186. Stnllta. I LUMmi ■ Mifrt m nmfi 1017 L. leto, .Slovenci Narod- T*Ma pm p#*ttt a Avstio-Ogreko: M NcraSJo: STicte0 ^^ MPreJ • K ^ cdo **to naprej . . . . K 34- ^* lcta T r ." " ! 7 5- za A^criko in v»e druge defele: na mesec m » ... 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprafanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprarnUtro (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova ulica 4t 5, telefon *t SS. Ukaft* vsak 4aa iv«6«r livtmil »*4*tJ« te fnserati se računaj ■> po porabljenem prostora In sicer: I nm visok, ter 63 mm §lrok prostor: enkrat po 8 vin., đvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. PoiUno (cnak prostor* 16 vin., iirte in zahvale («iak prostor) 10 vio. Pri većjih insercijati po dogovoru. Na pismena narobila tures istolabie vposlatva mričnifte se ne ozira. „Mar**M tiskara*« taaate« *t SS. Upravnlštvu naj te posiljijo naročnine, rekla nadje, Inseratl LL (t, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod1 velja ▼ Lf«M|asl dostavljen na dom ali £e se hodi poaj : ćelo letj laprej . . . . K 28*— I četrt leta „ ..... 7-— pol leU....... 14*— I na mesec ,.....9 2*30 Pasanazna itevilka veli a 12 vlnarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača jo. Oratfalitro: KstaHova allea sL S (v pri U Ič ju levo), talafon «- »4. Ofenziva v RomunijL NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Zapadno Panciu v Romuniji so dosegle naše čete z napadom znova ozemlja. Južno OjtošKe doline in zapadno Očne }e poskusil sovražnik zaman provzročiti z močninu proti-sunki kako izpremembo bojnega položaja. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Naši letalci so sestelili od predvčerajšnjega dne nadaijo 4 so-vražna ietala. Itaiijanska letalska skupina je obložila Jesenice z bom-bami. Ogrožene naprave so ostale nepoškodovane. JUGO - VZHODNO BOJlSĆE. Neizpremenjeno. Sef generalnega štaba. * m m Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Napad severno Focsanija ie bil % uspehom nadaljevan. Naši zavez-niki so se polastili m^stišča Balta Ratii in z veliko vztrajnostjo branjene vaši Straoaci pri Pancfu. Pritiskanje naših bojnih sil je primoralo zapadno linije Neprilexi - Soveja sio-Ječe rusko - romunske divizije opustiti svoje, pred malo tedni s težkim! žrtvami zavojevane pozicije. Sledili smo umikajočemu se sovražniku. Pri Očni so se novi napada!ni valovi razbili ob odporu naših čet. Pri Focsa-niju in v bojili v okolišu Trotus je bilo sovražniku vzeto vnovie nad 2000 vjetnikov in vec topov. Južno Tarnopola je ponesredil ruski napad, ki so ga spreniljalc avtomobiinc oklopnice. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Nad Sočo je bilo včeraj pri mno-goštevilnih zračnih fcejih odstrelje-oih pet sovražnih letalcev. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Sef generalnega štaba. DOGODKI NA MORJU. Dunaj, 15. avgusta. Za odgovor na zadnje letalske napade na Pulj je v zgodnjih jutranj?h urah 14. avgusta napravilo večje število pomorskih letal s sodelovaniem drujjfo letal podjetje na pomorski arzenal v Be-netkah, ki je imelo lako dober uspeh vzlic neugodnemu vremenu in prav močnemu strelraniu iz topov in sovražnih zračnih letal. Naša Ietala so mogla Iz majhne visočine opazovatl prav dobra zsdetia težkih in lahkih bomb kakih štirih ton skupno teže in provzročiti ogenj. Eno pomorsko le-ta!o in dve letali za kopno pogre-šamo. Sovražue torpedne enote so se mr.aknile pred našimi Ietala varu-jočimi oddelki flo-M Sovražr!o me-ton.ie bcmb na te cddelke in na Pareč ni imelo nikakega u-peha. bef aJniir. štaha mornarice. NEMSKO URADNO POROClLO. Berolln, 14. avgusta. (Kor. ur.) \Volifov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠĆE. Pripravljalo se močni nap^iii za-vezniških naeprotnikov. Armadna fronta prestolo- naslcdnika Ruprchta Bavarskega. Ognjeni boj na bojišcu na Flr,n-drskem je fcil moCan, menjsjo se. Na obali, severo - vzhoduo i?i vzhodno Yperna je dosegel zvečer zo^ut veliko Ijutost. Prisilni izvidi sovražnlkov so se zlomiii pred več odceki nriše ocrambne zene brezuspešuo. Jugozapadno VVestiioecka smo vrgli An-gteže nazaj iz nekaterih gozdnih pro-storov. V Artoisu je bilo bojno d?Iovanje skozi iji skozi stopn^evano, zlasti na obeh siraneh Lensa in ob Scprpi. Tuđi na tej fronti se je izjalovilo več angleških sunkov. Pri nekem pod-jetju saških in bavarskih napadalnih oddeikov pri Neufchatalu je bilo vjetih večje število PortugaScev. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Ob fronti pri Aisni in v zapadni Chsmpcgni se je opnžpJo znatno ra-raščanje artiljerijskoga ognja. Ob Cornilettu južno Nauroya ?o na-padfi franeozi dvr.Krat brez vsakecia uspeha dne 10. tam pridc'eljene naše pozicije. Na sevemi fronti pri Verdunu sta ?e bcriJi artiljeriji Ocz dm Ie z mafimi presSedki v ostrem, stalno na-raščajočem ognlenem boju. Francoz si je na tem hojnem odseku zopet priskrbe! močne siic, pred vsem v artiljeriji. Armadna fronta general- feldmaršala voj. Albrehta W ti r t e m b e r š k e g a. Med Mozo in Mos!o so bili so-vražni šunki pr: Flireyu odbiti. V !ot-rin^ki ravnini in v Sundgavu je bHo tuđi oenjono delovan»e živahnejše kakor sicer. V številnih zrač.ii?! bmih ie bilo sestrelienih 9 sovražnih fetalcev in 2 privezna zrakoplova. Nadporočnik Dostler je strmoglavi! 12. avgusta svojega 23. in 24. nasprotnika. VZHODNO 3OJIŠČE. Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarskega, Nikakih večjlh bojnih dejanj. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. Ji'govzhodno doline Trotusul n3TH ie sovražnik z moćnim! proti-napadi hotel odvzet? naša pndobiiev ozemlui. Tuđi južro riolin Ojtožkc in Casinti .?3 ijuto nzi _il, vsi napadi so bili odbili. Armadna fronta general- feld maršala von Macken- p e n a. Pri Panciu je prršlo do novih bojev, pri kaierih je vtrpei sovražniK z brezaspešnirni napadi jako tcžke izdube. Med dolln-ima Sušico in Putno so naše čete poiisnlle ži'avo bra-nečejra se r-ovražniiva proti severo-zapadu v corovle. Vzdolž s^odnjega Sereta so potekli boji na ^prednjem poiju i'godno za nas. Dobili smo ne-kaj vjetnikov in piena. Ob izvirju Dunave je oživelo ognjeno delovanje. MAKEDONSKO BOJIŠĆE. Ničesar novela. Prvi generalni kvartirni mojster v. L u d e n d o r f f. Berolin, 15. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJICE. Armadna fronta prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Povećano ob-ambno učhikova-njc naše fco.ine artiii^rlie jj za včeraj-šf?;i d*tn i^^!iflo r*opu«čiinje sovraž-nc,£3 razd'ralnega o%p.yj. žrtvovane munfcijske množine so ctele Snfante-ri.ii oIptšavo. Šefe proti večoru je mo-gel sovražnik zopet začeti boi z ognjem z vso s5!o: trajal ie vso noc / veCfo močjo. Napad anjrleških oddeikov. U\ so pri Lanjihemarku prodrli čez Steenebeck, je bi! razbit. Hu-di ddni napedi Ang!t?žev so bili južno Frczenberga in na obeh straneh ffc^e odost*. V ArtnJsu je narasel erflljerijski boj rred Hu-tuchom in Lensom, zlasti v današnjih jutranjih urah. Armadna fronta ncmškega prestolonaslednika. Na Chemin des Dames so pri Cernyii! pcnesrečili večkratni napadi Francozov, ki so bili za pripravo ^vo'ega šunka zastaviii močno ariiijcrUo. Tuđi v drugih odsekih te in chamr^J^nsIvc froaie so bili živahni holi. Na obeh bresih Maase ?e ie na-daijevaio pomnoženo ai tiJiei iisn«> dc-lovanje, mno^okrat združeno v og- I njene šunke najmočnejšega učinka, ludi I u je bilo spoznati dobre uspe-he bojnega delovanja naših baterij s tem, da časoma sovrazna artiljerija ni niopfa deiati. Armadna fronta general- f e I d maršala voj. Albrehta VVurtemberškega. V Sundgavu je traial siopnjavani oboje tiranski ogenj tuđi po nočL Z rezi-ostje Ln znanjem so se boi-ne fkopins na'ih letnlcev razvile za veijavno napa^alno orožje tuđi na jarke in bateri.ic. V zračnih bojlh, ki so biii posebno številni na Flandr-skenr. n z odi"i|?!nrm ognjem je bilo včeraj 5estre!]eiHh 20 sovražnih letal in 4 privezni zrakoplovi. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta greneral- { e 1 d m a r š. princa Leopolda Bavarskega. Med severnim Seretom in Zbra-čem se je zvišalo ietaJsko delovanje. Jugovzhodno Tarncpola so se zlomiii ruski šunki, kat ere so imeli vstaviti oklopni avtomobiH, pred našimi pozicija mi. Armadna fronta general-obersta nad voj. Jožefa. Južno doline Trotusul je pokusi! sovražnik z moćnim razbremenilnim napadorn varovati uniik notranjih krii. 2. romanske in 4. ruske armade. Vsi napadi so bili odbiti. Naše čete 50 se prisilile za njimi čez Sovejo. Armadna fronta general- feldmaršala von Macken- s en a. V gorovju na obeh straneh Putne proti severovzhodu iimikajoćernu se sovražniku sledljo naše kofone. Na robu gorovja je zavzet kraj Stra-«ani severozapadno Panciu. Zmago-vito prod?rajoča četa ie izjalovila ljute sovrežne protinapade. V seret-?ki ravnini so jurišale nemške divizije na zapadnem rečnem bres^i se nahavaločc žilavo branjeno mostišče Balta Ratii. Rszven visokih krvavih izgub so izgubili Rusi in Rom u ni ob Seretu in gorovju nad 3000 vjetnikov, več topov in številno strojnih pušk. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Ničesar pomembnesa. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEM?KO VECERNO POROClLO. Berolin, 15. avgusta. (Kor. ur.) \Volfiov urad razglaša: 15. avgusta zvečer: Menjajoč se močan artiljerijski boj na Flandr-sk e m, v Artoisu, o b A i s n i i n pri Verdunu. Infanterijski boji se pričnejo doslej sa-mosevernoLensainvzhod. no Cernveu Laonolsa. V Romuniji pri zasledo-vanju vgorovju in pri na-padih zapadno Sereta dobro napredovanje. NemŠko poročiloz vzhođa. Wolffov urad poroča: Na vzhodu ni od Vzhodnega morja do Trotusa ni-kakih posebnih dogodkov. Bojno delovanje se koncentrira v jugo-vzhodni Moldavi. Tu so se nisko-romunski napadi zagrizli z tzredno žilavostjo, Če-prav se je z nadaljnjimt uspehi nem-škega prebitja pri Zloczovu ves položaj temeljito izpremenil. Z vedno ob-novljenimi napadi, predvsem na Mgr. Casinu, je bil žrtvovan tu cvet novo-postavljene in novo organizirane rq-munske armade. Sele sedaj pod pritiskom Mackensenovih čet, s severa od Focsanov prodirajočih, so se začeli Romuni umikati med rekama Casinu in Putno. Zavezniki pritiskajo oštro nanje in so prodrli že preko Soveje. Mackensenova skupina žilavo prodira dalje med Seretom in gorami. Z za-sedenjem Đaltaretu je železniška crta od Tečučia dalje na zapadnem seret-skem bregu sedaj popolnoma v rokah zaveznikov in Rasom in Romunom je zaprta v južni Moldavi najvažnejŠa za-leđna zveza. Levo krilo se prerjva po gorovju naprej in z gorskih robov vladuje nad Rusi in Romuni, ki se drže v ravnini. V dolini Putne smo zasedli vaši Serbsti in severno Sušite Stracane. Karnilovo dnevno povelje: V nekem dnevnem povelju poziva Kornilov vse vojake, oficirje in generale, da naj nemudoma opuste vsako politično delovanje in gredo na fronto. Kdor se ne zglasi pri svoji armadi do 15. avgusta, bo veljal za Lzdajalca domovine. Vladni kom i sa r, zavratno umorjen. Poročnik Romanenko, ki se je mudil kot vladni komisar na fronti, je bil pri nekem nagovora zavratno umorjen. Ukrajinci nočejo več na fronto. „Russkoje Slovo" poroča, da so se izvršili v Odesi zopet resni nemiri, katere so vprizorili Ukrajinci. Zastopniki ukrajinskih čet so prišli k okrajnemu štabu in so izjavili, da ne bodo trpeli, da bi šel 5e kak Ukraji-nec na fronto. Pri zadnji ofenzivi so trpeli Ukrajinci ogromne izgube, ker so jih pošiljali namenoma v prve vrste. V Harkovu so ukrajinski odbori zabranjevali odhod čet na fronto na kolodvoru. V Kijevu so bili tuđi težki izgredi. Kamenec Podolski. „Russkoje Slovo* poroča: Državni in javni zavodi so zapustili mesto. Mnogo trgovin je zaprtih. LISTEK. Uzđih po mladosti. Gospa Milena je bila interesantna vdova nedoločene starosti. Kadar je bila zdrava, srečna in zadovolj-nega srca, tedaj je izgledala kakor da se suce okrog tridesetega leta, a kadar je malo spala, kadar je bila slabovoljna in nervozna, tedaj je izgledala, kakor da je prekoračila že petinštirideseto leto. Njen najzvestej-ši družabnik in čestilec, v^okojeni svetnik Kobalovec, je trdil, da je gospa Milena v svoji zdravi zrelosti podobna se lepi in duh teci cvetki. ki pa bo že čez nekaj dni ovenela. Koba-lovec je pa tuđi uganil, da utegne irneti gospa Milena mnogo one redke življenske moći, ki ohrani žensko tuđi dvajset let mlado in svezo. Gospa Milena ni bila samo za-nimiva dama, nego je imela tuđi dar kramljanja, dar mičnega in zabav-nega govorjenja o vsakdanjih stva-ricah. Znala se je z Ijubeznjivo pored-nostjo norčevati iz znancev in znank in ljubila je tisto lahko obrekovanje, ki ima samo namen, kratkočasiti po-slušalce, ne da bi prizadetim res kaj škodovalo. To je zbiralo okrog nje v kavarni, kamor je prihajala vsak večer, lepo družbo in ji pridobilo tuđi marsikakega čestilca. A njen razum je bil že davno tako zrel, da je znal zadušiti vsak zadrhtljaj srca. V kavarno sta spremljali gospo Mileno dve stari teti, dve stari omari, kakor se je izražala gospa Milena, kadar je bila zavzeta za porednosti. in tema je prepuščala pregledovanje ilustrovanih listov in čitanje časo-pisov. da sta ji o vsem tem ustno po-ročali, sama pa se je kratkočasila z brezžičnim brzojavljenjem na raz-lične miže ter s pogovarjanjem s svojo družba »Gospod svetnik,« Je rekla gospa Milena, ko je pogovor za kratek čas zastal, »vi ste bili trideset let cesarski čuvar pravice In morale in ste vedno natanćno podučeni o vseh najnovejših škandalih — ali ne veste danes nič novega povedati?« »Novega slučajno nič ne vem, a izvedel sem nekaj starega. Bajko sem slišal, ki se je še Trdina iz same sramežljivosti ni upal zapisati. Bajka govori o pobožni in krepostni dolenj-ski grajščakinji in o štiridesetih hrva-ških nečistnikih.« »Bajke so vse romantično blago in romantika je v bistvu mishfikaci-je,« je hitela izjaviti gospa Milena, da odkloni pripovedovan)e in obenem pokaže svojo literarno izobraženost. A svetnik Kobalovec se ni dal ugnati. »Milostiva,« je zašepetal. »Vi ste bili vendar vzgojeni v samostanu in nekaj let ste bili tuđi omožena, torej že lahko kaj slišite...« A * svetnik Kobalovec ni mogel končati. V kavarni je namreč hipo-ma zavladala tihota in vsi pogledi so se obrnili na vrata. FJegantno. vitko dekle ie šio lahkili korakov in po- , zdravljaje na desno in levo med mi-zami do konca kavarne. kjer je imelo svojo družbo. Vse glave so se obraćale za njo. Vsi moški so jo gledali z občudujočimi očitl, nekateri tuđi s trepečimi pogledi. Vse ženske so jo motrile s kritičnimi ali zavist-nimi ocrni, vse je stikalo glave in je šepetalo. »Krasno dekle,« je zavzdihnil Joško Fickar, pesnik m kandidat za uradniško mesto, kratkoviden in dolgolas malobesednik, »ta rasi... ta obraz__, te oči...« »Zobe ima tako bele, kakor da so umetni.« je siknila prva stara omara. »Obrvi so brez dvoma poslika-ne,« je šepetala druga stara omara. »Poln modre, dostojno ozadje, res krasno dekle,« je odločno izjavil svetnik Kobalovec in se še enkrat ozrl na lepo dekle, ki je bilo med tem , prisedlo svoji družbi. Gospa Milena je molče opazo-vala ves prizor, videla vse poglede, slišala vse opoinbe in potem pove- sila glavo. Spomnila se je časov, ko je prišedši med ljudi, sama vzbujala tako pozornost in uvidevši, da so ti Čaši zanjo minili, je nehote glasno zavzdihnila. Tankosluhi svetnik Kobalovec se je naglo obrnil do gospe Milene: »Ne zamerite milostiva, da se je Vaš najstarejši čestilec dal za treno-tek premotiti. To dekle ie* res krasno.« »Da, da, vse vas je omamila,« je * menila gospa Milena, »stare in mlade«. »Skoro moram priznati, da imate prav. Vse je omamila. Še stari polkovnik Zavalnik plem. Kuljsablitz tam zdolej v kotu je ves razburjen in kar mekeće.« »A Vas je prav posebno pre-vzelo, čestiti pravosodnl invalid.« »Kaj morem za to? Če priđe tako cvetoče dekle v kavarno, zdi se nam tako, kakor da je naenkrat za-sijala pomlad v dvorano in je kdo prinesel krasan duhteč šopek svežih cvetlicc (Konec prflu) Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD-, one 16 avgusta 1917. 186. itcv. Boj za Kr on stat. Amsterdam-ski »Algemeen Handelsblatt* poroča iz Stockholma, da je KronšUt iat> dio 20.000 mornarniških vojakov, ki stojijo na strani boljSevikov. Kronttat vlada blokira in upa, dft ga vzame tekom 4 do 5 tednov. Reorganizacija ruske a r-raade. Poro&lo vojnega ministra časnikarjem izjavlja, da potrebuje ruski annada 6 mesečni reorganizacijski odmor, da se vipostavi njena vojna pri-pravljenost. .Russkij Invalid" poroča, da pridejo v kratkem tri posebne misije iz Francije, Anglije in Amerike v svrho reorganizacije ruske armade. Ntčeloval bo francoski general Pau. RUSKO URADNO POROClLO. 11. avgusta. Zapadna fronta. Del na ofenzivna sovražnika v smeri na Brode pri Dubrzakovu 9. avgusta se je končala s popolnim neuspehom sovražnika, ki je bil povsodi odbit z veliki mi izgubami. V pokrajini izvira Dobre je sovražniku uspelo, da je na§e čete nekoliko potisnil nazaj. Na jugozapadu Očne so se nadaljevali tekom vsega dne 10. avgusta ljuti boji. Sovrainik je podvzel ćelo vrsto energičnih napadov in je prisilil zvečer romunske čete, da so se umakrule kakih 5 vrst proti vzhodu na visinsko crto zapadno Očne-Grozeščev. Tekom 10. avgusta je sovražnik nadalieval olenzivo zapadno železnice Focsani-Merecesti in prisilil zvečer naše čete, da so Šle onstran reke Sušite nazaj. Vzhodno železnice so bili vsi sovražni napadi zavrnjeni. Vjeli smo okoli 300 mož. Boj traja dalje. Pozno zvečer so naie Čete prešle v protiolenzivo in so mestoma prispele na južni breg Sušite. 12. avgusta. Zapadna fronta. Živahno sovražno artiljerijsko de-lovanje pri mestu Zbaražu in v smeri na Voločisk. Pri Husjatinu so šli naši izvidniki čez Zbruč in so vdrli v takozvani avstrijski Husjatin, kjer so po boju z ročnimi granatami vjeli 21 Nemcev in vplenili dve strojni puški. Na ostali fronti streljanje iz pušk. — Romunska fronta. Pri izviru reke Bobre in severno reke Doftiena boji trajajo z menjajočim se uspehom. Zapadno Očne in GrozešČev so biii dne 11. avgusta ves dan ljuti boji. Avstro-ogrske in nemške čete so izvršile ponovne trdovratne napade zlasti v smeri na Očno in prisilile proti koncu dneva Romune, da so šli nazaj proti Očni, Pohnilam in Mosconeli, kakor tuđi zapadno Grozeščev. V smeri na Focsani so napadle nemške in avstrij-ske čete tekom dneva 11. avgusta ob Železnici Focsani-Meresesci z ijutostjo. Naše in romunske čete so držale trdo-vratno svoje pozicije kljub številni premoći sovražnika, napravile proti-sunke in vjele okoli 1200 Nemcev. Zvečer pa so se morale vsled nem-škega močnega šunka umakniti na Velone, Merezešče in Finčene. Pri iz-livu Buzeu so prešle naše čete k napadu in se polastile dela sovražne pozicije, pri čemur so pripeljale nekaj vjetnikov in 4 topove ter 8 strojnih pušk. Kerenskij o ruski vojski. Pariška izdaja „New York He-ralda* prinaša interviv s Kerenskim, ki je izjavil, da je pesimizem glede položaja Rusije neupravičen. Rusija še ni našla svojega Lafavetta. Zadnja, — če tuđi ponesrečena ofenziva, — je bila zdrava, ker je odprla bulo na-pačne organizacije. Sedanji čas je za Rusijo boleč, Ie skrajno radikalna strogost more prinesti lek. Ruska armada kaže zopet heroizera, ki obeta ozdravljenje. Ruski vrhovni poveljnik Komilov je poslal generalu Fochu brzojavko, v kateri pravi, da bo prinesla Rusija, ko bo zopet uveljavila disciplino, svojim zaveznikom vojaško razbremenitev. Foch je Kornilovu čestital k njegovi energiji. Slab položaj ruskih ffnanc Stockholm, 12. avgusta. Bivši finančni mkiister Šingarev je na kongresu kadetov popisal finančni položaj Rusije v najtemnejših bar/vari Silni izdatki, ki znašajo na dan vsaj 50 milijonov rubljev, so pokriti samo z bankovci. Doslej je bilo dnevno iz-delanih 35 milijonov rubljev; zdaj se jih izdela dnevno 55 milijonov. V začetku revolucije je bilo pri banki za izda janje bankovcev zaposlenih 7500 delavcev, zdaj pa jih je 8000. Samo čudež mora obvarovati Rusijo pred erozečo iinančno krizo. Ljenin. Ženeva, 13. avgusta. .Edair" poroča iz Petrograda, da se je Ljenin skril v Petrogradu. Lakota ni Flnskem. Stockholm, 13. avgusta. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Haparande, da lakota na Finskem narašča. Evakuiranje Jassvja. Rotterdam, 14. avgusta. (Kor. urad.) ,Nieuwe Rotterd. Cour.* priob-čuje brzojavko iz Jassvja z dne 11. t. m., da bodo odšli tuji poslaniki \ Cherson. Kraljevska dvojica namerava Jassy zapustiti le v najskrajni silu f .Gospodarica AdrijeV 4ef ! italijanskega admiralskega Štaba TniOn de Revtl j* bil vpftftan, ali je res, so znašli italijanski inženirji učinkovito bojno sredstvo proti podtnonkim čolnom in katero je to sredstvo. Admiral je reke!, da uraevno ne more odgovoriti zlasti ne na đru^i del vpra-&anja, ali ni dvoma, da je Italija nekaj časa sem dosegla nspehe in da more konstatirati, da so se škode, ki so jih pTOvzročali podmorski čolni, zadnji čas znatno znižale. sedaj je Italija gospodarica Adrije, ker njena mornarica v družbi z nekatermi franeoskimi in angleškimi jednotami zasigura svobodni promet. — Na to kratek odgovor: Da so se zmanjlale škode* provzročene po podmorskih Čolnih v Adriji, je pripisati đefstvu, da je tam skoro po-vsem ponehal ladijski promet. Da se pa drznejo trditi o italijanski mornarici, da je ona gospođica Adrije, po znane boju v Otrantu, to pa jt pove-ličevanje samega sebe, kakršno nima para. Poincare na italijanski fro nti. A^enzia Stefani poroča: Predsednik Poincare je v spremstvu delav-ske?a ministra Leona Bourgeoisa in poslanika Birrera na povabilo italijan-skerza kralja prispel na italijansko fronto. Predsednik Poincare je izročil kralju vojaško kolajno in francoski voini križ. V glavnem stanu so bili istočasno ministrski predsednik Bo-selli. zun3nji minister Sonnino in poslanik v Parizu Salvago Raggio. Italijansko Časopisje pozdravlja prihod Poincarćjev kot sredstvo za večjo utr-ditev italijansko-franeoskih odnošajev. »Corriere della sera* pravi, da parola ob Soči in ob Mozi v Rimu in v Parizu se glasi „zrnaga". Obiski in osebni pogovori, da se stiki oživijaio in utrju-jejo, slu??jo zmagi jako dobro. Prancosko prijateljstvo. Preko Lugana poročajo, da se Franci ja pripravlja, da v smislu londonskih in pariških sklepov poda Italiji jasen dokaz svojega prijateljstva, menda s tem, da posije nekaj artiljerije v Italijo, Naši let alci nad Benetkami. h vojnoporočevalskega stana: V odgovor na trikrat zaporedoma izvršene napade Italijanov na Pulj je sledil v noči 13. na 14. t. m. velik kombinirani zračni napad na pomorski arzenal v Bcnetkah. Italijani so pretvorili slavno stero umetn:§ko mesto v prvovrsfno trdniavo in glavno orožno postajo ita-lijanske armade. Benetke so najveći glavni etapni kraj za italijansko fronto z dvema velikima arzenaloma, števil-nimi industrijskimi poijetji za vojašKe svrhe in izdelovanje municije, nadalje tovarne za torpede in ladjedelnice. Dočim je Pulj samo momanško opo-rišće, so Benetke poles; pristana in irdnjave tuđi vir preskrbe armade na kopnem. Ta vir os'sbitl, to je bil na-men nasesra letalskega podjetja. Kljub neugodnemu vremenu in ob slabem svilu in navzlic ljutemu odbijalnemu ognju, so se spustili leialsk; oddelkl nizdol do 800 m in so obložili arze-nale s težkimi, z najtežjimi in vži-galnimi bomb^mi z najvećjtm uspehom, naprej med njimi oddelek našega najdrznejšega le*a!ca poročnika Banfielda, povsem v n^sprotju z Italijani, ki so izvedli svoje napade z višin 3000 do 4000 m, da so biii tako kriti proti odbijalnemu ognju. Tuđi naši lefalci s kopnega so vrgli na arzenal nad jedno tono in opazili požare. Umevno, da ob taki nizini je računat: na neizogibne izdube, brez ka-terih pri takih pogumnih in strumnih podjetjih ni uspeha. V boju z italijan-skimi bojnimi leta!ei, ki so se bili dvignili, so izkazali naši letalci svojo vrlost. Italijanski letalci nad Jeseni čami. Iz vojnoporoćevalskega stana 15. t. m.: Italijani so zadnja dva dneva dvakrat zaporedoma metali bombe na prostor pri Jesenicah, provzročili pa so samo gozdne požare. Naši letalci so : včeraj v več bojih na fronti zbili na j tla pet sovražnih letalcev. Italijanski ubežniki. VVolffov urad poroča podrobnosti o Italijanskih ubežn»kih. Od maja je pobegnilo iz armade okoli 50.000 mož, ki se potikajo po gorah in no-tranjostl dežele. S seboj imajo puške in brzostrelne topove s potrebnim strelivom. 10.000 jih je v Apeninah, Abrucih in gorovju do Kalabrije. Tuđi oficirji so med njimi. Vlada si ne upa ničesar storiti protf njim, ker je prebivalstvo ž njimi in ako bi poslali proti njim vojastvo, se je bati, da se pridruži ubefnikotrL Giolitijev govor o voj-n i. Oiolitti je imel ob svoji zopetni izvolitvi za predsednika provincijal-nega sveta v Cuneo govor, v kate-rem je najprvo hvalil domovinsko Ijubezen annade in ljudstva. Vojna je, kakor le rekel prav angleški mini-strski predsednik. najtežja katastrofa po vesoljnem potopu. Logično se trudijo narodi, doseći, da bi se taka katastrofa ne ponovila in bi bila ta vojna zadnja. Velik korak bi bil stor-jin, ako bi se priznala na podlagi na-rodnostnega princir>a vsem narodom i pravica, da si volljo vlado, kakrlno 1 hoćcio sami Imeti. Italija bo gotovo učinkjrrjto aodelovaki ^ svetu_____ doT# Mir rrtH zadovolji Ičije ItaMJanov . m dovoli sodelovati pri reševanfu onega problema. V zunanji politiki treba korenite ispremembe. Vodstvo zunanie politika na sme več sloneti na temelju tajnih pogodb kakor pred vojno. Ta doba je definitivno zaključena. Nova prebiranja v Italiji Na novo vojaško prebiranje so po-zvani v Italiji letniki 1874 do 1899. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 14. avgusta. Omejeno bojno delovanje na vsej fronti. Sovražni napadalni poskus na naše pozicije na Vodicah se je zlomil v našem ognju. Stevilne baterije in mogočna letalska skupina, ki so delovale skupno, so obstreljevale dne 13. avgtista popol-dne sovražne naprave pr! Modrejah in Modrejcah ju/no Tolmina, so jih težko poškodovale in cielpma užgale. ANGLE^KO UPADNO POROClLO. 13. avgusta zvečer. Sovražna aTtiljerija je zjutraj južno od ceste Arras- Cambrai in v odseku pri Nie-uportu inočnejše delovala. Kriza na Francoskern. Listi so polni skrivnostnih vesti o krizi, ki ću -je nastala na Franco-skem in r> odstopu prezidenta republike P( incareja. Toda pozitivnih in zanesljivih podatkov ni nikakih. Vlada franeoska ima težave z enirn dc-lom bocijaiistov zaradi konfercnje v Stochholmu: druge vesti pravijo, da je nastala kma, ker je Paincarć brez vednosti parlamenta sklen?! z različ-nimi zavezniškimi državrami tajne pogodbe, ki so pri nekaterih stran-kah naletele na velik odpor. V zvezi s temi vestmi poroča »Corriere de'la sera^, da bo v najbližjem času nova konfere-iiea entente, ki bo po ponienu presegala vse dosedanje. Poroča se dalje, da se prezident Poincare ne bo udeležil nobene javne priredbe in tt'di nobene seje rninistrskega sveta. Zaresljivega In določnega pa ne v^ doslej noben list ničesar povedati. Kakor poročajo iz Lugana. se pripravljajo v Parizu baje veliki no-•ranjepolitični dogodki, ki bodo brez dvoma vpiivall tuđi na zunanji položaj. Posebne težkoce delaio vladi socijalisti departeinenta Seine, ki so na velikem zborovanju z SS97 glasovi proti 4 g«asovom sklenili protest proti vladi, ker je ta odrekla socija-listlčnfm zastupnikom potne liste za Stockholm. Seinski socijalisti ^o baje r>k!en:li. da nemudoma skllčejo kongres vseh francock!h soci jal isti č-r.ih združeni, če vlada ne prekliče svoje prejv-veđi. ozirema. če vlada ne izda potrtih Iistov. Predsednik republike Poincarč se že teden dni re udeležnje nikakr-šnfh javnih priredb in ttidi ne mini-strskerra sveta. Ang'e^In delavskl in voiaškf Sovjeti. Kodani, 14. avgusta. Priprave odseka za ustanovitev angleškega delavskega in vojaškega sovjeta so haje že končane. Vsa Anglija je raz-deljena na 13 okrožij s popolno, sa-mostojno organizacijo po ruskem vzgledu. Veliki cilj teh organizacij je pripravljanje revolucije, da se vres-ničijo zahteve radikalnega socijalizma. ifender: onov odstop. London, 13. avgusta. V posla:i-ski zbornici je potial Menderson dalj-so izjavo o svojem ođstopu in okoli-šCinah odstapa. Izjavil je, da ni imel nikdar narnena irprcneniti svoje sta-llščo napram stockholmski konferen-ci in da ni spravil nikdar svojih ko-legov v zmoto. Končno je izjavi! žo-■io. da bi Anglija zma^ovito konćab vojno. Iz Londona poročajo. da je izre-kel izvršilni odbor delavske stranke HendersanTi svoje zaupanje. Od?ek bo predložil 21. t. ni. delavski konfe-renci to-le resoiucijo: Kon-erencn vztraja pri naziranju. da je želeti, da bi bila angleška delavska stranka za-stopana na stockholmski konferenci. da se ne razumejo napačno nameni stranke. Zborovanje pred vsem z obžalovanjern jemlje na znanje, da je vlada izrekla namen okreči potne liste ter naroča, da se naj store pri-memi koraki pri vladi. London, 14. avgusta. (Kor. ur.; Reuter. Za Henderson^vega nasled-nika kot zastoorrtk detavcfev v voj-nem kabinetti je bil imenovan penzij-ski minlster Bames. POTOPLJENE LADJE. Berollfi, 14. avgusta, (Kor. urad.) Wolffov urad razglaša: Eden našib podmorskih čolnov je potopil znova v Biskajskem zalivu in v Atlantskem oceanu 29.000 bmtto reg. ton. Med uničenimi ladjami se nahaja težko oborožen velik parnik, kakor vse kaže, crte VVilson, dalje neki parnik 10.000 ton. * Jmpomkm pomoć. London 13. avgitftta. (Kor. ur.) Jtponiki moroariiki alato aporoCa, #( so se nove japonske ladijske eno-te združile z zavezniki v Evropi. Prestotni govor grtkesa kralja. Kakor ptpočajo preko Žentve« Je grlkl kralj lUeksander povodom otvoritve zbornice govofil popolno* ma v zmislu enttnte. Bil je prisiljen napadati ćelo politiko tvojega očeta ter slaviti one, ki so se borili proti centralnim državam. Listi smatrajo kraljev prestolni govor kot nekako dopolnilo k Veni-zelosovemu programu. Odsek grške zbornice je izdelal odgovor na prestolni govor. O tem odgovoru se bo vršila v petek v zbornici debata. Adresa pravi med druginii: Zbornica, kije_ vsled vzpo-stavitve gosp^oHarstva svobođe zopet dobila svojo zakonito močt pozdravlja kralja Aleksandra kot vla-darja. ki bo napravil konec samovolji m narcKlftcinu needinstvu. Zastopniki zbornice iskreno žele, da bi se skli-cal narodni sovjet, ki naj bi ustvaril demokratični režim. Oni odobravajo preklic določbe, da se uradniki ne bmejo ocistavljati ter izražajo svojo /adovoljnost z davčno politiko, ki sloni na pravični porazdelitvi davščin. _________ Stockholmska konferenca. V angleški poslanski zbornici je izjavil zakladni kar.cler Bonar Lawf da je za osebe, ki žive v zedinjenem kraljestvu, nedoptistno, da se brez dovoljenja vlade sestanejo s podanik! sovražnih držav na kaki konferenci. I'nako staliŠce zavzemajo baje vla-dede v Zedinjenih državah, na Fran-coskem in v Italiji. Zastopniki franeoske socijalistič-ne stranke so izjavili v soboto popol-dne na velikem zborovanju, da no-čejo v Stockholm, da bi- tam sklepali o miru, marveč da povedo na glas, da more le upoštevanje med-narodnega prava in speštovanje pogodb ter v bodoče odkazovanje vseh sporov narodnemu razsodišču dovesti do sprejemljivega miru. Francoski socijalisti bi šli v Stockholm, da pozovejo vse socijaliste, da naj ob-sodijo vse one. ki so odgovorni za vojno in da naj nastopijo proti tem vladam, da se vojna skrajša. Tuđi za-htevajo, da naj vlade, ki se še bra-nijo, jasno povedo, ali so pripravljene zopet ustvariti razmere, kakršne za-hteva mednarodno pravo. Glede ruske vlade se trdi v Stoekholmu samem. da ji ni prav nič do tega, ali se konferenca v Stoekholmu vrši ali ne. Splošno upajo en-tentne vlade, da bodo v ruskem ko-aiicijskem ministrstvu prevladale struje, ki so sovražne stockholmski konferenci in se zavzemajo za nadaljevanje vojne za vsako ceno, »Vorwarts<' piše z ozirom na odklonitev potnih Iistov za stock-liolmsko konferenco: Ententne države nočejo končati vojne ne da bi dosegle svojih roparskih ciliev in ne da bi razbile Nemčijo. Odgovor na ponuđeno roko za mir so dali z udarcem bokserske pesti. V tem "trenotku je odprta samo še ena možnost, da namreč branimo svojo kožo do skrajnosti. Pa^ežev okPc 2a mir. Papež je vsem vladam doposlal noto za mir. Njeno besedilo še ni znano, a v nekaj dneh bo že razgla-šeno, če more ta nota kaj pomagati do miru ali ne. Iz Berlina javljalo: Treba je počakati, da bo papeževa nota natančno pregledana in se pokaže, če je sestav-Ijena tako, kakor je napovedal „Cor-riere della sera* in če daje Nemčiji in Avstriji zadosti varnosti, da začneta pogajanja. Po dosedanjih obvestilih o iej noti je povrnitev nemških kolonij edina Nemčiji ponuđena 'Koncesija. Ni pa verati, pravi izvestilo iz Berlina, da je namen note, služiti ententi; papeževo dosedanje postopa-nje glede mirovnega vprašanja je bilo vedno tako, da se ni zavzel ne za eno, ne za drugo stran. — O tej noti porečajo tuđi „Neue Zuricher Nach-richlen", znan klerikalen list, ki ima zveze z Vatikanom. Ta list trdi, da je italiianska vlada naznanila papežu, da bo smatrala vsako izjavo glede miru za dejanje, naperjeno proti italijanski vladi, v katerem slučaju bi ne nosila nobene odgovornosti več za varnost papeške stolice. — Glasom poročil različnih italijanskih Iistov je mirovna nota osebno delo papeža in kardinala Oasparija. Nota je baje spisana na podlagi posebnih poizvedb o mirovnih pogojih posameznih držav. Nota govori naprej o splošnih garancijah za pravičen in trajen mir, potem o odpravi stalnih armad, o ustanovitvi mednarodnih razsodišč in o svobodi na morju. Predpogoj je, da nobena vojujočih se držav ne zahteva vojne odškodnine. Nota govori dalje o Belgiji in o zasedenih delih Francije, o povrnitvi kolonij, o Poljski in Armeniji ter izreka glede Trsta in Tridentt upanje, da bodo Interesirane države v teb dveh točkmh našle narodne želje Potopljen mntfmškt rušlf#O. London, 14. avgusta. (Kor. ur.) Admiralitcttr^sporoča: V Severnem morju je zadel neki angleški rušilec ob mino in se potopil. Kapitan, 2 častniH in 43 mož je tešenib. Razdelitev na4e Azile. Turinska »Oazetta del popolo-poroča, da je sklenil Sonnino z aiigle-ško vlado dogovor glede ureditvo iralijanskih interesov v Mali Aziji. Ko bo tursko gospodstvo odpravljeno, bo Mala Azija raz-deljena v razne Interesne okoliše, ktterih meje za Ita-lijo in Anglijo se sedaj doiočajo. Kula 0 inoslovaoski poliflti. Dunajska »Information« prfjav-lia p<5roČIlo o fazgovoru, ki ga je imel njen izvestltelj v Trstu »z jako uglednim politikom, ki igra iako važno vlogo v jugoslovaiiskih deželah, zlasti pa v slovenskih krogih.« Ta politik je najprej izrekel svoje prepričanje, da. ostane konfliktiC med dr. Koro^cem in dr. Krekora ter češkim agrarnim večernikom brez posledic, izrekel je pa obenem, da obstoje med Čehi in Jugo-slovani že dlje časa dife-rence v političnem nazira-n j u, zlasti globoke glede vprašanja, katera državna oblika da bi bila Cehom in Jugoslovanom najugod-nejša. Dočim so Čehi že pred leti napravili historično češko državno pravo za podlago svoji politiki in vsled tega delali na razširjenje av-tono.r "je kronovin ter im !e bil razvoj historično političnih individual-nc^'M. v zgodovinskih inejali cilj poli-li^nih prizadevanj, so Slovenci ie oi leta 1848. segli čez meje kronovin in zalitevali v svrho narodne samouprave v zmislu teritorijalnoga na-Ćela združenje vseh slovenskih pokrajin ne jjlede na njih pripadnost različitim kronovinam. Pač se je časih zgodilo, da »o podajali Slovenci avtonomilo kronovin odobravajoče izjave, a le da bi ne prišli v nasprotje s svojimi, za avtonomijo dežel vnetimi českimi In poljskimi zaveznik*. Toda narod, ki je razcepljen na tri države in v Avstriji na šest dežel in vsled tega iz-ročen v petih deželnih zborih na milost in nemilost tujejezični večini, ne more resno želeti, da bi se te raz^ mere trajno ohranile in ojačili dežel-ni zbori, nego mora v zmislu od leta 1848. vedno večje uspehe doseza-joče narodne misli delati na združe^ nje razcepljenih delov. Samo logična posledlca tega načela je, če se pri-zadevanja Slovencev za zedinjenjem ne omejujejo več na ožjo domovino, nego so se zlila z enaklmi prizadeva-nji drugih Jugoslovanov in da obse-gajo vse po Jugoslovanih obljudene pokrajine. To prizadevanje podpirft-jo dandanasnje svetovnogospod, tež* nje po večjem, skupaj se držećem ozemlju, ki je nc'LOgibm pogoj uspe^-nemu razv.jjj To pa so trez dvoma pokrajine, kje* žive Jugoslovani. sai je po^nal že NViroIeon njih veliki politični in gospodarski pjmen koi pre-hodišče !z srednje Evrope v orijent. Jugoslovanska politika, če hočc do-seči ta cilj, se ne more ustaviti pred zgodovinskimi tvorbami. Jugroslo-vanska politika ne zida svojih upanj na staročastitljive državnopravne ustanove in listine, nego na svojo države preminjajoco, države stvarjajo-čo zmagovrto narodno misel, dobro vedoc, da veljajo pravice in tuđi državna prava le toliko časa, dokler se morejo naslanjati na realno moč, da pa na drugi strani ne more nič klju-bovati sili ideje, ki le v kakem narodu dobila veljavo. Neprestana in nekaznovana fa> šenja kake pravice odpraviio to pravico samo, dočim provzroči nasilno pobijanje kake ideje samo še zanes-ljiveje njeno razširjenje in pogloblje-nje. Ražen tega načelnega razločka v političnem naziranju in pač tuđi kot posledica isteka, je danes, kakof znano, med Jugoslovani in errim de-lom češke javnosti tuđi razlika v taktiki. Na nadaljno vprašanje omenje-nega izvestitelja o bodočem razmerju med Čehi in med Jugoslovani, je tr-žaški politik odgovoril: Vzlic vsemu silljo razmere čehe in Jugoslovane prav danes bolj kakorkdaj, dane zamenlajo starega politi č-nega zaveznlštva za nove, jako dvomljive prijatelje. Uspeh bi ne bil »ločeno marSirati in skupno udariti«, nego »ločeno marširati In biti ločeno za vedno poraženi«. Kar se tiče jugoslovanskih po-litikov, vem, da neprijetni dogodek ne bo vplival na nobenega, nego ima vsak trdno upanje, da spozna kmalu tuđi večina češkega naroda vrednost zanesljivih zaveznikov in se postavi na tla realne politike. Ce se izkažejo ta upanja za go-Ijufiva, potem lahko mirno rečem, d a setopot Jugoslovani ne marajo ud ©leži ti ni^ake f86. Stev. katastrofalne politike. Kveejemu č« bi jih v to prisilila zlo-hotna politika avstro-ogrskih mogoč-mkov. Zlasii bi v tem oziru $e po-uaaril, dabivsaka rešitev jugoslovanskega vpraU-uja z uključenjem Slove n-c e y, kar se zdaj z nemških strani moćno pnporoca, ne z a d e 1 a sa-m o n a n a-§ n a j 1 j u t e i S i o d -jor.negonevoljo na jugu š e h u j s e razpihala. Kakor se borimo proti dcželnim mejam, ki nišo pnmorne narodnim razmeram, ravno tako in še odločncje zahteva-mo temeljito obračunanje 2 dualizmom, kl t; a smatra- mo za največjo nesrećo za monarhija in vse njene narode, izv zerriši edfno Madžare. Oo-spodstvoželjncsti Madžarov ne gre več žrtvovati prihounjost in bia^or narodov ot)donavske monarhije in ta sama. To ie torej mnenje jako u£bd-jiejra politika. Pripomniti mu je le male. Defireiica med slovenskim in med češkim staiiščem slede avtono-mije »iežela ni nova, a dozdeva se nam, da je ravno v novejšem času izirubila že precej pomena. Čehi se narnreč s svojo državnopravno deklaracijo, ki zahteva mzdelitev Ogr-ske in združeni« slovaškili delov s Češko, naeeloma sami odmaknili od svojega starega stališča o brezp-goj-fiem speštovanju historieno političnih individualitet. Opomba, da se Ju-poslovanf ne morejo udeležiti n:!v*ake katastrofalne pclit'kc. se nam pa zdi nekoliko čudna, ker n! — v koiikor je videti — nobenega znamenja, da bi Lehi silili v kako katastrofalno politiko. Seveda se da izra^ katastrofalna politika razlićno tolmačlti. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. avgnsta 1917. Stran 3. P^litiina vesti. = xM?nister grof Czernln v Bc- rolfnu. Pcsvetovanja avstrijske.ea ministra zunanjih de! crrofa Czernina z nemškim državnim k?.n^:elarjem so trajala dva dni in so bila 15. t. ?n. končana. O vsebini teh posvetovursj r-l se nie natančnega razglašeno. = Promeino ministrstvo za Av-Strijo. Zdaj poroča žc otieijczna ko-respondenca, da hoče vlada pošt-nein brzojavne posle ločiti Kave in dol^a zaslisevanja in surn-!!:wenja, ceio pokojni spletski šk«1! dr. \ i-limkove knjižnice« A. F^i'inasovih Treh mušketirisv-- in ViHir.kovi plani tramvaja se nišo sirili vporablja-ti, akoprav so bili 7e narisnj-jni, samo za ti ne. ker so imeli gori omc-rijrTTe tri bnrA?. =- Ncps:u! na €O£la:i;a &t\ Smc-ra!a. Soc;jalno.1c:r.okraTi ~::i list >Fra-vo Udu : je pricbčil spis rt»slanca dr. Soukiiji-a, ki obvc;či javnost, da s? je račela cftrekovaii'a vajna proti »njielju č sklh jC :»aSi.li .le.ii#.-.a-"v Cr. oiii:*raiu. |Vj. prej se vra jc \r\ žilo, da je pri vladi zahteval, ti?i ga imenuje za ministra; tem govoricarn je naredi! konec načelnik Češkvgu 5"-vaza posl. St-inek, ki jc javno jrribil, djL so te govorice neresnične. Zdiij se haje dolži đr. Šrncrafa, da je plačan policijski voltun. Tako ja ntrki češki žurna!ist povedal dr. Soukupu, cia je od višjesra uradnika izvedel, kako iiradnc spričevalo. da je bilo izdano o dr. Smcralu. da je namr^i ahsrlut-no zanesljiv in plačan od drž. policije. Dalje pripovedujc dr. Soukiip. tla ic Se z drugih strani sl^šal imenovati dr. Smcrala druge??a Šviho in da zdaj razume klice, ki jih mečejo mladi famje na shodih na Smerala, da gr. bodo linčali. Zdaj razume tuđi, zakaj ic »Venkov;' imer.ovai Smcrala >^č^-škega Lcnina«:, v času namreč, ko se je pisalo o Leninu, da je kupljen za Nemčijo. Dr. Soukup pravi, da grc za zavraten poiitičen umor in popisuje dr. Smerala kot vzornega, vse-skoz poštene^a vseskoz zanesljivega moža, preti kateremu se je začela gonja, da bi se notem rr.ogio začeti vojno proti ćeli socijalnedemokra-tični stranki. Tuđi poslanca Tušarja se je že dražilo, da dobila denar iz dispoziciiskega fonda. Svoj spis je končal cir. Srjukup s siedečim puzi-vom: Prcdsednik naše stranke in podpredsednik Češkega Svaza dr. B. Smeral je obdolžen. da je policijski komident. Dolznost ima vsak. kdor take vesti ra/širja, da javno nastopi in javno pove, kar mu je znano, po-tem bo voditvo stranke sodilo. Kdor se upa izreci le senco kakega suma, naj nastopi in naj govori.« — Oglasil se ]c tuđi dr. Smeral sam v listu »Pravo Lidu«. Odklania vsa sumni-čenja in pravi, da sploh ne smatra za vredno, se braniti proti očitanju, da je podkupljen od policije ali da je policijski konfident. Oglasiti pa da se mora za ideje, ki jih zastopa. Bavil se je mnogo let s proučevanjem na-rodnega problema in z vprasanjem o ustanovitvi velike mesane federirane zveze države ob Donavi. Obenem se je tuđi bavil s vprašanjem, kako urediti razmerje med Cehi in med Nem-cl, s katerimi so Cehi za večno zve-zanf in s katerimi morajo doseći po-razumUenie. Ce tuđi po potu, Uer so doživeli žc bridka razočaranja, nam-fmč, ftotooi sprave. SvAtovaa vojna al »remenila njegovih naiorov, nego jih le potrdila. Zato ga češko mešćan* stvo najbolj sovraži. — Odstop ogrsketa alaistrske- ga predaedalka. Budimpešta, 14. avgusta. Vesti, da hoče ogrski mini-ttrski predsednik groi Esterhazy od-Itopiti, se množe in potrjujejo od me-rodajnih strani. Ministrski predsednik hoče baje \z zdravstvenih ozirov odstopiti, še predno se snide državni zbor. Ni izključeno, da stopi na mesto grofa Esterhazvja politik, ki pre-vzame vse druge Čldne ministrstva. Velik del opozicije bi v slučaju, če odstopi grof Esterhazv, rad videl, da priđe na njegovo mesto grof Julij An-drassv, ker bi to najprej oslabilo Tiszovo stranko, nekateri krogi pa se zavzemajo za to, naj postane groi Albert Apporn i ministrski predsednik. — Z druge strani poročajo, da so poročila listov o ogrski ministrski krizi neosnovana. Vsi člani vlade da so trdno solidarni. Imenovanje ministrov brez portfeljev se zgodi v smislu dogovorjenega nacrta že tekom prihodnjih dni, kar da je najboljši dokaz, da so vesti o krizi v ministrstr u neutemeljene. = Madžarščina v armadi? »Az Est < javlja, da ^e je cesar izrekel za ugoditev več madžarskim zahte-vam glede armade. zl:.sti tuđi za uredbo madžarskoga poveljstva y vsch tran^'iitvanskth poikih. »Pesti Nć>.plcčnik princ Ferdinand Koburg bokarski vladar. Ka-ker je njegovega prednika Batten-berga spravila potoni tihe revolucije ru.sofilska stranka ob prest^l, tako je avstrc>filska srranka potom tihe revolucije spravila na prestol Kobur-žaiia. V dclgih letiii svojega vladanja je bolgarski kralj s svojimi simpati-jaiTii in z vsem svojlfn pvlivom stal na strani Avstrije in Nemčije, tuđi v časih, ko so ga razmere na Bolgar-skesn silile, da je moral vladati z mi-nistrstvi, ki so zastopali druge politične tendence. Povodom svoje 30-letnice je bolgarski kra!j v pogovoru z nekim profesorjem Adolfom Straussom pojasnil svoje prepričanje V sedanjem položaju. Izjavil je novič, da na kako needinost med zavezniki in Rolgcrijo še misliti nif da stoji Bolgarska vejaško in gospodarsko .-ako dobro ter ^leda s prepričanjem na popoln uspeh v prihodnjost. Za-ključil je pa sveja pojasnila s prav energično grožnio na naslov Grške. == Volilna reforma na Pruskem. Obljubljena je pač volilna reforma za Prusko, a če bo obveljala, je postalo jr.ko dvomljivo. Na jeseni priđe vlad-n- nacrt pred državni zbor. Razlićne stranke se vehementno ustavljajo demokratiziranju, dasi je nemški de-niokratizem na sebi le nekaka politična limonada. Nasnrotniki volilne reforme će nekako zmagovito na-znr.niajo, da manjka obema konser-vativnima strankama samo 21 gla-sov do absolutnc večine, račtinajo pa zp.nesljivo, da dobe še potrebne srla-s ;\e pri takozvanih narodnih liberalan, ki teklo 50 let, odkar deluje Zeleznik v ključavničarstvu. Zdrav je to čvrst. 2elimo mu še mnogo let! Castno občanstvo sta dobila v občini St. Janž na Dolenjskem go-spoga Pavenl Svetec, vodja okrajne-ga glavarstva in dr. V. Pfajfar, c. kr. okrajni komisar v KrŠketn. To sta prva častna občana v tej občini. Diplomi je izdelal prof. Koželj v Ljubljani. Draginjteke doklade so dob lit đr-žavnj, deželni in privatni uslužbencU še ćelo kranjski učitelji. Prosimo torej tuđi mi uslužbenci, gospoda kneza Hugena Windicshgraz, naj se nam vsaj nekoliko pomaga iz kritičnega položaja. Da se v sedanjem času z SO do 100 kronami mesečno ne more niti živeti, kaj še omisliti potrebno obleko in obutev za nas in družine, to si vsak lahko misli. Ako merodaj-ni gospodje, gospodu knezu naš po^ ložaj, razjasnijo, nas bo gotovo uslišal. Koroška Bela. Požar je uničif Koroško Belo. Pogorelo je 22 hiš s cerkvijo vred, pogoreli so vsi kozol-ci, v katerih je bilo shranjeno žito. ZaceI je goreti rudi gozd za vasjo. Alles Gute komrnt von oben. Zidan! most. Dne 19. !n 20. av* gusta se vrši v šolskem poslopju v Zidanem mostu razstava ženskih ročnih del zidanmoške in Io8ke šola Razstava Je odprta od 8. zjutraj do 6. zvečer v prvem nadstropju. K obisku se uljudno vabi. Izgubljena ie bita na trgu ođ Kozakove mesnice do stojnic za sad-je navadna denamica, v kateri je bilo 40 K. Odda naj se na policiji. Izgubljena zlata zapestnica z uro. Včera] opoldne |e izgubila neka dama zlato zapestnico z uro na poti od frančiškamske cerkve do Tivotija. Kdor jo je našel, naj jo odđa v našem upravništvu ali v Spodnji SiSki št. 194. lastnici. Aprovisacija. -f- Krušne komisije bodo urado-vale v petek, dne 17. avgusta 1917 od 8.—1. ure popoldne. Poleg kruSnih izkaznic razdeljevale se bode tuđi posebne sladkorne izkaraice sa vkuna* vanje sadja in sicer za vsako v Ljubljani (vStevSi Spodnjo ŠiSko) bivajočo rodbino brez vsake izjeme, ki šteje vsaj dva rodbinska ^ana. Izkljačeni so le samci. — Železniške rodbine dobe izkaznice pri svoji aprovizadji. Množina, ki odpade na vse rodbine bo znašala 1 lh kg. Prizadevanju c kr. deželne vlade in mestne aprovizacije se je namreč posrećilo prihraniti od sladkorja za vkuhavanje sadja toliko, da bo mogoče, kakor rečeno, vsaki rodbini, brez izjeme, nakazati zgoraj na« vedeno množino sladkorja, ne glede na to, ali ima svoj lastni vrt ali ne. Seveda zamore biti ta raajhna množina sladkorja namenjena v prvi vrsti za to, da si zamore vsaka rodbina na-kuhati par kilogramov sadja za slučaj kake bolezni. Da bi se oziralo pri tem na večje ali manjše število rodbinskih članov je spričo majhne množine sladkorja, ki je na razpolago, Žal izključeno. -\- Odda]a krompirja. Mestna aprovizacija bo delila iz svojega skla-dišča pri Mahleisnu na Dunajski cesti krompir. Na vrsto pridejo v petek, dne 17. avgusta od 2. do 3. iire tišti, ki dobivajo kruh v konsumu v Zvezdi, od 4. do 6. ure oni, ki dobivajo kruh pri Bedenu na Tržaški cesti št. 4, od 3. do 4« ure stranke, ki ga preje-majo pri Žabnikarju v Zvezdi. V so-boto popoludne prejmo krompir od 8. do pol 10. ure tišti, ki dobivajo kruta pri Jakinu na Dunajski cesti št. 4, od pol 10. do 11. ure stranke, ki prejemajo kruta pri Pireu na Sv. Petu Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 16. avgusto 1917.__________________' ______________________________18b štev. cesti št. 5. V soboto popoludne pri-dejo na vrsto od 2. do pol 4. ure stranke, ki prejemajo kruh v vojni prodajalni, Prešernova ulica, od pol 4. do 4. ure tišti, ki dobivajo kruh pri Godcu na Dunajski cesti, in od 4. do 6. ure vsi, ki ga prejemajo v vojni prodajalni na Marije Terezi je cesti. Za vsako osebo sta doloČena 2 kilograma po 50 vin. Družinske izkaznice je treba prinesti s seboj, in sicer samo stare. 4- Oddaja sira za Vic in Moste. Mestna aprovizacija bo oddajala za Vič in Moste jutri, v petek, 17. avgu-sta v cerkvi sv. Jožefa sir. In sicer pri-dejo na vrsto: Iz Most od pol 2. do pol 3. vsi, ki imajo rumene izkaznice B, od pol 3. do pol 4. vsi, ki imajo rumene izkaznice C. Iz Vica od pol 4. do 4. vsi, ki imajo rumene izkaznice B, od 4. do 5. vsi, ki imajo rumene izkaznice C. Cena za kroglo je 4 K pol krogle 2 K. -f- Krompir. Urad za prehrano namerava jesenski krompir rajonirati in vpeljati v vseh krajih, ki imajo več kakor 5000 prebivalcev, nakazila na krompir. To ima zopet samo namen, s katerim se ne morejo spriiazniti de- ; žele, kjer je krompir poglavitna hrana, j Če bi bili n. pr. na Nižjem Avstrijskem namesto karfijolic, rožic itd. sadili več . krompirja, bi jim ne bilo treba, ga iskali po drugih deželah. ; 4- Prepoved prodaje sđdnih ■ konserv letine 1917. Da se zabrani ; odprodajo sadnih konserv po čezmer- « nih cenah predno bodo razglašenc najvišje cene za te izdelke, določuje urad za preživljanje ljudi v nekem dne 4. avgusta v državnem zakoniku raz-glašenem ukazu, da se sadne konserve. kompot, posušeno sadje in sadni sok letine 1917 do preklica ne smejo pro- j dajati. S tem naj se zagotovi podlaga j za enakomerno razdelitev sadnih kon- j serv in sicer marmelade. 1 Bazne stuan * Baudouin de Courtenav nek-danji vseučiliški profesor in iskreni prijatelj Slovencev, ki si je pridobil •-veliko zaslug za poznanje rezijanščine (narečja v Italiji živečih Slovencev), . živi sedaj, kakor posnemamo iz poljskih listov v Petrogradu. * Velika goliufija v Budimpešti. | Budimpeštanska policija išče 36 do j 40 let starega človeka, ki se imenuje j Ludovik Fekete. Mož se je izdajal za j fabrikanta špirita in je s pomočjo po- i narejenih ždezniških tovornih listin prevaril tri trgovce kar za 445.000 K. * Pomilošćen minister - defrav-dant. Svoječasni danski pravosodni minister Arberti je v svojem uradu pogoljufal in poneverii vsega skupa] več milijonov. Obsojen je bil leta 1916. na osem let ječe, zdaj pa žc po-miloščen. 2e Shakespere je vedel, da v državi danski nekaj smrdi. * Veliki možje — slabi dijaki. Monakovsko inesto je podelilo cast-no meščanstvo nekemu Radspielerju. Ko mu je nekdo na tem čestitah je Radspieler rekel: Najbolj me veseli, da je bil moj nekdanji sošolee Pctijn-kofer (znamenit znanstvenik) prvi, ki mi je čestital. Kaj mislite, kje sva sedela? — PaČ v prvih vrstan! — Kaj se! Ravno narobe. Vedno na oslovski klopi, enkrat Peuenkofer, enkrat jaz. * Devet in pol msijona profita. V seji obči-iskega odbora v Du-eheovu na ćeškem je župan dr. Hc-rold naznanil: »Danes zjutraj je bila zaukazana zaplciriba sadja v 2S, vc-einoma nemskih okrajnih glavar-stvih. Če bi ne bilo ta zaplcnibe. bi bili s sadjem dobro izliajali. A družla veletržeev s sadjem je dosegla, tla nam je bilo vzeto še zadnje, kar M nas bilo premotilo čez lakoto. Svaril sem urad za prehrano takoj, ko sem to izvede!. Žal, da je bilo žc prepoz-no. Družba je debila pravico, spraviti 2000 v a k o n o v sadja v N e m-č i j o in več kakor "000 vaiiaiiov n a D u n a j. S to kupcijo zasluži dm-žba devet in pol milijona k r on. Svomtajgtc se roBMn vpoMicanih vojakov in „SBgčega križa". Dariia. Aproviisčnemu talt'ađii za prehrano ubožnih s!o;ev ljub'. anskrh je naklonila Kranjska aoroviz^n* družba z. z o. z. v Ljubliani, znesek *!000 K. Darilo. G. Valentin Kruh, trgovce v Re-ki. je povodom smrti svoje soproge darovni obćinskim revežem v Zagorju 300 K in gasil. društvu tuđi tam lOO K. Izđajateli In odgovorni urednik: Valsntin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarae« Potrti gleboke žalosti nazuanjamo, da je naša ćjbra nad vse ljubljena hči, sestra, teta, svak:rna, nećakinja, gospodična učiteljica na ?remu na Notranjskem r nedeljo 2. t. m. pop. po kratki, mučni boUzai v 25. letu preminula. Pogreb se je vršil dne 14. avg. ob 10 uri ci opol dan v Zagorju na PivkL Blag jej spomint Zagorje na Pivkl, dne 14. avgusta 1917. tmiaiote rodbine: Gantar, Jerman, Bile, Sitar, Kastelic lm p«m»mp ■bmtlta. ■HH pltsM weHi »rt » lj*fj«ni. Fran{a Ealii naznanja najglobje žalosti potrta v svojem in v imenu svojih hčerk M. Ima rala te ter Danice vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskrenoljubijeni, dobri soprog, oziroma oče, gospod Ivan Kališ ravnatelj maglstratnlk pomotnlk vratev v pak. v torek, dne 14. avgusta 1917 po kratkem, mnčnem trpljenju, previđen s tolažili sv. vere v 71. letu svoje dobe, Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v Četrtek, dne 16. avgusta 1917 ob 6 popoldne iz biše žalosti Gradišće št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa - zadušnica se bode darovala v soboto, dne 18. avgusta 1917 ob 9. dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 14. avgusta 1917* Zagotavljam Vas, da priporočam 1 VaS iVUNOME creme vsem svojim znancem. Je to Izvrstno sredstvo za ohranitev polti, stoieče v vsakem oziru mnogo nad dragiini franeoskimi proizvodi, kojih učinek ni niti od da!eč taksen, kakor-5en je creme »Vunome«, koji je kljub svoji izvrstni kakovosti 2elo po ceni. JisdU»a Eonkova I članica »Nar. pkdal. v Pragi«. Udeluie Latsontoiii IIera, Praga-▼riovlc«, Halftk. uL 45, toL M43. Veli ki loniek 3 K, srednji K 150, za ! poskušnja 60 vin — PoSilja se po j poSti proti vposbtvi rneska z dudat- ; kom 60 vinarjev za por'o. Zaloga v Liubljani: Lokarna D PL Trnko=*y. 20S4- XII. fafomanufslifuna drogerija, | Selea^nrgova nlics St 5. I g prtporoča veliko zalogo | S desinfekcijskih preparatav \tW. i Lysc!f Lysoform, Kreolin, For- I malin, Formaiinove pastilje, § karbolovo kislino. karbolovo apno I itd. itd. 1 Velika zaloga fotografskih U potrebiiln In aparatov. I licem v nakup: Oiiisats slike. t^::n\ ts novejše. Posamezne dobre objekte ali ćele zbirke. Ifobf Aniti ročne nsbe. radirunge, DdnIUlUl!, akvarele itd. l/njjnn in biblioteke. Stnre tisko !\l!|;y!J vine in novejša dela. Stare Mm %m. ^srt novine), staro steklenino. porce-lsn, pećnice in podobe iz voska ter plaćam priznano dobre cene. Večje zbirke ogledam Da mestu. Ponud^e na Fran Malota, antikvar in prodajalec umetnin l2Xii\ iV., V:c3ener Jbnptstr. 22. „Kino Centrol4' u dežslneni Sletfališču. Petek, dne 17. avgusta •b 4., pol 6., 7. tu 9. zveter veiiKe slanstoe pMve povodom rolaTtettim dno Mlof^veg a Veličaostra oooarja Karla L Naš cesar. Novi kinemategrafični posnetki iz iit-ljenja našega cesarja. Holnov. hlnematograflčna poniilo 3 vseh kollft. Senaterieva nlitei. Detektivska drama v štirih dejaojih. Glavno vlogo but Boi«fc*r kot U rmniM sjmtcI se pturQa: lilila li. avapsta ob 4, 726., 7. in 9. uri zvećer Mtiilla tt. itiarti ob V»11. dop, ob 3., "/«5. ^.. 1/*8 in 9- 2ve^«r. Faaiaialltk M. «Tfl««ta ob 4., 7,6., 7. in 9. ari zvećer. m mm amtodiM«. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam do§li povodom smrti našega iskrenotjubtjenega soproga oziroma očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Frana Uozmana c kr. Nontrolorja dežol. pla^^naga urada v p. izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo si. pevskemu zboru Glasbene Matice za ganljivi žalostinki, darovateljem prekrasnega cvetja ter vsem, kl so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. 26% Globoko žaluloil ostali. ijST ISSem veliko "99 I ^iemeblGvano sobo (ali dvo maniii) za shrambo pohlštva. Ponudbe pod tlAI. 2688" na upravn. »Slov. Naioda . 2b8f» Pomožna urednica se iprelme za dobo vojne. Zahteva se znanje nemškega in slovenskega jezika. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe s D re-pisi spričeval pod „Nasto? takoj 2665" na upravn. >Slov. Naroda«. 26b5 __________________________________________________________ i i vešča hišne^a, kuhinjskega in poljskega gospodarstva, brez otrok, se sprejine tako) pod ugudnimi ooj;oji v blizini Celja. Ponudbe pod „gospađlafa 2847" na upravn. »Slov. ; Naroda«. 2647 | Lepa prilika! V lepem kraju na Gorenjskem zgrajena vila z 10. sobami, dvema kuhinjamJ, dvemi kletmi, hlevom za *ivalt, enim oralom vrta, vodovodom, elekt;ično razsvetljavo, v blizini ! velike tovarne, pripravna tuđi za hotel ali : trgovino, so proda. 2639 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. Dilaiiia in iftf oba višje sole, iščeta stanovanje s hrano ! pri boljši redbini, če mogoČe s kla-virjem — Pism. ponudbe pod 99kla« Vir 2683" oa upravn. »Slov. Naroda« ----------------------------------------------------------: ESederno opremlfonl parni mlin Wefss ] Belm« BolaUnci, Ogrsko, iite tresnega t HLINARJA | samskega stanu. Začetna mesečna plaća , K 120'— in prosto stanovanje. Znati mora ; slovensko in nekoliko nemško govoriti. Po- j nudbe naj se pošiljajo na zgoraj omenjeni \ naslov. 2675 Proda ;e hotel „TURIST" na Bohinjski Bistrici par minut od kolodvora s 16 sobami za tujce, 2 kleti, salon, 2 gostilniški sobi, kuhinja in jedilna shramba, z vrtom in veliko njivo. — Resmm kupcem (posredovala iz-ključeni) daje natančna pojasnila lastnik ftadoll Kokal«. Ltabl;ana, Preiernova ulica sL 34. 2641 Mesto družabnice ali pomoć pri gospođinistvu, lice mlafća gospa, samo pri najodličnejših rodbmah, brez plačila. Ponudbe naj se pošiljaio na uprav. «St. Nar." pod „Na doielo 2674". Š&F* Knp! se dobroohranlena enovprežna kočija. Ponudbe pod nko61|a 268?" na upr. »Slov. Naroda«. 2687 Malo hišo ▼ blizini LJnbliane ali v Ljnbliairi sa kupi. 2694 Ponudbe pod „mala hlsa 2694" na upravn. »Slov. Naroda«. :: Metlovana SOBA :: z dvema posteljema ali divanom terev.porabe kuhinje, so isćo do 1. septembra letos. Ponudbe pod „SL V. 2689" na upravn. »Slov. Naroda«. 2689 V sredini mesta se odda dobro Idoča restauracija. Pismene ponudbe na upravu. »Slov. Naroda« pod „100/2691". 2691 v Ljubljani, se Ii6e n tako] ali poznele. 2681 Pismene ponudbe pod „Lokal 26811, na upravn. wSlov. Naroda«. Odda se meblovana soba za takoj ali za mesec september. Na razpo-j lago tuđi klavir. 2690 ' Kjc, povc upravniStvo »Slovensk. Naroda«. PRODAJALKA z večletno prakso, i»će slnibol Izvežbana mešane trgovine, vešča slovensko - nemškega jezika. NajrajSe na deželi. Ponudbe pod šifro „Prodajalka 2685* na upravništvo »Slov. Naroda«. 2685 Kuverte s /trmo prlporoća „Narodna ttskarnaM. Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako množino franko vagon 355 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Srbecico, izpusiaje odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha originalno rujavo mazilo". Mali lončck K 160, veliki K 3'—, družtnska 1853 porcija K 9—. Dobiva se v lekarni ftprt zlatem jelenu", Marijin trg9 Ljubljana. Dajem na znanje svojim cenjenim odjeittalcem, U šalrt* pwQo pri hmI ioailtf9 da je premog došel in da zopet prevzamem perilo v anaženje, zaenkrat lo mehke perilo. Ko bo za trdo perilo potrebni plin na razpolago, naznanim to v tem Časopisa. 2688 Zavod za snaženje in pranje psrila KARL HAIMMAN.