi malo ... ne smeš tako govoriti, greh je .. . Če misliš, da se nikoli ne bo izpremenilo, pa se res ne bo zpremenilo; ne smeš tako misliti...”
Oba sta bila že do vrha oškropljena od blata; mati je malo postala, da bi se oddahnila, toda bala se je, da bi Lojze ne videl njene utrujenosti, in stopila je hitro. Toda Lojze je videl in tudi njega so zabolele noge, sedel bi, odpočil bi si malo.
»Ali ste trudni, mati?"
»Saj bova že kmalu na pol poti, le hitro stopiva ..."
»Če ste trudni, mati, sedite malo na kanton!"
V enakih ozkih presledkih so stali na obeh straneh velike ceste kantonski kamni, ki so počivali na njih siromašni popotniki, kadar je bila cesta blatna in trava razmočena.
Mati in Lojze sta sedla nasproti in sta morala govoriti glasneje, da sta se razumela.
»Ali je Tone kaj pisal?"
»Nič ni pisal. Šel je stran od tam, ne vem, kje je."
»Pa oče?"
»Nič."
Sedela sta komaj minuto in sta nadaljevala pot; noge so bile še bolj težke in neokretne nego prej, bile so kakor lesene in se niso hotele pregibati v kolenu. Hodila sta zdaj že po ravnini, ki se je razprostirala prav do Ljubljane.
Na levi so se še zmerom vzdigali nizki holmi, ki so stopali polagoma zmerom bolj v stran ter se izgubljali v daljavo, i Skoro na vsakem je bila majhna bela cerkev; ko je zvonilo sedem, se je Lojze odkril in molila sta naglas; v samoti se je glasila molitev čudno in žalostno, kakor dolgočasno romarsko petje.
Sredi poti je stala ob cesti gostilnica, kjer so se ustavljali vozniki. Nobenega voza ni bilo pred njo; gostilničar, postaren človek s prijaznim obrazom, iz katerega so me- I žikale dobrodušne oči, je stal na pragu; vstal je bil šele najbrž in je šel pogledat po vremenu.
»Stopiva noter, Lojze, kaplja slivovca te bo pogrela." )
Gostilničar je pozdravljal že od daleč.
»Kam pa? V Ljubljano?"
»V Ljubljano! Dajte nama osminko slivovca."
»Fant je vaš sin, seveda?"
»Moj sin; študent!"
»A, študent, glejte!"
Postavil je na mizo žganje in pol hleba belega kruha. 1
»Pa se dobro uči?"
»Dobro... da bi bilo samo učenje!"
»Skrbi ima človek, seveda!... Študiranje stane, stane!" Prišla je v izbo gostilničarjeva hči, trinajstletno dekletce; velike rjave oči so gledale bistro in veselo, drobni obraz je bil zelo nežen in skoro prebel, kakor da bi bile* vzgojena v težkem mestnem vzduhu. Lojze se je ozrl nanj® in bilo ga je sram, da je 'bil tako siromašno oblečen — sam ni vedel zakaj.
»Prinesi no — pot je še dolga — prinesi no, Ančka, malo mesa, malo gnjati!"
»Sva že zajtrkovala, ko sva šla od doma ... kavo .. • »Zaradi študenta, naj je fant, ko je mlad, bo bolj® študiral . . . Veste, tudi jaz sem imel študenta —"
V njegovem sladkem smehljaju se je prikazalo hipom® nekaj grenkega, toda šlo je hitro mimo.
„— pa mi je umrl fant, ubožec. Tih je bil in priden . • * no! Kadar pride vaš fant mimo, naj se le oglasi pri meni-O božiču, kadar gredo na počitnice, jih je zmerom poln® pri meni, do noči ostanejo in zelo veselo je... Tako> Ančka! Le jej, fant, s praznim želodcem se ne da študiratil" Francka in Lojze sta jedla, dokler ni bil krožnik praženi gostilničar je stal poleg in je govoril. Prijetno mu je bil®' če je videl človeka v izbi; zdaj ko je bila železnica, je p®' hajalo mimo malo voz in hiša je stala na samoti, tako d® se je 'izgubilo vanjo samo ob nedeljah par kmetov iz bli*' njih vasi. Premožen kmet je bil in daleč naokoli je bi!** zemlja njegova. Po smrti žene in sina mu je bilo zelo dol9” čas in žalost ga je napravila nekoliko otročjega'.
Ko sta odhajala, se je Lojze ozrl; na pragu je stala g°' stilničarjeva hči in nekaj se mu je zganilo v srcu; hodil j® laže in misli so mu bile bolj vesele; bilo mu je, kakor d® bi bil doživel nekaj zelo lepega.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
anekdote
Tako so takratni časopisi v dvajsetih dneh (od začetka marca do 20. marca 1815), ko se je Napoleon vrnil z Elbe in šel proti Parizu, spreminjali mnenje o njem:
»Pošast, s krvjo obliti davitelj ljudi, je ušel iz pekla."
»Korziški ljudožerec, nikoli sita hijena, je pristal."
»Tiger, zver, morilec je prišel v Gap."
»Kanibal, ki požre vse, je v Grenoblu.”
„Lyon je tiranu odprl vrata.”
»V Auxerru je Ney prišel k samozvancu."
»Bonaparfe pritiska proti Parizu, toda v Pariz ne bo prišel nikoli."
»Napoleon bo jutri pred obzidjem našega mesta."
»Cesar je prišel v Fontainebleau."
»Zvesti Pariz pričakuje ves srečen njegovo cesarsko veličanstvo."
O O O
Talleyrandu so nekoč naročili, naj napiše kritiko o zaščitnih carinah. Stari politik je napisal o tem izčrpen spis in ga izročil tajniku, naj ga prepiše. Ko je tajnik vrnil delo diplomatu, ga je avtor vprašal, kaj sodi o stvari.
»Hm, to je zelo duhovita razprava, toda oprostite, povedal bom kar odkrito: priznati moram, da mi ni čisto jasno, ali ste za zaščito carine ali proti njej."
Tal!eyrand se je nasmehnil:
»No, potem je kritika povsem v redu!”
Trgovski potnik Warren je ves večer bral v svoji hotelski sobi. Utrujen je slednjič zaspal. Bilo je že pozno, ko ga je prebudil hrup iz sosednje sobe.
Prepirala sta se moški in ženska. Vstal je, stopil k steni in začel prisluškovati.
Slišal je razburjen moški glas:
— Ne bo ti uspelo!
— Ne moreš mi preprečiti, — je •odgovoril hripav ženski glas.
Nato je bilo slišati krik in nekaj je Padlo na tla. Slišati je bilo, kot da se davita, kot da je ženska poskušala krikniti, a ni mogla.
Preplašeni Warren je naslonil uho na steno. Kmalu je nastala popolna tišina.
Čakal je nekaj časa, a ker ni slišal ničesar več, se je po prstih odstranil od stene.
Začel je razmišljati. Omahoval je tned željo, da se ne bi zapletel v neprijetnosti, in skrbjo za neznano žensko. Ali je bila samo v nezavesti ali jo je moški ubil?
Slednjič se je odločil, da stvari ne more pustiti vnemar. Kako bi se počutil, če bi naslednje jutro, ko bi se zbudil, izvedel, da je bila ženska ubita in ubijalec pobegnil.
Šel je na hodnik in po stopnicah v vežo. Vratar je sedel za mizo in bral •časopis.
— Iz sosednje sobe sem maloprej slišal prepir.
— Prepir?
Ohrabren je Warren nadaljeval: v •— Da, prepirala sta se moški in ženska. Prepir je bil hud. Prepričan sem, da jo je moški tepel. Potem sta
gledal Warrena. — Zaspal je že ob desetih.
— To je nemogoče, — je odgovoril \Varren. — Prav, — je slednjič dejal, — morda sem pogrešil. Lahko noč!
Vrnil se je v sobo in sedel. Prepričan je bil, da je Malcolm lagal in da je imel za to poseben razlog. Poklical bo policijo, ki je ne bo tako lahko prepričati kot vratarja. Ne bodo verjeli Malcolmu na besedo, temveč bodo odšli v njegovo sobo in se prepričali. Prevzet od te zamisli je stopil k telefonu. Toda naenkrat je začel oklevati. Da, policija bo prišla in preiskala Malcolmovo sobo. A kaj, če ne bo ničesar našla? Potem se to ne bo končalo tako lahko. Malcolm se bo prav gotovo pritožil in Warren bo imel neprijetnosti. To bodo izvedeli tudi v njegovi družbi. Morda je vendarle bolje, da ne pokliče policije.
Znova se je usedel. Po nekaj minutah je slišal tiho trkanje. Stopil je k vratom.
— Kdo je?
— Ali bi se lahko pogovoril z vami, gospod Warren? Zelo važno je.
Warren je odprl vrata. Pred njim je stal visok mlajši moški, ogrnjen v jutranji plašč. Ko je vstopil, je dejal:
— Oprostite, da vas vznemirjam tako pozno, toda mislim, da ste slišali, kaj se je zgodilo v sosednji sobi?
— Sem, — je dejal Warren in mu ponudil roko. —- Fred Warren.
— John Berk, — se je predstavil moški. — Telefoniral sem vratarju
Tone vpraša prijatelja, ki je veljal za veliko copato:
„Povej mi, ali ima mož pravico odpreti pismo, ki je naslovljeno na njegovo ženo?"
Prijatelj: „Pravico že ima, a vprašanje je, če ima pogum.'1
Zena: „Čndno, moški ste pred poroko kot angeli, po poroki pa postanete pravi zlodji."
Mož: „Kaj se boš čudila? Pred poroko smo kot v raju, po poroki pa kot v peklu."
žfc
„Štiri otroke bom imela v zakonu."
„Kako pa, da si o tem tako prepričana?"
„No, da! Dva imam že sama, dva pa ima moj bodoči."
„Dolžni ste tožitelju že več let večjo vsoto denarja. Kaj pravite k temu?"
„Da, res je. Toda sam si je kriv. Ze tri leta ga prosim, da mi da te-
za dLcbvcs voljo
den dni časa, da mu denar povrnem in ta noče na to pristati."
žtš
Tone je spet zamudil službo. Pokliče ga šef:
Zadnje čase dosti zamujate. Tako ne gre več naprej!"
„Oprostite gospod direktor, zaspal sem."
Šef ostrmi od začudenja:
„Kaj? Ali doma tudi spite?"
žft
„Kadar grem zvečer sam ven, žena ne spregovori z menoj tri dni."
„Ali jo večkrat tako sam popihaš?"
„Da, vsak tretji dan običajno."
*
Med otroke, ki se igrajo na dvorišču, prileti štorklja.
Deklice se v strahu razbežijo, sedemletni Tinče pa se hrabro obrne k prijateljem:
„Pridite, oglejmo si jo od bliže. Saj moškim nič ne naredi."
ž|k
Na samotnem otoku so našli moža.
„Ze dvajset let ste torej živeli sami tukaj," ga vpraša kapitan, ko so ga vkrcali na ladjo. „ln zakaj ste se pravzaprav spravili v samoto?"
„Da bi pozabil," odvrne moderni Robinzon.
„Kaj ste hoteli pozabiti,“ radovedno sprašuje kapitan.
Mož se popraska po divji in poraščeni glavi.
„To . .. pa sem medtem že pozabil."
*
„Povejte mi prosim," sprašuje reporter slavno filmsko zvezdo, „kako dolgo ste zdaj pravzaprav poročeni?"
„Hm, to je težko odgovoriti! Mislite, tokrat — ali vse skupaj?"
tom brown
hotelska soba
se verjetno spopadla, nato pa nisem slišal ničesar več. Menil sem, da bi utoral to prijaviti.
Vratar je pogledal v knjigo.
■— Katera soba?
•— Desno od moje.
— Poglejmo, — je dejal vratar.
Vi ste v sobi številka 10, desno Je številka 11. V njej je gospod Mal-^obn. Sam.
— Toda to je nemogoče! Dremal sem, a potem sem vse jasno slišal.
—■ Dremali ste? — je vprašal vratar. — Veste, precej ^pozno je že in ne bi hotel klicati vašega soseda, ra-^er> če to res zahtevate.
— Zahtevam! — je dejal Warren P° krajšem premisleku. — Menim, ua bi morali to preiskati.
Brez besed se je vratar obrnil in ^ačel obračati številke na telefonu. Vakala sta precej časa, preden se je °glasil Malcolm.
^ — Gospod Malcolm? Tu vratar. ^al mi je, da vas tako pozno vznemirjam. Vaš sosed gospod \Varren tr^i, da je slišal iz vaše sobe hrup. . Vratar je nekaj časa molčal. Po-,l.ušal je človeka na drugem koncu •tiče.
.— Hvala, gospod Malcolm. Opro-t|te, da sem vas vznemirjal.
Tratar je odložil slušalko in po-
in mu povedal, kaj sem slišal. Toda odgovoril mi je, da sem vse to sanjal in da je v tisti sobi samo ena oseba.
— Bil sem pri njem. Prisilil sem ga, da je telefoniral mojemu sosedu-du. Na koncu je bilo videti tako, kot da bi se mi bilo sanjalo.
— Skoraj nemogoče je, da bi se nama bilo to zgodilo obema, — je dejal Berk.
— Seveda. Toda kaj pa drugi hotelski gostje?
— Skoraj vse sobe v tem nadstropju so prazne. Samo neka starka je še v sobi na koncu hodnika, toda ta je skoraj povsem gluha. Prišel sem vas vprašat, kaj naj storiva.
— Hotel sem poklicati policijo, toda premislil sem si. Kdo bi lahko pogledal v sosednjo sobo? — je dejal Warren.
— Po vsej dolžini našega nadstropja je pod okni ozka polička. Po njej bi bilo mogoče^priti do okna sosednje sobe. To poličko porabljajo tudi čistilci oken.
— Toda ti so privezani, — je pripomnil Warren.
— Seveda je tvegano, toda to je edina možnost, da pogledava v sosednjo sobo. Kako bi drugače izvedela, ali je v njej eden ali sta dva?
Warren je stopil k oknu in ga odprl. Polička se mu je zdela dovolj široka. Do sosednjega okna je bilo okrog tri metre. Pogledal je navzdol. Pod oknom je bilo mračno dvorišče.
— Grem pogledat, — je dejal Warren odločno.
Povzpel se je na okno in stopil na poličko. Stisnil se je k steni, razširil roke in se začel počasi pomikati proti sosednjemu oknu. Samo še meter je imel do tja, ko je zaslišal, kako mu Berk žvižga. Počasi se je obrnil in videl, da mu kaže, naj se vrne. Ne da bi premišljeval, se je počasi vračal. Ko se je prerinil do okna svoje sobe, je pogledal vanjo. Na svoji postelji je videl ležati mrtvo žensko. Samo trenutek časa je imel, ker ga je Berk nato sunil v globino.
— Dejal je, da je slišal hrup iz sobe gospoda Malcolma, — je pojasnil vratar detektivu.
— Pravzaprav, — je dejal Malcolm, ko se je zavijal v jutranji plašč, — je hrup prihajal iz njegove sobe, vendar se nisem hotel razburjati zaradi tega.
— Uspelo mu je pripeljati dekle v sobo, ne da bi kdorkoli kaj opazil, — je dodal vratar. — Da bi kril samega sebe, se je pritoževal nad neko izmišljeno žensko v soseščini.
(MESEC SLOVENSKE KNJIGE
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. 1.—
•	Fran Dominko: POGLED V VESOLJE, 56 str., ilustr., br.
•	BOLJŠA IN CENEJŠA KRMA, ključ rentabil. govedoreje, 96. str., br.
•	Dr. Marij Avčin: NAŠ NAJMLAJŠI, 32 str., ilustr., br.
•	Narte Velikonja: VIŠARSKA POLENA (Slov. večernice), 208 str., br.
•	Zofka Kvedrova: VLADKA IN MITKA, 112 str., br.

VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
France Prešeren: UVOD H KRSTU PRI SAVICI, 24 str., ilustr., br.
Dr. Mirko Černič: SLOVENSKA ZDRAVSTVENA BESEDA, 160 str., br. POŽGANA RADOVNA in druge povesti (Slovenske večernice),
142 str. br.
Valentin Katajev: SIN POLKA, 70 str., br.
Vjenčeslav Novak: SOCIALNE PODOBE, 153 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Š
L.
France Bevk: VIHARNIK, 137 str., br.
Sonja Sever: ZVESTI TOVARIŠI, 160 str., ilustr., br.
Honore de Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe, 110 str., br. Clement Richter: TI-COJO IN NJEGOV MORSKI PES, 114 str., br. Rabindranat Tagore: ŽETEV (pesniška zbirka), 125 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Ivan Ribič: KALA, 96 str., ilustr., br.
France Bevk: ISKRA POD PEPELOM, 126 str., br.
Ivan Bralko: POMLAD V FEBRUARJU, 176 str., br. Venceslav V/inkler: POT NA LISEC, 128 str., ilustr., br.
T. O. Leokken: ZMAGA KLAVSA BJERGA, 320 str., br.

! O
O
o
o
o

i
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Ivan Špolar: ZA KRMILOM, 170 str., ilustr., br.
Anton Ingolič: TVEGANA POT, 86 str., ilustr., br.
Vera Albrecht: OREHI (slikanica), 112 str., ilustr., ppl. Hans Ruesch: NA VRHU SVETA, 150 str., br.
Vladimir Kavčič: SREČA NE PRIHAJA SAMA, 174 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. O.-France Vardjan: KAJ CVETI IN ZELENI NA OKNU IN V SOBI,
154 str., ilustr., br.
Jordan Jovkov: KO BI MOGLE GOVORITI, 212 str., br.
France Bevk: SPODOBNO SE OBNAŠAJ, 106 str., ilustr., kart. Ignac Koprivec: NEViDNA STEZA, 148 str., ppl.
Dr. F. Mihelčič: NAŠE ZDRAVILNE RASTLINE, 100 str., ilustr., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Jakov Ignjatovič: VAŠA REŠPEKT, 158 str., ppl.
Lewis Carroll: ALIČA V DEVETI DEŽELI, 128 str., ilustr., ppl. KNEZOVA KNJIŽNICA, 170 str., kart.
Pierre de Latil: ŽIVALI POPOTUJEJO, 162 str., ilustr., ppl. France Kotnik: ŠTORIJE, 176 str., ilustr., br.
VSAKA KNJIGA SAMO
Š I L.
O
O
o
o
o

o
o
o
o
o

:
o
o
o
o
o

o
o
o
o
o
c
Janko Kersnik: KMETSKE SLIKE, 106 str., br.
Corlo Goldoni: KRČMARICA (igra), 110 str., ilustr., br. PRIRODA, ČLOVEK IN ZRDAVJE, 336 str., ilustr., ppl. Zilahy Lajos: NEKAJ PLAVA PO VODI, 102 str., br. Katja Špur: DVA STUDENCA, 72 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Šl
Ivan Tavčar: CVETJE V JESENI, 106 str., br.
Leopold Suhodolčan: VELIKAN IN PAJAC, 214 str., br. Lojz Kraigher: NOVELE, 210 str., br.
Pierre Boulle: OPIČJI PLANET, 146 str., br.
Johan Bojer: ERIK EVIE, 244 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO Šl
Kostas Maristos: ORKAN, 132 str., br.
Hasan Seidbejli: TELEFONISTKA, 142 str., br.
J. P. Jacobson: SKRIVNOST Z BARJA, 132 str., br.
Prosper Merimee: COLOMBA, 134 str., br.
Vasco Pratolini: DEKLETA IZ SANFREDIANA, 95 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
Anatole France: ZLOČIN SILVESTRA BONNARDA, 238 str., pl. Jack London: VRAGI NA FUATINU, 176 str., ilustr., ppl. Carmen Laforet: PRAZNINA, 196 str., pl.
Marjan Kolar: PRAZNO NEBO, 174 str., br.
Maksim Gorki: OTROŠKA LETA, 240 str., kart.
14.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
16.-
Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI, 202 str., ilustr., br.
Edvard Kardelj: POTOVANJE SKOZI ČAS, 124 str., ilustr., kart. Maud Frere: NASLADA, 102 str., br.
Frans Eemil Sillanppaa: SILJA, 220 str., ppl.
Guy de Maupassant: DEBELUŠKA in druge novele, 100 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO
Š I
L.18,-
Albert Camus: GOSPA DALLOWAY, 218 str., br.
Oscar Wilde: SLIKA DORIANA GRAYA, 262 str., br.
Jean Paul Sartre: GNUS, 248 str., br.
Aldous Huxley: GROTESKNI PLES, 314 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Šl L. 20.—
Vladimir Dedijer: TITO (življenjepis), 770 str., ilustr., ppl.
Karl Benno: ZGODNJE POLETJE, 256 str., ppl.
Josip Jurčič: ZBRANO DELO (5. knjiga), 388 str., pl.
Honore de Balzac: OČE GORIOT, 214 str., br.
France Prešeren: PESNITVE IN PISMA, 382 str., pl.
„NAŠA KNJIGA”, CELOVEC, WULFENGASSE
J
Avstrijski dogodki
□
O Lanski tujski promet
Devizni dohodki iz tujskega prometa so lani dosegli 17.857 milijonov šilingov, devizni izdatki za tujski promet pa so znašali 6688 milijonov šilingov. To pomeni, da je devizni neto dohodek iz tujskega prometa obsegal lani v Avstriji 11.169 milijonov šilingov. V primerjavi z letom 1967 so dohodki lani narasli za 12 odstotkov in izdatki za 18 odstotkov, presežek pa se je povečal za 9 odstotkov. Samo v lanskem decembru so zabeležili 1141 milijonov šilingov deviznih dohodkov in 464 milijonov izdatkov. Izdatki inozemskih turistov v Avstriji so se napram decembru 1967 povečali za 23 odstotkov, izdatki avstrijskih turistov v inozemstvu pa so se nasprotno zmanjšali za 24 odstotkov, tako da se je devizni presežek v primerjavi z decembrom 1967 podvojil in je znašal 677 milijonov šilingov.
#	Gradnja cest na Dunaju
Pri gradnji cest je dunajska občinska u-prava zabeležila lani spet lep uspeh. Zgradili so 70 kilometrov novega cestišča (povprečna širina 8,90 m), 131 kilometrov cest pa je bilo obnovljenih; poleg tega so zgradili 27 kilometrov novih pločnikov (povprečna širina 3,30 m) in 30 kilometrov pločnikov obnovili. Dunajsko cestno omrežje bo kmalu obsegalo 20 milijonov m2.
#	Novi mostovi čez Donavo
V letošnji gradbeni sezoni nameravajo začeti z gradbenimi deli za štiri nove mostove čez Donavo, in sicer v Linzu, Melku in Kremsu ter v bližini Deutsch Altenburga. Za te štiri projekte predvidevajo gradbene stroške v skupnem znesku 410 milijonov šilingov. Poleg tega je v gradnji velik most čez Donavo na Dunaju, kjer nameravajo investirati 300 milijonov šilingov.
O Številke o podjetjih
Pri zadnjem štetju so na Koroškem našteli skupno 13.563 delodajalcev (v tem številu so zajeta tudi gospodinjstva ter javni uradi), ki so imeli pri pokrajinski bolniški blagajni prijavljenih 120.566 delavcev in nameščencev. Največ podjetij (namreč 5266) je imelo zaposlenega le po enega delojemalca, več kot 999 zaposlenih pa je imelo le 6 podjetij.
NOVICE
IZ
® Jubilej sindikatov
Letošnjo 50-letnico ustanovitve jugoslovanskih sindikatov bodo primerno proslavili tudi v Sloveniji. Težišče proslav bo po občinah, kjer bodo sindikalne organizacije skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravile vrsto proslav, predavanj, posvetov in drugih prireditev. Osrednja proslava s slavnostno akademijo bo v Ljubljani, kjer bo tudi slavnostna plenarna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiških odborov. V Slovenjem Gradcu bodo priredili za ta jubilej vsejugoslovansko razstavo »Likovna kultura skozi petdeset let revolucionarnega delavskega gibanja".
#	Prešernove nagrade študentom
Univerza in umetniške akademije v Ljubljani so kulturni praznik slovenskega naroda tudi letos proslavile s podelitvijo Prešernovih nagrad svojim študentom. Tokrat je bilo nagrajenih skupno 72 študentov in študentk posameznih fakultet univerze ter akademije za glasbo, akademije za gledališče, radio, film in televizijo in akademije za likovno umetnost.
0 Nova dravska elektrarna
Na jugoslovanskem delu Drave gradijo novo hidroelektrarno Drava I, ki bo po predvidevanjih izgotovljena že do letošnjega prvega maja. Prvi agregat so priključili na omrežje že lani, zdaj pa montirajo drugi agregat, ki naj bi bil priključen na omrežje 26. aprila. Gradbeni stroški za elektrarno Drava I so predvideni v višini 450 milijonov dinarjev.
#	Lepi uspehi tovarne
Novomeška tovarna IMV, ki izdeluje prikolice za kampiranje (tako imenovane »stanovanjske vozove"), že dve leti uspešno sodeluje s švedsko tvrdko »Skandinavian caravan center". Pred kratkim sta obe podjetji podpisali novo pogodbo, na katere podlagi bo novomeško podjetje, ki zaposluje zdaj že 2420 ljudi, v petih letih izvozilo na Švedsko 20.000 prikolic v skupni vrednosti 300 milijonov din.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-4-24. Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Skrb za zapuščenega otroka
V kraju Go Vap pri Saigonu v Južnem Vietnamu, kjer že dolga leta divja krvava vojna, je bila minulo soboto izročena svojemu namenu nova SOS-otroška vas, zgrajena na pobudo ustanovitelja organizacije SOS-otroških vasi Hermanna Gmeinerja in s prostovoljnimi prispevki članov in prijateljev te ustanove širom po svetu. Novo otroško naselje obsega 41 montažnih hišic, ki so bile izdelane po načrtih nekega avstrijskega arhitekta; v njih bo našlo nov dom okoli 600 otrok-sirot, žrtev strašne vojne.
Organizacija SOS-otroških vasi je začela delovati pred dvajsetimi leti, ko je bilo prvo tako naselje za zapuščene otroke zgrajeno v Imstu na Tirolskem. Medtem se je pobuda, ki jo je dal Hermann Gmeiner, razširila po vsem svetu, saj deluje danes že 70 takih projektov v 29 državah. Samo v Avstriji je zdaj že 9 otroških naselij, ki štejejo skupaj 141 hišic ter oskrbujejo trenutno več kot 1000 zapuščenih otrok.
Dva izmed prvih gojencev SOS-otroške vasi v Imstu — danes 28-letni Helmut Kutin in 27-letni Horst Laimer — sta se prostovoljno javila za vodstvo najnovejše tovrstne ustanove v Vietnamu. Tako bo ob dvajsetletnem jubileju te človekoljubne ustanove vzpostavljena živa povezava med njenim prvim začetkom in njenim najnovejšim dosežkom.
Pobudnik in vodja ustanove SOS-otroških vasi Hermann Gmeiner je ob tej priložnosti naslovil na javnost posebno »proklamacijo za otroka", v kateri poziva državnike in politike, pa tudi starše in sploh vse ljudi, naj bi dobrobit mladine postavili v središče svojega mišljenja in dejanja, nova otroška vas v Vietnamu pa naj bi bila simbol boljše bodočnosti mlade generacije.
1. PROGRAM
Poročila: 4.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 15. 2.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 10.45 Lepi glas — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta
—	14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestralni koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje: Holandska — 18.30 Nizozemske viže — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 „Vsakdo hoče videti preroka", veseloigra — 21.40 Glasbene dragocenosti — 22.10 Srce sveta — 23.10 Majhna nočna glasba.
Nedelja, 16. 2.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
9.40	Franz Schubert in Franz Liszt — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestralni koncert — 12.35 Komorna glasba — 13.30 Stališče — 13.40 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Ženske Evrope: Živela Francija — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 »Pariško življenje", opera — 21.30 Melodije Jaquesa Offenbacha — 22.10 »Nezadostno, gospod Klasik" —
23.10	Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 17. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Raz-
RADIO
p f e g vam
iskovalne naloge avstrijskega radia — 20.00 Evropski koncert — 21.15 Kako pristni so pristni pustni običaji — 22.10 Melodije Johanna Straussa — 23.10 Plesna glasba.
Torek, 18. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Pripovedka — 17.10 Raziskovalci v gosteh — 19.35 Pogled v literarne revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Čas gala-slavnosti — 20.30 Vesela dela velikih mojstrov — 21.00 Parada parodij — 21.30 Zabavljive pesmi iz vsega sveta — 23.10 Nesmrtni tričetrtinski takt.
Sreda, 19. 2.: 6.05 Jutranji koncert — 6.45 Zborovska glasba za pepelnico — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Družina kot socializacijski faktor — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Vsako leto za pepelnico — 20.00 Orkestralni koncert — 21.30 Naš planet Zemlja —
22.10	Misli in glasba za pepelnico — 23.10 Sodobna glasba.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč Jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 15. 2.: 5.05 Ljudske viže — 5.50 Obvestila
za kmetijske delavce — 7.50 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 10.05 Jean Anouilh: Medea —
11.00	Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk
—	14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert po željah —
17.10	Večerni koncert iz Salzburga — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 20.10 Srečanje v Gradcu
—	22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 16. 2.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Spomini na plesno doživetje — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura
—	17.05 Beljaški pust — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima —
19.40	Deželni razgled — 20.10 Kaj pravite vi, gospod Farkaš — 20.45 Pust po notah — 21.30 Pustna oddaja
—	22.25 Veseli Dunaj.
Ponedeljek, 17. 2.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Papirnata poplava — 9.30 Ljudska glasba sveta: škotska — 10.15 Kako slišim glasbo — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Otroška ura — 16.00 Popoldanski venček melodij — 16.45 Koroška književnost: Guido Zernatto — 17.10 Maček je najboljši — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 Opereta
—	22.25 Otroci, tako mladi se ne bomo več srečali. Torek, 18. 2.: 5.05 Ljudsko viže — 8.05 Davčno pravo
—	8.20 Priljubljene melodijo — 9.00 Rusija pripoveduje — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Vesele popevke iz alpskih dežel — 13.45 Za koroško mladino — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Popoldanski venček melodij
—	17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Poljubovanje ni greh — 21.00 Majhni pustni medaljoni — 22.25 Živimo in umremo za dunajsko glasbo.
Sreda, 19. 2.: 5.05 Ljudsko viže — 7.00 Majhni komadi velikih mojstrov — 8.15 Priljubljene melodije —
9.00	Pravljice iz vsega sveta — 9.30 Lepa melodija
—	10.15 človek v družbi — 11.00 Ljudska glasba —
13.45	Glasba po kosilu — 15.00 O znanstvenih knjigah
—	15.15 Koroško pesništvo — 15.30 Koroška včeraj in danes — 16.00 Popoldanski venček melodij — 16.45 Na obisku v studiu Koroška — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.05 Glasba za komorni orkester — 19.30 Pepelnica 1969 — 20.10 Pepelnica včeraj In danes —
20.45	Ciganske pesmi — 21.30 Sodobna zborovska glasba za pepelnico.
četrtek, 20. 2.: 5.05 Pihalna godba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Revolucija in njeni otroci —
10.05	Svet otroka — 10.35 Problemi mladine — 10.45 Premog, kruh industrije — 11.00 Ljudska glasba —
13.45	Glasba po kosilu — 14.00 Žena in poklic —
15.00	Ura pesmi — 16.00 Popoldanski venček melodij
—	16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Ve-
selo in zabavno — 20.10 Koroški hišni koledar —
21.09	Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 21. 2.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva
—	8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Veliki prizor —
9.30	Na poti po štajerski — 10.05 Cestni promet in ti
—	10.15 O osnovah države — 11.00 Mednarodne koračnice: Italija — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Popoldanski venček melodij — 16.45 Književnost iz štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Europareport — 22.25 Makedonsko pesništvo.
SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 15. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 16. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 17. 2.: 14.15 Informacije — Kmetijska oddaja.
Torek, 18. 2.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik — Polka je ukazana.
Sreda, 19. 2.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo
—	Slovenske balade — Pomenek s starši.
Četrtek, 20. 2.: 14.15 Informacije — Sodbe in predsodki — Ura pesmi.
Petek, 21. 2.: 14.15 Informacije — Dela slovenskih skladateljev — Koroški kulturni pregled.
RADIO LiUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 15. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno zabavne melodije — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Odmevi z našega morja —
12.40	Pesmi jugoslovanskih narodov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Nastop zborov — 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Irena Kohont — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper —■ 22.15 Oddaja za naše izseljence —
23.05	S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 16. 2.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske
Sobota, 15. 2.: 15.20 Iz parlamenta — 16.30 Za otroke — 17.00 Za mladino — 17.25 Za družino — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zabavna oddaja — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Dober večer v Avstriji — 21.30 šport — 22.00 Čas v sliki — 22.10 Kriminalni film.
Nedelja, 16. 2.: 10.00 Smučarske tekme — 16.30 Za otroke — 17.20 Kontakt — 17.35 Za družino — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 »Ukročena trmoglavka" — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Filmska komedija.
Ponedeljek, 17. 2.: 18.00 Posvetovanje za potrošnike
—	18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Valerija in pustolovščina — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Lopovi proti lopovom — 21.00 Poštni predal 7000 —
21.10	Telešport — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Hitparada.
Torok, 18. 2.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Beljaški pust — 21.45 Čas v sliki —■ 21.55 Filmska komedija.
Sreda, 19. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Padli z neba — 16.30 Za otroke — 17.15 mednarodni mladinski magazin — 17.30 Za družino — 18.00 Francoščina —
18.25	Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja —
19.30	čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prometni razgledi — 21.00 Televizijska igra — 22.10 čas v sliki.
četrtek, 20. 2.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Ceylon — 11.00 Francoščina — 11.30 Pariz v senci Ro-bespiera — 12.00 Elektronke — 18.00 Italijanščina —
18.25	šport — 18.50 Donavske zgodbe — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Moulin Rouge — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Iz znanosti in tehnike.
Petek, 21. 2.: 10.00 Obisk akvarija v Schčnbrunnu
—	10.30 Po cesti in vodi od Schwarzwalda do črnega morja — 11.00 Smučarske tekme — 18.00 človek v vesolju — 18.25 Podoba Avstrije — 19.30 Čas v sliki —
20.06	šport — 20.15 Lahko noč, gospod odvetnik —
21.25	časovni dogodki — 22.25 Čas v sliki — 22.35 Jazz in satira.
proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanja iz studia 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Stare delavske pesmi poje zbor »Zarja" iz Trbovelj — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Narodno zabavna glasba — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Linhart: Županova Micka, radijska igra
—	18.14 Skladbe na Prešernove pesmi iz Prešernovega časa — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Se-renadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov.
Ponedeljek, 17. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet
9.30	Poleta zvokov — 12.10 Pri skladateljih Stanku Premrlu in Mihaelu Rožancu — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila
—	15.40 Učiteljski zbor »Stane žagar" — 17.05 Iz opere »Rigoletto" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel »Bele vrane" — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana, solist Igor Ozim — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe.
Torek, 18. 2.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Mezzosopranistka Oralia Dominguez — 12.40 Slovenske narodne pesmi za pustni torek — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje —
18.45	Socialistična družba in religija — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Radijska igra — 20.55 Pust, pust krivih ust — 22.15 Pester glasbeni spored poskočnih melodij v karnevalski noči.
Srede, 19. 2.: 8.08 Skladbe Aleksandra Glazunova — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Revija glasbenih šol — 9.45 Poje »Koroški akademski oktet" —
12.10	Instrumentalni ansambel »I Musiči" — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščilo
—	15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam
—	18.15 Naši umetniki igrajo skladbe Alberta Rous-se!a — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera —
22.15	S festivalov jazza — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov.
četrtek, 20. 2.: 8.03 Operna matineja — 8.55 Gana, dežela zlata in kakaa — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz opere »Hlapec Jernej" — 12.40 Pl' halni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladine poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki —■
15.40	Altiska Marija Bitenc-Samčeva — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Lidije Kodrič — 20.00 četrtkov večer domačih posmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Komorno glasbeni večer — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci« zabavne glasbe.
Sobota, 15. 2.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 Po domače s Koroškim oktetom — 18.15 Mladinska igra
19.15	S kamero po svetu — 19.40 Za boljši jezik —
20.00	Dnevnik — 20.35 Izbor za »Pesem Evrovizije"
22.15	Sherlock Holmes — 23.10 Kažipot — 23.30 Poročila.
Nedelja, 16. 2.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Nerodna glasba — 10.00 Kmetijska oddajo
—	10.50 Primožev dnevnik — 11.40 Kažipot — 18.1^ Celovečerni film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Malo za šalo, malo za res —
21.45	športni pregled — 22.15 Dnevnik.
Ponedeljek, 17. 2.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina __ 11.00 Osnovo splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina —'
16.45	Madžarska kulturna panorama — 17.45 Zgodb® o zajčku, ki je hotel drsati — 18.00 Po Sloveniji —'
18.30	Zdravstvena oddaja — 18.50 Zabavna glasb®
—	19.20 Znanost in mi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Drama* Torek, 18. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Angleščina
—	11.00 Osnove splošno izobrazbe — 14.45 šolska oddaj a — 15.45 Anglečina — 16.10 Francoščina — 17. Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Novosti iz studia 14 — 19.05 Obiščite z nami Pariz — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film.
Sreda, 19. 2.: 9-35 Šolska oddaja — 17.15 Madžarsk« pregled — 17.45 Oddaja za otroke — 18.30 Pisani trak
—	18.45 Poljudno znanstveni film — 19.15 Popularno glasba — 20.00 Dnevnik — 20.55 Opera — 21.35 Ekran na ekranu — 22.35 Poročila.
četrtek. 20. 2.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščino
—	11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 1& 10 Osnovo splošne izobrazbo — 17.45 Pionirski dnevnik — 18.15 Komorni zbor RTV Ljubljana
—	18.45 Samci, humoreska — 20.00 Dnevnik — 20.3* Saga o Forsytih 21.25 Kulturne diagonale — 22.«0 Poročila.
Petek, 21. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Francoščina _ 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošn® izobrazbe — 14 45 Madžarski pregled — 17.25 Daktaf«
—	18.15 Mladinski koncert — 19.00 Svet na zaslon1* _ 20 00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film.