O SAMOPRISPEVKU SE BOMO ODLOČALI NA REFERENDUMU
Za bolj čisto okolje, bolj zdrav zrak in vodo
Po skoraj polletnih razpravah, ki so tekle v različnih fazah in oblikah v okviru Soci-alistične zveze delovnega ljudstva in v zad-nji fazi v delegacijah in delegatskih skupš-: činah občin in mesta Ljubljane, je Skupšči-na mesta na pobudo skupščin občin spreje-la sklep o razpisu referenduma za uvedbo četrtega samoprispevka v Ljubljani. Dolo-čila je 23. november 1986 kot dan, ko se bomo na najbolj demokratičen samouprav-ni način - z referendumom - odločali o sprejemu programa in načinu financiranja objektov, ki naj zagotove, da- bomo imeli v Ljubljani y naslednjem srednjeročnem ob-dobju bolj čisto okolje, bolj zdrav zrak in vodo.
Razprave o programiranih objektih, ki naj bi jih sofinancirali s samoprispevkom pa niso pričele šele letos. O vseh predvide-nih objektih je tekla razprava že tedaj, ko smo usklajevali naše programe razvoja do konca tega tisočletja in za tekoče petletno obdobje. Tako takrat kot tudi v razpra-vah, kaj naj se vključi v program samo-prispevka, smo ugotavljali, da vse te ob-jekte potrebujemo, bodisi da je potrebno z nekaterimi odpraviti posledice pretekle-ga razvoja, bodisi da gre za preventivo. Največkrat pa je sanacija pravzaprav tu-di del preventive.
Že ob razpravah o srednjeročnem in dol-goročnem planu pa je bilo jasno povedano, da za vse objekte, ki jih želimo, a tudi potre-btgemo, ne bi mogli zagotoviti dovolj sred-stev-iz rednih virov - torej iz dohodka go-spodarstva ali preko cen. Zagotavljanje sredstev samo preko teh virov, bi odložilo izgradnjo prepotrebnih objektov v času po letu 1990. Zato smo po tehtnem premisleku
v Mestni konferenci SZDL predložili v jav-no razpravo predlog, da čas izgradnje ob-jektov skrajšamo, vendar pa to lahko na-pravimo le, če del programa sofinanciramo s samoprispevkom. Razprava, ki je tekla v vseh okoljih, tudi sredstva javnega obveš-čanja so se zlasti v zadnjem času močno vkljudila, je opredelila, kateri objekti naj ostanejo v programu. In tak program je v svojem sklepu o razpisu referenduma opre-delila tudi Skupščina mesta Ljubljane na podlagi stališč delegatov vseh treh zborov.
Ob sklepanju o razpisu referenduma in programu objektov, ki naj zagotovi, da bo v prihodnje naše življenje bolj zdravo, so skupščine občin in mesta v celoti sprejele usmeritve, ki so bile poudarjene v javni razpravi: da moramo zagotoviti najboljše strokovne rešitve objektov, da je z druž-benim in strokovnim nadzorom nujno za-gotoviti najbolj racionalno rabo vseh sredstev potrebnih za izgradnjo teh objek-tov in da je potrebno z doslednim spošto-vanjem predpisov zagotoviti, da v prihod-nje ne bo prišlo do novih virov onesnaže-vanja okolja, zraka in vode. Pri tetn smo prepričani, da bo tudi zahtevani družbeni in strokovni nadzor v bodoče bistveno vpli-val na način dela vseh odgovornih.
Odločitev, da bomo združevali 1,5% svo-jega osebnega dohodka in s tetn prispevali-za bolj zdravo življenjsko okolje v našem mestu, zagotovo ni lahka v času, ko inflaci-ja še vedno zmanjšuje vrednost osebnega dohodka. Zato sklep o razpisu referendu-ma za uvedbo samoprispevka tudi oprede-ljuje mejo osebnega dohodka, do katere se samoprispevek ne bo plačeval, da ne bi bil ogrožen življenjski standard tistih prebival-
cev, Jti imajo nižje prejemke. Tako smo de-lali tudi v preteklih petnajstih letih, ko smo združevali sredstva samoprispevka za grad-njo objektov družbenega standarda. Zgra-dili smo 127 objektov, ki so že predani v uporabo, nekaj pa jih je še v gradnji - med njimi največji - Ijnbljanska porodnišnica.
Nekateri so v javni razpravi in tudi pre-ko sredstev javnega obveščanja trdili, da ne vedo, kako so bila porabljena sredstva dosedanjih samoprispevkov. Mislim, da tako lahko trde samo tisti, ki nočejo vide-ti zgrajenih objektoy, ali pa niso hoteli prečitati številnih poročil, ki so jih skupš-čine dosedanjih samoprispevkov objav-Ijale v javnih glasilih ali posebnihpubli-kacijah.
V javni razpravi v posameznih krajevnih skupnostih, še bolj pa preko nekaterih revij in časopisov, so se oglasili tudi nasprotniki predloga, da objekte gradimo s samopri-spevkom, češ da je to preživelo, da gre za dodatno obdavčenje, za »demagoške parole oblastnikov« in celo »za poskus legitimiza-cije povečanja eksploatacije delavskega ra-zreda«. Ko je bil program predložen v javno razpravo, smo pričakovali kritično presojo predloga, ki bo dala konstruktivne dopolni-tve. Pričakovali smo tudi ostro kritiko, ne pa žalitev.
Večji del Ljubljančanov je predlagani program ocenil pozitivno in predlagal del-ne spremembe. Večina Ljubljančanov se dobro zaveda, da brez samoprispevkov v preteklih petnajstih letih ne bi imeli reše-nega organiziranega varstva predšolskih otrok, osnovnih šol, varstva starejših ob-čanov in zdravstvenih domov. Tudi veli-
ko število realiziranih programov s sred-stvi samoprispevkov ali s prostovoljnim delom v Sloveniji in v Jugoslaviji dokazu-je, da ne gre za »demagoške parole« in »povečanje eksploatacije delovnega člo-veka«, temveč da stno si s samoprispevki zgradili tisto, kar smo in bomo potrebova-li za vrednejše življenje. Pri gradnji teh objektov pa je sodelovalo tudi veliko šte-vilo delavcev, ki so si na ta način pošteno zaslužili svoj kruh - z delom in ne s praz-nimi besedami.
Stevilni strokovnjaki, ki sodelujejo in bo-do še naprej sodelovali pri pripravi projek-tov in izvedbi objektov, ki so predvideni v programu četrtega samoprispevka bodo dobre rešitve in izkušnje pridobljene v nji-hovi gradnji, lahko koristno uporabili tudi drugje in tako prispevali k uresničevanju tistih opredelitev našega programa razvoja, ki poudarjajo uveljavljanje znanja, znan-stvenih in inovacijskih dosežkov ter dose-ganje nove kvalitete.
Ljubljančani smo mnogokrat, ne samo takrat kadar smo se na referendumih opredeljevali za samoprispevek, dokazali, da želimo živeti in delati v urejenih raz-merah, dokazali, da smo pripravljeni s solidarnostjo reševati tudi probleme dru-gih, skratka - da vemo kaj hočemo in zmoremo.
Zato sem prepričana, da bomo na refe-rendumu 23. novembra letos odgovorno pretehtali svojo odločitev in se opredelili na hitrejši razvoj, čistejše okolje in bolj
zdravo življenje.
NUŠA KERŠEVAN
Pradsadnlca SkupUin* m«iti L|ubl)an»