Dopisi. Mladika v Ptuju, Slovenija. To je internat za deklice (devojke), ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno izobrazbo, kakor je razvidno iz nam poslanega prospekta. Gojonk« lahko obiskujejo gimnazijo, meščansko šolo, gospodinj-ko šolo in višjo dekliško šolo (letos 1 razred) učijo se glasbe, modernih jezikov, zdravstva, ˇzgojeslovstva itd. Izjemoma se sprejemajo tudi učenke slovenske ah nemške ljudske šole. Prijave spvejeina in vsa pojasnila daje vodstvo Mladike, Ptuj, Slovenija. Mestni magistrat Ptuj, dne 9. avgusta 1919. Vladni komisar : Dr. Senčar. Dijaški dom v Ptuju, Slovenija. Dobili smo prospekt, iz katerega je razvidno, da nudi ta zavod gojencem vse, kar je potrebno za njih telesni in šolski napredek. Sprejemajo se dijaki za gimnazijo, deško meščansko šolo, (letos 1 in event. 2 razred) in izjemoma tudi 4 in 5 razred ljudske šole. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje vodstvo dijaškega doma v Ptuju, Slovenija. Deška meščanska šola v Ptuju. V jeseni se otvorita J. in 2. razred slovenske deške meščanske šole v Ptuju. Razreda se začasno nastanita v nemški ljudski šoli pri okrajnem glavarstvu. V 1. razred se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki, ki so najmanj 11 let stari in so dovršili 5 razredov ljudske šole. Za drugi razred je potrebna starost 12 let in sprejemni izpit čez učno snov 1. razreda. Tudi bivši gimnazijci ki ne nameravajo nadaljevati gimnazijskih študij, lahko prestopijo v meščansko šolo. Po dosedanjem učnem načrtu ima meščanska šola 3 razrede, učni predmeti so razen jezikov skoro isti ka-kakor na nižji gimnaziji ali realki, toda po-vdarja se bolj praktična smer. Poleg slovenščine bo se učila srbohrvaščina in nemščina, prilika bo tudi za francoščino. Po dovršeni meščanski šoli se lahko vstopi v strokovne šole (kmetijske, obrtne in trgovske) in v učiteljišče, lahko pa se tudi direktno stopi v praktične poklice, to je v trgovino ali obrt, ker meščanska šola nudi zaokroženo izobrazbo, dočim je gimnazijec ali realec s 3 do 4 ali več razredi le polovičar. Zunanji učenci deške in meščanske šole lahko stanujejo v Dijaškem domu, kjer so pod dobrim nadzorstvom. Deška meščanska šola je nova pridobitev neprecenljive važnosti za Ptuj in za prizadete okraje: ptujski, ormoški in ljutomerski. Dekliška meščanska šola v Ptuju bo imela v 1. razredu slovenski učni jezik; 2. in 3. razred morata ostati še nemška, ker se učenke lani v pičlih 2 mesecih niso mogle naučiti dovolj slovenščine, slovenščina pa bo obvezen predmet. Dekliška meščanska šola je v lepem poslopju ob Dravi, v katerem je tudi internat Mladika, kjer zunanje učenke dobe stanovanje, dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Dekliška meščanska šola je podobno urejena in ima iste pravice kakor deška, le da se učni načrt ozira bolj na ženske poklice : gospodinjstvo in ženske obrti. Upamo, da se bo poleg gospodinjske šole v Mladiki v doglednem času osnovala tudi ženska obrtna šola, ki bo po dovršeni dekliški meščanski šoli nadomestila obrtno učno dobo. Dobra izobrazba je neobhodno potrebna za vse stanove. Naučna oprava nam je dala raznovrstne šole, katerih Slovenci preje nismo imeli. Stariši, izrabite ugodno priliko priliko in skrbite za izobrazbo svojih otrok, ki jo več vredna kot najbogatejša dota. Državna gimnazija v Ptuju bo v vseh razredih slovenska. V prehodni dobi se bode s primerno obzirnostjo in prizanesljivostjo postopalo z dijaki, ki Se ne obvladajo dobro slovenščine. Deklice so jednakopravne z dečki, a jih ne sme biti več kot 20% v vsakem razredu. Namesto odpuščenih nemških protesor-jev so od višjega šolskega sveta že določeni novi slovenski. Prijave za gimnazijo sprejema gimnazijsko ravnateljstvo, za stanovanje pa vodstvo dijaškega doma v Ptuju. Pavliničev pogreb. V nedeijo dne 10. t. m. so dospeli zemeljski ostanki v Varaždinj-skih toplicah naglo umrlega staroste ptujskih Slovencev g. Marka Pavliniča nazaj v staroslavni Ptuj, Kjer je nepozabni pokojnik kot narodni obrtnik in buditelj našega ljud-va nad 50 let neumorno deloval. Pogreb se je vršil ob 5. uri popoldne na mestnem pokopališču ob veliki vdeležbi občinstva iz vseh slojev prebivalstva. Zastopana so bila posebno narodna društva, katera je pokojnik vedno z vso vnemo podpiral. Narodna čitalnica, katere najstarejši član je rajnki bil in sicer po starosti in po trajanju članstva, je izobesila v znak žalosti in spoštovanja do umrlega črno zastavo. Odposlanstvo „Sokola" je v krojih svojega člana spremilo k večnemu počitku : pevsko društvo pa mu je kot navdušenemu pevcu ob odprtem grobu v slovo zapelo ginljivo žalostinko. Naj blagi pokojnik, ki je bil ob vseh prilikah kremenit narodni značaj in kateremu je bilo usojeno dočakati, da so se izpolnili njegovi narodni ideali, v slovenski zemlji mirno počiva ! Dr. Plachki zapustil Ptuj Tiho je odšel, ni ga spremljala na kolodvor „Knabenkapell«." Tako nam niti ni dal prilike razmišljati, da je bil on duševni oče vse gonje proti Slovencem, da je on vodil septemberske izgrede 1. 1914. Svojo vilo je seveda poprej prodal in je le z denarjem popiti al. Cudnost naših oblasti. Ziet Sokola SHS V Ptuj. Se tri tedne in sletel bo čuvar naSe narodne pravde Sokol v prijazno mesto Ptuj. Ob Dravi na prijaznem holmcu leže ptujske hiše in hišice okoli starega gradu. Vse te spominja prošlosti, prošlosti v kateri je tlačil naše poljane in vinske griče ošabni tujec. A danes sloboden je Ptuj, kako prijazno se ti smeje daleč, daleč tja proti bratski hrvatski žitno polje, kako vabljivo te gleda haložki venec vinskih goric. Leta 1908 je bilo, torej ni še Bogve kako dolgo, ko je obiskala dična naša družba sv. Ciril in Metoda Ptuj, da v njem pregleda svoje delo in sklene daljne načrte zavspešno delo. Takrat je v Ptuju prvič nastopil javno ptujski Sokol. Zavratni nemčurji so ga napadli in napadli so Ciril in Metodarje in posledica je bila, da se je razvnel hud boj po celi Sloveniji med tujci zatiralci in domačini, ki niso hoteli vkloniti svojih tilnikov. Celo v srcu Slovenije v beli Ljubljani tekla je nedolžna kri, padla sta Adamič in Lunder, slavnega spomina, njuna kri pa je posvetila slovensko zemljo in jo še bolj vredno storila svete svobode. 7. septembra letos bodemo torej praznovali v Ptuju spomin žrtev, ki so trpele za narod pred desetimi leti in slavili bomo narodovo osvobojenje. Ptujski Sokol se najmarljiveje pripravlja za ta narodni praznik obmejne Slovenije. Cil Sokol je naš ptujski Sokol, samo poglejte v telovadnico, da celo v dve telovadnici morate priti, ker v eni je premalo prostora za naše pridne telovadce in telo-vadkinje. Danes vam povem samo približno število koliko nas je in že to je dvesto. Povejte torej vsem in vsakemu, da bode 7. septembra v Ptuju veliki dan obmejnih Slovencev, da bode to prvi slet ujedinjenega Sokola Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zdravo brat Sokol. Slovenska kavarna „Balkan" v Ptuju si je pridobila takoj s svojim začetkom vsestranske simpatije. Upamo, da ostane kavarna na tem višku, kakor kaže začetek in jo toplo priporočamo. Shod invalidov V Ptuju. Pretočeno nedeljo, t. j. 10. t. m. se je vršil v Narodnem domu shod invalidov ptujskega okraja. Shoda se je udeležilo približno sto invalidov ptujskega okraja. Na shodu sta govorila pred sednik zveze invalidov za slovenski Štajer v Celju g. Koštomaj F. in tajnik g. Mežnarič J. V svojih govorih sta povdarjala pomen organizacije invalidov ki skuša zboljšati sedanji težki položaj invalidov. Kot zastopnik za ptujski okraj je bil izvoljen invalid Ivan Leben (sedaj v vojaški bolnišnici v Ptuju), ki daje vsakomur pojasnila, sprejema vstopnino in se pri njem dobivajo letaki in knjižice statutov zg. omenjene invalidne zveze. Poškodovane ceste vsled nalivov. Vsled večnega deževja in opetovanih nalivov so posebno trpele ceste v Ptujskem in Št. Lenart-skem okraju. Porušeni so mostovi in poškodovane ceste. Tako je voda podrla posebno most na okrajni cesti Ptuj-Sv. Boltenk SI. g., potem most v Zh. Voličini. Škoda je velika, promet še danes oviran. Treba bo hitro na delo. Posebno letos se vidi, kako nujno bi bilo potrebno takoj pričeti z regulacijo pesnice. Lepa Pesniška dolina je skoraj vedno pod vodo in lepa mrva uničena. Mero-dajni krogi bi se morali nemudoma zganiti in pričeti z delom. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj. Za ta zlet, ki se vrši 7. septembra t. 1. delajo se obsežne priprave. Zajedno s sokolskim ialetom proslavi se petdesetletnica Narodne čitalnice v Ptuju. Vsa sokolska društva, katera se nameravajo izleta udeležiti prosim,o da prijavijo nemudoma odboru Ptujskega Sokola število udeležencev. Prijave pričakujemo najpozneje do 20. t. m. Prehranjevalni in stanovanjski odsek bo mogel svojo nalogo le tedaj breznikno rešiti, ako bo pravočasno obveščen o številu udeležencev posameznih sokolskih društev. Treba je pravočasno preskrbeti primerno število stanovanj in ukreniti potrebno glede prehrane. Bratje in sestre, agitirajte in pripravljajte se za zlet Mariborske sokolske župe, ki bo slavnost, kakoršne Ptuj Še ni videl. Odbor Ptujskega Sokola. Seja sosveta Okrajnega zastopa v Ptuju. Dne 16. t. m. se jo vršila 4.*redna seja Ptujskega Okrajnega zastopa. Vladni komisar g. M. Brenčič je podal obsežno poročilo, nakar se je odobril računski sklep za leto 1918. Računi za preteklo leto so bili natanko pregledani, tudi po strokovnjakih in se ni mogla dognati nikaka nerednost. Na predlog revizorja se je računski sklep odobril. Istotako se je odobril račun glede galico za leto 1919. Doseženi prebitek po 1671 K se je določil za ustanovitov zveze kmetijskih podružnic s sedežem v Ptuju. Sklenilo se je vplivati na merodajne činitelje v okraju, da se ustanove povsod kmetijske podružnice, kjer takšne še ne obstoje. Kmetijske podružnice bodo imele pred vsem tudi nalogo preskrbovati svoje člane s semeni, galico in drugimi potrebščinami. Obširno se je razpravljajo o škodi, katero je napravila voda, na mostovih in cestah. Dognana škoda presega 22.000 K. Sklenilo se je, da se udeležijo odposlanci okrajnega zastopa sestanka dne 11. in 12. septembra t. 1. katerega sklicuje predsednik likvidicijske komisije v Celju. Okrajni zastop je dovolil prispevke za me-čansko šolo in za dijaški dom v Ptuju, posebno tudi prispevek za prevažno obrtno nadaljevalno in trgovsko Šolo v Ptuju. Sosvet z vladnim komisarjem g. Brenčičem na čelu kaže v sedanji sestavi mnogo razumevanja za krajevne in splošne potrebe. Posebno se trudi spraviti v dober stan okrajne in občinske ceste. Želeti bi bilo, da mu gredo posebno obč. odbori v okraju tozadevno na roko. Sokolska veselica v Ormožu se je vršila pri lepem vremenu dne 15. avgusta ob velikanski udeležbi. Nad 2000 ljudi je došlo na veBelični prostor. Došli so sokoli in tudi so-kolice iz Maribora, iz Ptuja, Ljutomera, Va-raždina. Skupni nastop sokolov na urodju in prostih vajah je bil sijajen in je navduševal vse. Sol V Halozah. Stari ljudje pripovedujejo, da se je v Halozah blizu Borla svojočasno kopala sol. aNa takozvani Plešivici so bile baje velike solnate jame. Ko se je uvedel monopol na sol, se je ta jama zaprla. Napravila so se mogočna vrata in zaklenila z velikansko iljučavnico. Zemlja je zasula ta vrata in nihče ne ve, kje se je nekdaj ko- pala sol. Sluti se, da bi se dale najti v starih arhivih borlske grajšine potrebne listine, na podlagi katerih bi se moglo dognati, kje se nahaja solina. Haloze so vulkaničnega značaja. Prav verjetno je, da hranijo haložki griči tudi dragoceno sol. Naša vlada bi naj čiinpreje pričela z vrtanjem na mestih kjer se je po ljudski govorici nahajala svoječasno jama. Kolikor nam je znano se že nekateri gospodje za stvar zanimajo, toda le vlada bi mogla dognati, ali bi se ros dala spraviti na dan v Halozah sol, katero tako nujno potrebujemo. Krasen jabolčni cvet nam jo poslal od svojega triletnega drevesca Jožef Koren iz Ko-privnika občina Frani. Pri letošnjem vremenu v tem času vsekakor redkost. Ogenj. Dne 21. julija t. 1. je izbruhnil v hlevu posestnika Jakoba Potočnika vStrmecu, občina Leskovec, ogenj, ki je uničil omenjenemu posestniku hiše in gospodarsko poslopje. Povzročil je požar nek sosedov otrok, ki je z vžigalicami neprevidno ravnal. Skoda se ceni na 30.000 K, zavarovano pa je bilo poslopje na 1800 K. Obesil se je dne 7. t. m. 70 let stari vžitkar Franc Jelen v Jablovcu, občine Nova cerkev, na drevesu blizu stanovanja. Vzrok samoumora je baje bila neka razprtija s sinom.