373
Popotne črtice.
V Kranji in okolici.
Ako bi bil jaz zagledal sveta* luč v mestnega zi-dovja tesnini, morda bi ne silil zdaj starejših let iz mesta tako kakor sem silil mlajših let v mesto. Ker sem se pa rodil med priproste kmetiške hiše lesenimi stenami, iz katerih oken sem prve dni svoje pameti gledal že bližnje zelenkasto in daljno sivkasto gorovje ob kraji rodovitnih dobrav in obilnih gozdov, brž smuknem rad iz mesta, če le morem izmuzniti se par dni iz svojega posla večkrat sitnih brad. To je vzrok, da sem nedavno nabrusil pete ter za par dni odloživši svojega posla pezo porabil ugodno priliko železniškega vlaka v to, da se postavim v Kranj.
Vožnja od Ljubljane do Kranja ni kako potovanje v Ameriko; to vem prav tako dobro, kakor drugo, da se namreč na tej kratki poti človeku ne more nič posebnega prigoditi, ako ni okraden ali pa se vlaku kaka nesreča ne pripeti. Zato jaz tu le omenim, da se kaj tacega ta pot ni primerilo , čeravno — ali morda bolje rečeno, ker so bile razen moje nič vredne osebe na vlaku še tri osebe politične pomenljivoati, namreč Kranjske dežele c. k. načelnik vitez Widmann Bohuslav, deželne vlade svetnik grof Ohorinskv in neka častitljiva oseba duhovskega stanu in Tržiškega domo-vinstva. Po poti sem si ubijal glavo z uganjko: kaj li je namen viteza Widmanna in njegovega svetovalca, da se o neprijetnem, jako kislem vremenu napotita v Kranj?
Vlak se vstavi pod Kranjem in z vozov zlezemo vsi, ki smo imeli vozne liste do tje. Se ve, da se vitez Bohuslav Widmann in gori omenjene osebe peljejo v mesto, mi drugi, ki nismo za državo nobene druge važnosti , kakor da plačujemo davek, koračimo peš za njimi. Jaz sem mislil, da bodo, ko se voz z vladnima glavama pripelje čez most, sprejela ji kaka procesija uradnikov; a motil sem se, moj sprejem je bil ravno tak, kakor viteza Widmanna; kdor naju ni poznal, ni vedel, kdo je deželni predsednik: jaz ali on.
Vitez in grof se zgubita, jaz pa, ki sem pozabil pustiti doma sitni želodec, grem po nasvetu svojega druga, ki je poznal mestice bolj od mene, na „staro pošto" in v družbi znanih somišljencev potolažim svoj materijalni del z dobrim a ne predragim kosilom, katero je bilo vsem drugim všeč, le nekemu severnemu Nemcu ne. Se ve, Nemec in Magjar hočeta povsod, da se zanju „extra-wurst" kuha.
Po kosilu podam se cajprvo v kavarno — menda edino v Kranji. Tu brž zapazim, da se gosti gledajo kakor pes in mačka. Sosed mi pojasni to nenavadno prikazen rekoč, da, kar je bila zadnja volitev, se nem-škutarji in narodnjaki pisano gledajo povsod. Slovenci se ogibajo gostilnic in štacun , katerih lastniki so volili Dolenca, in narobe. „Prav tako", pravim jaz in sklenem to načelo priporočati posebno Ljubljanskim Slovencem, ker bo potem nemčurjev čedalje manj.
Meni je Kranjsko mestice prav malo znano, zato sem hotel ogledati si^ga na vse strani. Najprej se podam v čitalnico. Čeravno ne prevelikih, ima vendar prav lepe prostore, posebno lična dvorana z odrom vred se mi je prikupila. Manj všeč mi je bilo to, da le tik njenih prostorov c. k. davkarija.    Jaz ne morem
zato,   da   me tiste  rumene  okrogle table povsod v oči zbadajo.
Iz čitalnice se napotim ogledovat mestice. Popi-saval ga ne bom, ie to omenim, da je prav prijazno in čedno, tlak dober, vsaj veliko bolji kakor Kamniški, ki je, kakor sem slišal, Keceljnu že veliko kurjih očes naklonil. Vidi se povsod, da na Čelu mesta stojč narodni, za čast domačije skrbni možje.
Prav zadovoljen vkrenem na gorenjo stran — proti novemu železnemu mostu. Kaj lepa in prekoristna je bila misel napraviti ta most čez globoko strugo Ko-krice ; most je lep kinč okolice mestne; v obče je tu vsa scenerija izvrstno romantična in vredna kakega risarskega čopiča ali vsaj fotografiene slike. Le nekaj sem tu milo pogrešal: senčnatega drevja, pod katerega krilom bi človek o vročini iz mesta prišel le sem. Naj bi se kmalu se to posrečilo stvariti gospodu županu in odboru njegovemu!
Popolno po ravnem pelje od mesta cesta ob Prim-skovem v Kokro. Cisti gorenski zrak se mojim okajenim in oprasenim pljučam kaj prilega, čeravno je nekoliko mrzel, ker prihaja s hribov po vrhu že s snegom pobeljenih. Zato zapnem suknjo ter se pomikam počasnih korakov proti Primskovernu. Kar zapojo zvonovi po vseh straneh. Pogledam na uro, ki kaže tri, in se spomnim, da je sobota. Vstavim se in vlečem na uho prijetne glasove, ki prihajajo z zvonikov na trdih kamenitih tleh in se odmevajo od gora. Izmed vseh je najbolje razločiti ubrano in veličastno zvonenje Hii-zerjevo v Smartnem. Ves zamaknjen poslušam. O tem pa mi vdari na uho jako neprijeten glas za hrbtom. Kaj je to? Ne C, ne Cisf ampak v sredi nekje, pa ka-košen glas! Kakor bobnenje kotla. „Kje je ta zvon?a — vprašam memo gredočega kmetiškega človeka. „Pri naa na Pri makovem" — mi odgovori. „Kdo ga je KI?" — „Zvonar v Ljubljani" —je odgovor— „pa ta je že tretji, ker so mu zvon dvakrat nazaj poslali; res, da smo slabo naleteli za lepi svoj denar." — „Toraj!" — si mislim in bežim nazaj proti mestu, da bi ušel temu glasu, po katerem človeka ušesa bolijo.
Stranska pot me pripelje do pokopališča. Čeravno sem rajši med živimi kakor med mrtvimi, vendar vkrenem med obzidje in jamem ogledovati napise na grobnih spominkih. Z veseljem zapazim, da je veČina domačih slovenskih. Pred spominkoma Prešernovem in S. Jenkovem postojim nekoliko in se zamislim v preteklost, iz katere me zbudi neko neprijetno kranjsko nemško žvrgoljenje. Ozrem se in zagledam par mestnih dam s tremi moškimi spremljevalci. Ker jo vkrenejo proti meni, se umaknem in odhajajoč vjamem še sledeče nemške besede na svoje uho: „Da schaun'8, das ist sein Grob! Er hot long gnug nicht aterben wollen. Die Erb?n ham kaum dJrauf gewartet, bis er hin war." — Na to se ozrem in vidim, da stojč pred gomilo, ki ima spominek z nemškim napisom. Res, osupnila me jo ta — pieteta.
Kmalu sem zopet v mestu. Kam se obrniti! „Poišči si znancev, saj jih imaš" — mi veli notranji glas in že sem čez prag trgovca gospoda O mer se, iskrenega in vljudnega narodnjaka, ki me razveseli z ob ljubo peljati me zvečer v družbo pevcev čitalnice Kranjske. Na ta način mi je večer kmalu pretekel deloma v znani narodni gostilnici, kjer sem pa zagazil v precej hudo besedovanje s par nemškutarji, ki so zadnjič „Dollenza" volili in katerim je videti popolna politična nevednost že na obrazu, deloma pa v družbi čitalničnih pevcev in drugih narodnjakov. Zabava je bila prav živahna, pevci so se odlikovali z lepim in ubranim petjem tako, da sem se kar čudil. Predsednik pa je  vodil  zborovanje   prav   drastično   posnemajo   parla-
mentarno šego, po kateri večina strahuje manjšcino in je ne pusti do besede. Take zabave bi tudi v Ljubljani lahko imeli večkrat v čitalnici in društveno življenje postalo bi živahneje na prid narodni stvari. V „veliki" Ljubljani se ve da, hodi vsak le raji svojo pot.
(Dalje prihodnjič.)
374
380
Popotne črtice.
V Kranji in okolici.
(Konec.)
Drugo jutro zgodaj, ker je bilo vreme deževno, odpeljem se s Kranja po posti proti Cerkljam. Bilo je prav mrzlo in sneg je bil pobelil planine prav daleč dol. Voznik mi je rekel, da bo ostal, ker mu je prejšnji dan, ko je peljal se v Kokro, tekla dolgo časa lesi ca po cesti pred vozom, kar je za znamenje smatral, da potem sneg kmalu pade.
381
V benčurji postojiva. Ta vas je zgodovinsko imenitna. Je namreč dom slovečega nemškutarja Gol* loba, ki je ob zadnjih volitvah zmagonosnemu Kamniškemu Kecelju, vračajočemu se s Tržiča, prepregel cesto s slavolokom ter njegove že tako vinjeDe volilce vnovič napajal. Zato si bo ta sicer poštena vas ohranila mesto v zgodovini, čez sto in sto let še bodo žabe velike kotle v sredi vasi pravile svojim otrokom, kako je takrat bilo, ko se je slavni Kecelj s svojimi volici akoz vas peljal; venec pa, ki je na slavoloku visel, bo Gollobova rodovina hranila v večen spomin. Sicer pa je vas velika in lepa, hiše zaporedoma nastavljene ob vodi. Neprijetno je le poleti kvakanje žab, katerih na tisoče prebiva v k6tli sredi vasi. Zdaj so bile tihe, ker jih je zeblo, kakor mene.
Mene to premišljevanje tako prevzame, da me iz zamaknjenosti zbudi še le dregijej poštarja, ki je hotel poštni paket vzeti izpod mene, marveč iz skrinjice pod mano. Dozdaj sem se peljal sam, tu pa dobim družbo v osebi mladega gospoda duhovnika, kar mi je jako Jjubo. V pogovoru mi razkazuje vasi in kraje, ki se tu vidijo in med katerimi je zopet grad Strmolje, ime-niten zavoljo lastnika svojega, nemškutarja Edvarda Urbantschitscha. To je vrag, da so povsod taka nem-Čurska gnjezda nasejana!
Na pol zmrznjen se pripeljem v Cerklje, kjer me učitelj in župan goap. Vavken prijazno sprejme. Cerklje so ena najzaljših vasi pod gorami na prav lepem kraji. Visoka cerkev je lepa, njen zvonik se vidi iz vseh krajev že od daleč. Povsod se vidi, da so Cerkljani pridni in snažni. Polje je lepo obdelano, le senožet je po mojih mislih premalo, zato tudi goveja živina ni kaj posebno prida. Meni se je zdelo, da je ta kraj posebno tudi za sadjerejo ugoden, ker je zavarovan mrzlih severnih vetrov; škoda, da sadjereja tu ni na primerni stopinji. Ljudje se pač najbolj pečajo s poljedelstvom.
Vas je bila vsa na nogah, vse praznično oblečeno, ker je bila ravno nedelja in vrh tega se je imel blagosloviti nov altar. Največ pa je bilo vzrok temu to, da so Cerkljani dobili troje novih zvonov k enemu staremu iz Samassove livarne v Ljubljani; ti so imeli pr vikrat skupno peti, zato je vrelo vse skup. Reči moram, da je tudi mene trla radovednost, da sem komaj čakal, da bi zvonovi zapeli. Proti deveti uri res za-poj6. Jaz napnem ušesa in najdem, da je največi Bt drugi Des, tretj. F in četrti B. Ni sicer čist moll} ali vendar že gre, naj bo. Toda kaj je to? Glaau manjka, stari izvrstni Des predoni vse druge, v daljavi se sliši le ta. Ljudje nevoijno maj6 z glavami, meni se pa zdi, da je blago v njih slabo. Grem poslušat od daleč. Res premaga jasni glas starega zvond na pol težjega večega, to se ne dd tajiti. Novi zvonovi nekako zabuhlo poj6, kakor da bi bili s kako cunjo oviti, nič pravega glasu ni ž njih. Vrh tega je neki goap. Samassa, kakor sem slišal, prvemu zvonu, ki se mu je bil skazil, dal z dletom odbiti blizo poidrug cent, da ga je spravil do nižjega glasa. Ker je na ta način zvon pretenak, je dal mu prelahek kembelj -— gotovo boječ se, da ne bi se ubil. Naj mladi gosp. Samassa nikar ne misli, da njegovo zvonarijo kdo nalašč preganja, al dopustiti vendar mora, da nismo gluhi pred zvonovi starega Samassa in pred novimi zvonovi Hilcerjevimi. Nam ne gre za osebo, — zvonovi so predmet kriti-kovanja. Ker pa je to blago drago, mora biti kritika po starodavnem pregovoru: „wer da baut auf offenen Strassen, muss die Leute reden lassen".
Doide me tropica kmetov. Pozdravijo me, potem pa me ogovori prvi: ,,Slabo so se obnesli".
;>S čem?" vprašam začuden.
„Z novimi zvonovi. Mi smo jih zalo naročili, da bi jih slišali. To pa ni nič. Mi na Zgornji Brnik slišimo le starega, druzega nič. Čemu pa nam bo zvon, ki nas stane 4000 gold., če ga ne slišimo?"
„Res je, res", pritrdijo drugi, „le kar nazaj vzemite to blago."
„Haba" — se nasmejem — ,,vi tedaj mislite, da sem jaz zvonar iz Ljubljane?"
„Kdo pak!" ~ odgovore vsi.
„Motite se4', jih zavrnem, „jaz niaem zvonar. Meni so ti zvonovi ravno tako malo všeč, kakor vam." Marsikaj sem še slišal kritikovati prosto ljudstvo, kar ni bilo na hvalo zvonovom.
Tudi jaz se podam za ljudmi v cerkev; opravilo je trajalo do pol ene popoldne. V cerkvi zagledal sem tudi g. Samaaso, ki pa ni bil nič kaj veselega obraza. Morda so tudi njega kje kmetje prijeli, kakor mene.
Dan ni bil nič prijeten, vreme mrzlo in mokro?no. Zato se udam prigovoru prijateljev iz šolskih let, ki mi živita v kaplaniji, in ostanem Čez noč tam. Prav prijetna je bila zabava zvečer v farovžu, katerega sem se bil jaz prej ogibal iz raznih vzrokov. Zvečer pa je bilo zvedriio se tu in vljudni ter gostoljubni g. župnik je skrbel za to, da nam je večer še prekmalu pretekel.
Tudi drugi dan je bil meni jako prijeten, Čeravno meglen in mrzel. »Kjer pojo, tje se mirno vsedi" — pravi nemšk pregovor, v Cerkljah pa se mnogo in lepo poje — v cerkvi in družbi. Cerkvene pevke so jako dobro izurjene in imajo kaj lepe glasove; za družbeno petje pa skrbi kvartet — vse pod vodstvom znanega glasbenika in skladatelja gosp. A. Vavken a. Vse je tu narodno, domače, slovanska zavest prodira, ker ljudje radi ber6 časnike! Na pošto dohaja lepo število listov, večidel slovenskih. Le enega kavra zagledam tu med časniki — ,,Laih. Tagblatt". Radoveden, kdo je naročen na-nj, pogledam in berem: „Sr. Hochwiirden Herrn J. Ulzher, Pfarrer in Michelstatten". — „Je li to mogoče, da duhoven naroča ta „turški list"? popra -šam. — ,,Dd! je odgovor; prej je imel „Slovenca", pa ga je popustil in zdaj bere le „turški list". — No, menda je to med duhovščino edini naročnik „turškega lista".    Dobro naj mu tekne!
Veselja človeku igra srce, če najde na kmetih v političnih rečeh izvedene ljudi. Nemčurji nam očitajo, da po kmetih zmagujemo pri volitvah le zavoljo tega, ker so kmetji nevedni. Prav rad bi bil imel, da bi bil kak tak človek siišal moj pogovor ta dan s pri-prostim kmetiškim možem, ki je Slovenca volil, in prejšnji dan med Kranjskim „purgarjem", ki je svoj glas dal Dollenzu. To je kakor noč in dan, „purgar" zabit in neveden, kakor zid, a priprosti ,,kmet" izveden v vseh reč6b, da je veselje. Zato se ni čuditi, da gredo meščanski volilci nemškutarjem na limance, kmetiški pa ne.
Reči pa moram, da sem zavoljo tega, kar sem v Cerkljah videl, skusil in slišal (izvzemsi — se ve da — nove zvonove) bil tako vesel, da bi bil prav rad vdal se vabilu starih prijateljev ter mudil se še par dni med njimi. Al dolžnosti poklica mojega mi velevajo vrniti se v Ljubljano nazaj. Prav težko tedaj se poslovivši od prijazne domačinske in prijateljske družbe sedem na voz, ki me je potegnil do Kranja. Nekoliko časa je bil z mano tudi skladatelj Davorin Jenko, ki je bil prišel iz Beligrada, kjer je ka-pelnik gledišča, vedrit se na svoj dom in zabavat se z lovom. Ko je s svojim tovarišem, zdravnikom gosp. GloboČnikom, stopil z voza ter vkrenil v hosto za kljunači in zajci, sem bil sam na vozu napoti, po kateri se je par mesecev pred mano peljal iz Tržiča zraago-nosni Kamniški Kecelj,  župan in vrag vedi,  kaj še.
;
V Kranj i mi je večer zopet naglo pretekel v prijetni družbi. Je že vae lepše v mestu, kjer veje slovenski duh, kakor na pr. v Kamniku, kjer je polno Keceljnovih netopirjev in ves zrak po nemčurskem dihu okužen.
Zjutraj sem zapustil mesto, ki je o zadnjih volitvah z Loko vred rešilo čast vseh Kranjskih mest, kjer počiva dr. Prešeren in je rojstni kraj našega dr. J. B1 e i w e i s a.
382