LETO XIII ŠTEVILKA 128 DECEMBER 1985 Dober Likov poslovni uspeh Sredi decembra so v Liku slavili nadvse uspešno po-ovno sodelovanje z avstrijsko firmo Buttinghans iz fadca. To sodelovanje je bilo nedavno kronano s pro-ajo 100 tisoč vrat tej firmi. LIKO kot poslovno uspešna klovna organizacija, ki se s 'ojimi rezultati poslovanja na-*ja pri vrhu v jugoslovanski le-lopredelovalni industriji, se je avočasno zavedla, da je velik izvozu vrat. In da bi to željo lahko spravili v življenje, je bilo potrebno vložiti veliko truda predvsem v razvoj tehnologije in proizvodnega programa. In ker se njihovi delavci nikoli niso ustrašili prokturistov Holfhansa in Pac-hermegga, ki sta znala prisluhniti lastnikovi ideji in želji po medsebojnem sodelovanju, pričeli s prvim načrtnim izvozom naših vrat v Avstrijo, nismo pomislili, da bo naše sodelovanje preraslo v dolgoročen trden posel. Naši odnosi pa so v tem obdobju prerasli v dobre poslovne in prijateljske odnose. Firma Buttin- ia slavnostni seji delavskega sveta TOZD Tovarne vrat ob tem poslovnem dosežku so dr. Ernestu lollerju Izročili plaketo LIKA in spominsko darilo — pozlačeni model vrat. Njegov poslovni moto te: »Korak za korakom k uspehu« in tudi v zdravici so si obljubili nadaljnje še tesnejše sodelovanje. Plaketo Lika so prejeli še Herbert Hofhans, dr. Dušan Krečič in vodja »vratarne« Martin Rebolj, ^b tej priliki so podelili zaslužnim delavcem tudi diplome. |el njenega nadaljnjega na-jredka in razvoja odvisen prav v: za Na programsko volilni seji Občinske konference SZDL. k[ bila 5. decembra so delegati pregledali delo konference in nj'* organov v preteklem obdobju. Programsko volilna konferenca SZDL »Zaostrene družbenoekonomske razmere še naprej otežujejo naše delo,« je v svojem uvodu poudaril predsednik OK SZDL Jože Perpar. »Pri vsakodnevnem političnem delu se neprestano srečujemo z vprašanji nadaljnjega gospodarskega razvoja in življenjskega standarda. Čeprav imamo dolgoročni program ekonomske stabilizacije pa se le-ta zaradi vrste objektivnih in subjektivnih razlogov prepočasi uresničuje. Naša nemoč pa tudi nepripravljenost se kaže v administrativnem urejanju ključnih vprašanj in odrinjanju vpliva delovnih ljudi in občanov k drobnim, sicer pomembnim vprašanjem. Čeprav bomo tudi v prihodnje še naprej spodbujali samoiniciativnost in opiranje na lastne moči v vseh okoljih, pa bo vendarle potrebno, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju hitreje in učinkoviteje razrešujejo globalne in strateška razvojna vprašanja v Jugoslaviji. Zaostrene družbenoekonomske razmere pa so hkrati vplivale tudi na realnejše in tesnejše razmišljanje o razvojnih možnostih tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih in še posebej v krajevnih skupnostih. To se je še posebej potrdilo ob nedavnih razpravah o osnutku srednjeročnih planskih dokumentov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje in njihovemu usklajevanju z namerami krajevnih skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato so bila tudi na letnih sejah KK SZDL razmišljanja usmerjena predvsem k lastnim virom, celo k uvedbi krajevnih samoprispevkov. V tej zvezi želim poudariti, da je potrebno pred odločitvijo za razpis referenduma za krajevni samoprispevek temeljito ašanj Jmen proučiti dejansko pripravljefliike. krajanov, morebitno udeleži, i SIS pa zagotoviti v srednjer^šar nem planu. Ne glede na zfcotov štrene .razmere in padanje |hl, v Ijenjskega standarda, morarrte se< uvajanju krajevnih samdavce, spevkov v kakršni koli obliki pjštev pustiti končno odločitev krifetvo, nom samim«. ;ijah • Ko je govoril o pripravahpke r volitve je poudaril, da mor?11'9i tudi v naslednjih fazah priprai(ar P1 volitve zagotoviti kar najvM3" demokratičnost v postopkih, iVeč 1 pustiti možnosti več kandid^dars oziroma odprtih kandidatnih' vse če delavci oziroma občani to'est 1 htevajo in sproti obveščatiRf vseh podrobnostih kadrov^f sc priprav. &ber Pri kandidiranju za najodij^3^ vornejše funkcije v občini s«,ečuj seveda v načelu treba izogit^ ka*>, celi horizontalni rotaciji Hkrati pa naj bi na te funkciji so n skladu s sprejetimi kriteriji, tyea|j rali po možnosti med mlaji^, kandidati. V tem smislu so |or n jiva nap določene razprave v okviru SZDL že začete in jih je potreB, . esar nadaljevati, da bi jih uspešno zaključili na skupni S™,'; OK SZDL in OS ZS v drugi pC^ vici januarja 1986 in na kasnefemo kandidacijskih konferencah. £e| | O nalogah pri uresničevžTjraje ciljev družbenega in gospodprak: skega razvoja v prihodnjem Ina dc pa je podrobneje spregoNitun predsednik Izvršnega svjličnil Herman Bele. Tudi drugi dejletic gati so opozorili na resen gosBčal; darski položaj in se zavzeliie. p učinkovitejšo akcijo. [sem Na osnovi razprav številjnajt delegatov in na osnovi sprejfcacij; izhodišč bodo oblikovali pjsot* gram aktivnosti Občinske kprizpn renče SZDL za leto 1986. bisu _jlikoi 6ri m ecttet ;> 1 sed inimt Vse drevesne vrste je zelo prizadel žled konec novembra?! V gozdovih s katerimi gospodari vrhniški GG je polomi Ijeno nad 40 tisoč kubičnih metrov lesa. Najbolj so prlzaf deti predeli nad 600 metrov nadmorske višine. Najhuje je na Ljubljanskem vrhu, vZaplani in Smrečju. Delavci GG i delali polne tri dni, da so očistili prometne ceste. Samo; popravilo podrtine, pravi inž. Janko Vidmar z GG pa bot rabili več kot leto dni. NAŠ POMENEK Poti in stranpoti osebnih dohodkov fetu 1986 so pred našo družbo odločilni trenutki. Po mnenju mnogih | lio volitve in s tem novi kadri odgovoriti na krizo, v katerem se na- "naše gospodarstvo. 1986 pa je tudi leto kongresov, partijskih in j "kalnih. Tudi od njih se pričakujejo nove smernice, pobude in stališ- o drugi strani pa mora po našem mnenju leto 1986 odgovoriti tudi na ksanje, kam in kako z osebnimi dohodki vnaprej, posebno če upošte-ro nekatera nova stališča o osebnih dohodkih, ki jih je'pripravil CK I kot predkongresni material. O odgovorih na izhodišča, pa tudi širše loblematiki OD, smo za odgovor zaprosili Marjana Sedeja, ki v svoji Jpvni organizaciji vodi področje vrednotenja in nagrajevanja dela. nje prjan Sedej, nekaj misi za za-: razgovora. akoj na začetku moram poudarila pozdravljam in podpiram sta-uredništva Našega časopisa, posveti nekaj prostora problema-* Nebnih dohodkov. In to iz dveh ! ov: I zaradi aktualnosti problemati- i f zaradi številnih nerešenih ašanj. ^menili ste aktualnost proble-Ijer^ike. Vemo, da so OD vedno ak-elejni, kaj pa številna nerešena ijefašanja? a gotovo je res, da so OD vedno ak-ijejni, vendar nam mora biti jasno, rar>Je sedanja aktualnost OD mnog ih L/nu ev v vprašanju, kako preživeti, i! ^ vajoč realno vrednost OD in krfetvo, da smo po delovnih organi-•'ijah v pripravah za nove gospo-/anSke načrte, iz katerih izhajajo tudi ior^m gibanja osebnih dohodkov. 3raitar Pa se tiče številnih nerešenih jjv^šanj, pa lahko samo naštevamo. ;jh, fveč let govorimo in pišemo o go-jjdžrdarski stabilizaciji, ki naj bi zdru-njhj vse napore, aktivirala delovno j tofest in povečala delovno uspeš-ičatr'- Resnica pa je ta, da neupravnome socialne razlike, ki izvirajo iz ižbenogospodarsko in politično jjpravičeno pridobljenih OD, ne s« ° 0StaiaJ°> Pač Pa se drastično ./ečujejo. Skrb vzbujajoče pa je =>lstvo in obnašanje, da mnogi Iju-.i, celo na najvišjih mestih mislijo, ni £Sar in niko9ar ne zavezujejo, j Različni obdelani podatki nam ka-, Jjo, da se z vsakim dnem bolj odda-'"eJemo od mnogih deklariranih Cel. Kako daleč smo po načelih evagrajevanja po delu, kažejo podatki podprakse! Če bi razliko med osebni ba dohodkoma dveh delavk, ki sta go\|tu 1984 opravljali enako del o v dveh svtličnih organizacijah, pomnožili s deleti delovne dobe, bi ta razlika za-|OS|Ščala za nakup lepe družinske telile. Pojavljajo se različne razprave fsem mogočem, recimo, o vredno-evi|najbolj enostavnega dela v orga-»rej^acijah in v družbi nasploh, vendar 1 P| so te razprave, po mojem mnenju, kpnfezpredmetne in nevzdržne, saj • fcisujejo te trditve neupravičeno _Jliko pozornost enostavnemu delu eri najnižjim osebnim dohodkom), edtem ko velika večina delavcev 'j' sedaj živi na robu eksistenčnega lnimuma. Nerešenih vprašanj je ogi res veliko. Kakšna je po vašem mnenju trenutna situacija na področju osebnih dohodkov? V določenem smislu besede nestabilna. Na eni strani priporočil a CK ZKJ, na drugi strani samoupravni sporazumi in stališča sindikatov. Mislim, da je družbenoekonomski razvoj prišel do tiste točke, pri kateri si zavoljo ekonomskih, pa tudi političnih razlogov, ne moremo več privoščiti nadaljnjega razvrednotenja ekonomske funkcije osebnih dohodkov in da vse, kar se dogaja na področju osebnih dohodkov še zdaleč ni več sindikalno, temveč tudi veliko družbeno vprašanje. Po mojem prepričanju, pa če si to priznamo ali ne, je osebni dohodek materialna podlaga osebne svobode, ker je eno biti v položaju, ko lahko z osebnim dohodkom kriješ vse materialne nujnosti in ti še kaj ostane in ko si moraš za svoj goli obstanek iskati socialne podpore, različne dodatke, nadomestila ipd. Poglejte! Vse prekinitve dela izhajajo iz problematike delitve OD, kije v končni tazi odraz konflikta v organizaciji. Se pravi, daje primemo oblikovanje OD eden izmed najpomembnejših dejavnikov uspešnosti temeljne organizacije. Po drugi strani pa opažamo, da se delavci največ-kratpritožujejopravvzvezizOD, kar kaže na dejstvo, da so v tej potrebi pogosto frustrirani. Omenili ste stališča CK ZKJ o oblikovanju OD. Kaj pravzaprav predstavljajo? Po predlogu CK ZKJ naj bi bili OD sestavljeni iz dveh delov. Prvi del naj bi bil izplačan kot nagrada za delo na delovnem mestu, seveda v višini, ki zagotavlja ustrezno socialno varnost in ta naj bi se določal po enakih kriterijih po vsej Jugoslaviji, drugi del pa naj bi se oblikoval kot »dohodek od upravljanja« in ta naj bi stimuliral zaposlene delavce za boljše gospodarjenje. Po mnenju mnogih tak pristop pomeni negiranje ustavne koncepcije osebnih dohodkov, ki postajajo mezde, same delavce pa sili v mezdne odnose. Predlog CKZKJ pa hkrati spregleda dejstvo, da je naše gospodarstvo močno inflaktomo. To pa pomeni, da bo kakršnokoli izenačevanje OD za vsako enako delo po OZD in panogah hitro porušeno. Znani ekonomist A. Bajt pravi, da bi morali, če bi želeli ohraniti enake OD kljub inflaciji, osebne dohodke neprestano popravljati od zunaj, kar bi pomenilo vračanje v sistem centralno določenih plač izobdobjapred 1960. Hkrati pa ugotavlja, da predlog :i i dnevu republike so v Iskri Antene odprli novo proizvodno daje ekonomsko politične nasvete, ne da bi ugotovil obsežnost problema. Priznani strokovnjak iz tega področja M. Tajnikar pa meni, da bi uresničitev predloga osebnih dohodkov iz dveh delov razlike med osebnimi dohodki celo povečal, saj bi temeljile na razlikah v stopnji gospodarskega razvoja in povprečni storilnosti dela v posameznih republikah in pokrajinah. Ker je npr. slovenski delavec leta 1983 ustvaril 82 % več družbenega proizvoda, kot recimo, delavec na Kosovu, bi potemtakem moral biti njegov OD za toliko večji že v prvem delu, v drugem delu pa celo do štiridesetkrat večji, kajti njegova akumulacijska stopnja je v nekaterih panogah za toliko večja. To pa nujno pomeni, da bi načelo delitve po delu po ekonomskih kriterijih nadomestili — kot že tolikokrat — s političnimi. Lahko ugotovimo glavno poanto predloga: to naj bi bila socialna urejenost, pravičnost in enakost, vendarberaška urejenost in beraška socialna varnost. In še to za kratek čas. Dotlej, pravi A. Bajt, dokler nizka storilnost takšnega sistema dokončno ne onemogoči. Zanimive so različne reakcije posameznih organizacij združenega dela na ta predlog. Po nekaterih ugotovitvah ta predlog zagovarjajo in podpirajo povsod tam, kjer nimajo urejenega sistema nagrajevanja po delu in kjer imajo zaradi nizke storilnosti nizke osebne dohodke. Povsod tam, kjer pa doDro gospodarijo, kjer imajo razvit sistem nagrajevanja po delu, pa predlog CK ZKJ kategorično zavračajo in terjajo dosledno uresničevanje temeljnega družbenoekonomskega odnosa v socialistični družbi. Kaj pa priporočila sindikatov, zlasti slovenskih? Sindikati se, po mojem mnenju, zavedajo svoje odgovornosti pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela. V ta namen je bil na II. konferenci ZSS sprejet Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na njegovi osnovi pa so bile izdelane ustrezne strokovne podlage, na podlagi katerih so pripravljeni samoupravni sporazumi dejavnosti o skupnih izhodiščih ter nekaterih osnovah za razporeja- nje dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Menim, daje ustrezni branžni sporazum v primerih težkih gospodarskih razmer ali drugih motenj potreben in koristen, ker skuša rešiti tisto, kar so povzročili neustrezni mehanizmi za urejanje gospodarskih ali družbenih razmer. Vendar se mi ob tem vedno poraja vprašanje, kakšna je pravna narava teh sporazumov, saj v določeni meri odvzemajo pravice delavcem, da sami v popolnosti razpolagajo z rezultati svojega dela. Povsem na mestu je torej dilema, kdo lahko omejuje delavce v temeljnih organizacijah, torej v dejanskem združenem delu pri odločanju o delitvi sredstev za osebne dohodke, kdo lahko v njihovem imenu sprejema samoupravne sporazume, na osnovi katerih se naj potem dopolnjujejo in spreminjajo samoupravni akti, ki so ■ jih delavci sprejemali z osebnim odločanjem. In za konec našega razgovora: Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno storiti na področju oblikovanja OD, da nekako premostimo težave? Samo eno. Spoznati, da z drastičnim zniževanjem realne vrednosti osebnih dohodkov ne bomo rešili gospodarske stabilizacije. Nasprotno! Nenehno krčenje sredstev za osebne dohodke izredno negativno vpliva na razpoloženje delavcev. Posledica tega pa je slabše delo in s tem tudi manjši dohodek organizacij združenega dela in družbe kot celote. Naši delavci so si v tujini pridobili sloves dobrih, sposobnih in kreativnih industrijskih delavcev. Z drastičnim zniževanjem njihovega standarda, delavci svojih, v tujini priznanih kvalitet ne bodo spodbujali, razvijali in še izboljševali. Mislim, da mora biti končno vsem jasno, da osebni dohodki niso nizki, ker je dohodek majhen, pač pa obratno. Dohodek je majhen, ker so osebni dohodki nizki. Stabilizacije pa ne moremo reševati v situaciji, ko osebni dohodki postajajo socialna kategorija, ne pa osnovno gibalo doseganja boljših delovnih rezultatov. Pogovarjal se je in zapisal SIMON SELJAK Zahvala za urejeno Delavsko naselje Krajani Delavskega naselja z Vrhnike se za finančno pomoč k stroškom za asfaltiranje cestišč, ureditev javne razsvetljave in meteorne kanalizacije najlepše zahvaljujemo delovnim kolektivom — Industrija usnja Vrhnika, — Avtomontaže TOZD Kovinarska Vrhnika, — Vzgojno varstvene organizacije Vrhnika, — Osnovne Šole Ivan Cankar Vrhnika, — ter obrtnikom: Janezu Nagodetu, Trčku Janezu, Smrtniku Ignacu in Japlju Francu vsi iz Delavskega naselja. Posebno zahvalo smo dolžni: — SKOCES Vrhnika in — Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje Vrhnika, ki sta nam omogočila izvedbo navedenih del v finančnem pogledu. V okviru finančnih možnosti in veljavnih sklepov njihovih samoupravnih organov so nam nudili delno odplačevanje stroškov na kredit. Brez te pomoči akcije nikakor ne bi mogli realizirati. Prav tako se posebej zahvaljujemo svetu KS Vrhnika Breg in njenemu predsedniku tov. Horvatu za finančno pomoč, dobro sodelovanje in spremljanje naše delovne akcije. Izvajalci del so bili delavci Komunalrfega podjetja Vrhnika, ki se jim prav tako prisrčno zahvaljujemo. Se posebej se zahvaljujemo Boži Brežičevi. Pred bližajočim se novim letom želimo krajani Delavskega naselja vsem naštetim delovnim kolektivom in njihovim predstavnikom srečno, zadovoljno in predvsem uspešno novo leto 1986 KRAJANI DELAVSKEGA NASELJA Simultanka v Žitu Pred praznikom republike sta dva najboljša šahista ŠD Vrhnika Arčon in Kobal prvič v njuni šahovski karieri, ki je pohvale vredna, odigrala javno simultanko, ki jo je pripravil vrhniški Žito. Pokazala sta visoko šahovsko kulturo, ki je značilna za vrhniški šah, ter solidno teoretično podkovanost. Kljub začetni tremi, ki je neizbežna na vseh premiemih nastopih, sta na vseh deskah dosegla efektne zmage. Omenjena simultanka je primer vzornega odnosa združe- nega dela do tekmovalcev, ki se na raznih tekmovanjih borijo za barve Vrhnike. Pobudo Žita so v ŠD Vrhniki sprejeli s precejšnjimi simpatijami in kot vzpodbudo za nadaljnje delo. Kolektiv Žita je svoja gosta po simultanki povabil na proslavo, kjer jima je predsednica sindikalne organizacije ob ploskanju vseh prisotnih v znak priznanja izročila veliko »šahovsko« torto. Torto so naslednji dan vsi mladinci ŠD Vrhnika v Šahovski sobi Doma JLA z apetitom »zmazali«. A. A. RAZPIS Turistično društvo Vrhnika vabi k sodelovanju zakonski par, ki bi prevzel v oskrbo kočo v Starem mlinu in sicer od 27. aprila 86. do konca letne sezone. Prednost imajo občani, ki sože delali v gostinstvu. Prijave pošljite na naslov: Turistično društvo Vrhnika, Cankarjev trg štev. 4 (priporočeno) pod »bife stari mlin« do 31. januarja 1986. UPRAVNI ODBOR TD VRHNIKA sodobni proizvodni prostori nudijo možnost obstoja tegc Program Turističnega društva Vrhnika za obdobje 1986—1990 in za leto 1986 Turistično društvo Vrhnika daje osnutek programa za obdobje 1986—1990 in posebej za leto 1986 v javno razpravo. Morebitne pripombe pošljite do 31. januarja 1986 na naš naslov, Vrhnika Cankarjev trg štev. 4. Vsem občanom želimo srečno novo leto 1986, naša želja je, da bi se nam pridružili v čimvečjem številu, zlasti v prihodnjem letu, ko bo društvo proslavljalo devetdeset letnico obstoja. UPRAVNI ODBOR TD VRHNIKA Osnutek Tek. PROGRAMSKE NALOGE Program za PREDVIDENI VIRI PO NOSILCIH PROGRAM št. OPIS obdobje ZA LETO 1986—90 Turist. Najem- • SLO TTKS SIS za Občani Mlad. del. 1986 v dinarjih taksa nine kul. v dinarjih A Rekreativni center Stari maln — podaljšek strehe čez sanitarije 1. Pri koči 300.000 300.000 2. Dograditev sobe v koči 200.000 200.000 100.000 3. Žlebovi — žlote na koči 200.000 200.000 • 4. Obnova opornih zidov bazena 35 m 800.000 300.000 250.000 150.000 100.000 5. Odkup zemljišča pod jezom 250.000 250.000 6. Napeljava elektrike v dolžini 300 m 2,000.000 100.000 400.000 950.000 400.000 150.000 100.000 7. Popravilo poti Gačnik—Stari maln 300.000 150.000 150.000 100.000 8. Markacijske table 100.000 50.000 50.000 50.000 VSEGA: 4,150.000 150.000 1,800.000 950.000 250.000 750.000 250.000 350.000 B Rekreativni center Močilnik 1. Obnova nasadov 50.000 50.000 2. Posode za smeti 50.000 50.000 50.000 3. Čiščenje gozdov in parkov 20.000 20.000 20.000 4. Vzdrževanje kapelice Sv. Antona 50.000 50.000 5. Napisne table 30.000 30.000 30.000 VSEGA: 200.000 30.000 170.000 100.000 C Rekreativni center Sv. Trojica 1. Obnova gozdnih nasadov 200.000 70.000 30.000 50.000 50.000 100.000 VSEGA: 200.000 70.000 30.000 50.000 50.000 100.000 č Za opravljanje nalog 1. Proslava za 90-letnico —1986 ■ 200.000 150.000 50.000 200.000 2. Za propagando krajev 250.000 250.000 100.000 3. Administracija — za opravila 1,000.000 1,000.000 200.000 VSEGA: 1,450.000 1,400.000 5.000 500.000 VSEGA A, B, C, Č: 6,000.000 1,650.000 2,000.000 950.000 250.000 50.000 800.000 300.000 1,050.000 PREDVIDENI PRIHODKI 1986—1990 1. Turistična taksa 2. Najemnine 3. SLO 4. TTKS 5. SIS za kulturo Zveza kult. org. 6. Občani v delu 7. Mladinske akcije__ 1,650.000 2,000.000 950 000 250 000 50.000 800.000 300.000 VSEGA PRIHODKI: 6,000.000 Vrhnika, dne 12. 12. 1985 Upravni odbor TD VRHNIKA Osnutek sprejet na seji U. O. dne 12.12. 85 NAŠ ČASOPIS DECEMBER K TEHNIČNA DELAVNICA IZ ENOTE RIFATA ŠEHOVIĆA NAJBOLJŠA V LJUBLJANSKEM ARMADNEM OBMOČJU Četrta zvezdica Naloga je bila jasna: predstaviti najboljšo tehnično delavnico našega armadnega območja. Dovolj enostavno, bi rekli. Pa vendar piscu teh vrstic ni bilo lahko. Tudi sam je bil več kot petnajst let član tega kolektiva, ki je že nekaj let v vrhu tehničnih delavnic Ljubljanskega armadnega območja. Naloga pa je bila zahtevna predvsem zato, ker se je v tehnični delavnici iz enote Rifata Šehoviča toliko pisalo. Po drugi strani pa je bila to še ena priložnost, da zvemo za zares lep podvig: od petih dosedanjih tekmovanj tehničnih delavnic je kar štirikrat laskavo priznanje najboljše prejel kolektiv Stjepana Klaiča, enkrat pa so bili drugi z zelo majhnim zaostankom. Tako je že štiri leta veliki prehodni pokal krasil vitrine tega — po mnogočem — vzornega kolektiva. Prvi človek tehnične delavnice, starešina Stjepan Klaić, o svojem kolektivu, ki nadaljuje tradicije Prve tankovske brigade, lavnico, pač pa tudi na vojno delavnico Prve tankovske brigade NOB, katere tradicije nadaljujemo z globokim spoštovanjem. miranega inženirja, po pravici pravijo, daje človek akcije. Aktiven je v ZSM, kjer opravlja funkcijo predsednika konference ZSM svoje enote, na republiških in zveznih tekmovanjih pa dosega dobre rezultate v atletiki. Tu so tudi mladi iz cele Jugoslavije; večina od njih je šolske klopi v centru usmerjenega izobraževanja zamenjala z odgovorno nalogo in obvezo obnove in vzdrževanja materialno-tehnič-nih sredstev. Naloge in obveze enote Stjepana Klaiča so velike in zahtevajo vsakodnevno načrtno delo. V prvi vrsti gre za vzdrževanje, obnavljanje, revizije, strokovno usposabljanje itd. Poudarjajo pa, da so lepe uspehe dosegli tudi pri poučevanju rezervnega Rafiz Kurtaliči in Predrag Petković tivnosti ter pri amaterskem ustvarjanju. Prav gotovo pa je vsak član kolektiva ponosen na rezultate pri reviziji težkih bojnih sredstev. Kot prva tehnična delavnica tega tipa v JLA so začeli s »pomlajevanjem« teh sredstev in tako prihranili precej denarja. Naim Keraki in Andrej Krevzer Božo Mitrovic Peter Vraničar Dragan Tadic Nan Brkić Rudi Jama sredstev opravljena v 40 dneh. Sredstva se takoj vračajo v svoje enote, kar v specializiranih remontnih zavodih ni slučaj. Če je potrebno, razstavljeno bojno sredstvao v štirih dneh spet sestavijo in ga pošljejo v enoto. Pomembno pa je tudi poučevanje rezervnega in spremenljivegasestava v reviziji, usposabljanju posadk vozil, vojakov — mehanikov in ostalih struktur. Vedno zahtevnejša tehnika in oprema, ki jo imajo enote, zahteva tudi ustrezen strokovni kader. Poleg strokovnjakov, ki se usposabljajo v usmerjenem izobraževanju, po zaključnenih tečajih usposabljajo tudi mehanike za goseničarje, elektronike vseh profilov, mehanike za orožje, voznike specialnih vozil. ničnih rešitev, ki so veliko prav inovatorske. Vsak član kolektiva v Stjepana Klaiča je doprinei izgradnji enote in k uspehu! šotnem že nekaj let. Kot pr| v samem kolektivu, lahko (. darimo najboljše v oddelki delovnih mestih. Prvi človek lavnice je starešina Stjef Klaić, ob njem pa so še stl šine Savo Vukovič, Milomirl' Zuvdija Canović, Stjepan I nović, Ivan Tomaševič, S Sič, Božo Mitrovic, krajani, k zaposleni v JLA Nedeljko Rs vanovič, Andrej Kreuzer, Jo' Bajovič, Marjan Grom, Jf Struhak, Viktor Mihelčič, P Jama, Jakob Dobrovoljc, zvodnik Krešimir Hramija, v4 Božidar G rgičak, Milorad A* mov, Ivan Brkić, Radovan Rs govori s spoštovanjem. Želeli smo, da nam pove kaj o sebi, o svoji življenjski poti. Njegova prirojena skromnost pa je oteže-vala naše delo. Kljub temu pa smo izvedeli, da je s šolanjem napredoval od mlajšega oficirja do oficirja in do naziva diplomiranega inženirja, še ne tridesetleten je stal na čelu enote, ki pozna samo uspehe. Tokrat nismo mogli postaviti stereotipnega vprašanja, kako priti v vrh naših tehničnih delavnic, ker je ta delavnica že dolgo v vrhu. Zato je bilo bolj umestno postaviti vprašanje, kako se v vrhu obstane. »Naša tehnična delavnica ima zelo dolgo tradicijo,« pravi Stjepan Klaić. »Pri tem ne mislim samo na povojno tehnično de- Sedanji kolektiv spremenljivega in stalnega sestava je imel to srečo, da nadaljuje delo zares dobrih strokovnjakov, ki so desetletja dejali poseben pečat našemu kolektivu. Lahko povem, da so komandirji oddelka v glavnem dvajsetletniki in da smo osnovno zamisel pri organizaciji in tehnologiji dela poverili starešini, ki je svoje bogato teoretično znanje iz vojne akademije prenesel v prakso. Mladost, ki jo je v pogovoru ves čas poudarjal Stjepan Klaić, je tudi največja moč tega kolektiva. Starešine Sašo Sič, Božo Mitrovic, Ivan Tomaševič, in Savo Vuković so svoje prve korake starešin naredili prav v tem kolektivu. Za Sava Vukovića, šti-riindvajsetletnika, oficirja, diplo- Nedeljko Radovanović Ibrahim Fazi Božidar Grgičak Radovan Rajić sestava, pri zavarovanju poli-gonskega pouka, drugim enotam pomagajo pri njihovih vajah, delajo v procesu vzgoje in izobraževanja za tehnične enote, veliko pa so dosegli tudi pri kul-turno-zabavnih in športnih ak- Letos je bila opravljena revizija na 18 takih vozilih, ki so se v stroj enote vrnila popolnoma popravljena. Po grobih ocenah je prihranek približno eno staro milijardo. Razveseljuje tudi podatek, daje revizija šestih bojnih Sinteza vseh teh del pomeni visok nivo usposobljenosti celotne tehnične delavnice za vzdrževanje in popravilo tehničnih sredstev. Pri vsakodnevnem delu prihajajo tudi do novih teh- Zuvdija Canović Ibrahim Fazli, Peter Branil Zegirija Ajruli, Enver BaJ Rafik Česo, Zdenko Had Predrag Petković, Semir Jaš Dragan Tadić, Siniša Prič« Dario Dobrić. M. ARi Stjepan Klaić Marjan Grom Viktor Mihelćić Delo skupin Doma JLA Otroški pevski zbor: torek od 18.00 do 19.00 v Domu JLA Recitatprska skupina: torek od 19.00 do 20.00 v Domu JLA Strelska skupina: torek od 18.00 do 20.00 v Domu JLA Plesna skupina: ponedeljek, sreda in četrtek od 18.00 do 19.30 v mali dvorani Cankarjevega doma. / Vse skupine sprejemajo nove člane. Člani skupin se srečujejo vsak prvi petek v mesecu od 17.30 do 20.00 v Domu JLA, kjer ob glasbi tudi zaplešejo. Vsem želimo Srečno '86. USPEH OB 60-LETNICI ŠAHA NA VRHNIKI Uvrstitev SD Vrhnika v slovenski vrh To, kar so pred ligo napovedovali nekateri črnogledi »gostilniški« in »hitropotezni« šahisti, se s ŠD Vrhnika v To-polščici, kjer so se med seboj pomerila najboljša šahovska moštva, ni dogodilo. ŠD Vrhnika ni niti izpadlo, niti se ni borilo za obstanek, kot to delajo nekatere druge ekipe, ampak je čvrsto pristalo visoko na razpredelnici s precejšnjo bero osvojenih točk. Zasedlo je peto mesto, ki je glede na močno konkurenco hvale vredna uvrstitev z lepimi obeti za nove podvige na bodočih podobnih tekmovanjih. Uspeh je toliko večji, ker so bile precejšnje finančne in kadrovske težave, ki so v tekmovalno ekipo vnašale nemir do zadnjega trenutka. Tik pred zdajci je prišla odobritev glede zagotovitve sredstev. Zelo aktualno je bilo dolgo časa tudi vprašanje glede sestave ekipe, ker se ni vedelo, ali bosta Matjaž Justi in Leon Gostiša lahko sodelovala. Reševanje teih težav je potisnilo v drugi plan formo tekmovalcev, kar se je zelo poznalo v začetnih nastopih. Ekipa je sprva delovala precej neogreto in negotovo, pa je v prvih dveh kolih zabeležila kar dva zaporedna poraza. Toda pravočasno seje ujela in je do kraja lomila svoje nasprotnike. Bilo bi krivično komurkoli kaj očitati. Nasprotno, mnoge je treba pohvaliti. V prvi vrsti starešine mariborske in vrhniške gar- nizije, ki so resnično naredili vse, da sta Justin in Gostiša kljub skoraj neodložljivim vojaškim obveznostim prišla na tekmovanje. ŠD Vrhnika jim izreka zahvalo. Posebne pohvale zaslužijo tudi kapetan ekipe Janez Bolha ter vsi tekmovalci: Gostiša, Justin, Antonijevič, Kariž, Čačič, Mikac, Miloševič, Rom, Sadar, Vrenčur, Arčon, Kobal in Jereb. . ŠD Vrhnika je letos prvič tekmovalo v prvi slovenski ligi, v katero se je uvrstilo lani z zmago v zahodni podligi. Igralci se niso ustrašili renomiranih ekip Ptuja, Žalca, Kovinarja in drugih, ki so že večkrat sodelovale celo v zveznih ligah in vrsto let zapored prevladujejo v slovenskem šahu. šli so v enakovreden boj, ki je razkril dejansko vrednost vrhniške šahovske šole. Razkril je borbenost, mladostno zagnanost in talent. Zdi se, daje v slednjem vrhniška ekipa med najperspektivnejšimi. Ima dobre in ambiciozne mlade šahiste, za katere največji poznavalci razmer napovedujejo uspešno prihodnost. ŠD Vrhnika vodi predsedstvo. Sodji, Iskrenoviču, Stankoviču, Nikoliču, Bolhi in drugim ni bilo nikoli žal prostega časa za delo v društvu. Njihov entuziazem, kije žal še precej osamljen primer v širši družbeni skupnosti, je bil tisti dejavnik, brez katerega ŠD Vrhnika v zahtevnem tekmovanju ne bi uspelo. Predsedstvo je s skrajnimi napori razrešilo večino težav, tako daje v Topolščico poslalo moštvo, ki je častno zastopalo Vrhniko in je poželo velike simpatije. Kakšni so načrti ŠD Vrhnika? V prvi vrsti bo potrebno razširiti kadrovsko bazo ter nadaljevati z vzgojo lastnih kadrov, pravi predsednik društva Janez Sodja. Osnovo tega vidi v kvalitetnem šahovskem krožku na osnovni šoli Ivan Cankar. Trenutno krožek dobro deiuje. V njem po kvaliteti izstopa zlasti generacija šestih in sedmih razredov, ki bo kot kaže dober priliv v kasnejše mladinske vrste. S sedanjo mladinsko ekipo je ŠD Vrhnika verjetno med najmočnejšimi društvi v Sloveniji. Mladinci so pripravljeni delati (v šahu je potrebno trdo delo; kako je to delo trdo pove podatek, da so imeli po ligi nekaj dni vsi tekmovalci zdravstvene težave), le možnosti v obliki tekmovanj jim je potrebno nuditi, podobno kot članom v prvi postavi. V Topolščici so tako mladinci kot člani in članice delovali zelo neizkušeno in so po nepotrebnem prepustili marsikatero točko. Finančna sredstva so posebno poglavje, ki se venomer vriva v vsako razmišljanje o,raz merah in perspektivah ne samo šaha temveč celotne telesnokulturne dejavnosti. O tem, da jih v te namene ni dovolj, pa vedo že vrabci na strehi. Zaenkrat združano delo na uspehe ŠD Vrhnika gleda precej s strani in bil bi res že skrajni čas, da bi se bolj zganilo. Uvrstitve vrhniških šahistov so že na takšnem nivoju, da bi se dal kakšen primaknjeni dinar utemeljiti tudi s propagandnimi nameni. A. ARČON Značilnosti filmskega sporeda v letu 1986 Na spomladanskem filmskem «jmu v Kuparih so distributerji pred-tevili ogrodje filmskega sporeda za Ho 1986. Izbor je bil obetaven, saj »se po dolgem času znašli na sez-Imu najbolj sveži svetovni hiti lan-koletne proizvodnje. Poleg tega je i Po čutiti, da so vendarle odkupili •anj pogrošnih del in več kakovostih uspešnic — v celoti vzeto pa "anj filmov kot prejšnja leta. Jesenci sejem pa nam je dokazal, da naši 'rli trgovci vendarle ne morejo iz ivoje kože To še posebej velja za Hale« distributerje — Union, Ma-'edonija. Kosova, Morava, ki sko-'ajda nimajo omembe vrednih del na lvojih listah — ponujajo pa na dese-'ne nekaj starejših anonimnih fil-ov. K sreči je svetovno tržišče že sklonilo serijsko polpornografsko roizvodnjo, pa tudi hongkoška »ka-'ate« zvrst je zamrla. Neusmiljeni tr-Bovski zakoni so tovrstno proizvodno zaustavili. Toda količinsko distributerji odkupijo še vedno preveč fil-fflov. Ljubljanski kinematografi vsi Skupaj »prebavijo« letno — z domačimi filmi vred (kijih predvajajo komaj Mjino!) od 170-190 filmov, premier na leto; distributerji pa jih odkupijo skoraj 300. Ob smotrnem programiranju in z občasnim repriziranjem posameznih filmov bi bilo čisto dovolj 150 tujih novih filmov za leto *" biti pa bi morali res bolje izbrani kot so bili doslej. Z ozirom na devizne težave že obetajo drastično skrčen uvoz, bojim se, da ravno nekaj dražjih, a dobrih filmov. V našem kinu bomo iz obilne ponudbe lahko gledali vse, kar je pomembnega na razpolago. Kot vedno, je več slabega kot dobrega. Z ozirom na okus gledalcev bomo vrteli tudi več slabih filmov, da bomo 'ahko gledali tudi dobre. Navidezno paradoksalne besede dobijo svoj smisel, če vemo, da slab film kot je BEG IZ EL DIABLA gleda več kot 400 gledalcev; odličen film OBSODBA pa si je ogledalo 20 gledalcev. Če torej hočemo (in moramo) gledati programske filme, moramo tudi s takimi »uspešnicami« — čeprav slabimi - »prelivati sredstva«. Med novejšimi filmi, ki v Ljubljani še niso bili na sporedu, pa so svetovno znani, naj omenimo, da bo POD VULKANOM (John Huston) in COCA COLA KID Dušana Makave-jeva (Cannes 1985) na sporedu v februarju. SILKVVOOD (Mike Nichols), NEDELJA NA VASI (Bertrand Ta-vernier), BLEDI JEZDEC Clinta Eastvvooda (Cannes 1985) v aprilu. POLJA SMRTI (Roland Joffe), SVVANOVA LJUBEZEN (Volker Schlondorff) m STAR 80 (Bob Foss) bodo na sporedu v maju. Posebej bogat bo spored v juniju, ko si boste lahko ogledali filme KLJUČ (Tinto Bras), PAJČEVINA SMRTI (Michael Chrichton), POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA, IZGANJALCI DUHOV (GHOSTBUSTERS), PARIZ-TEXAS (Wim VVenders) ter 2010-ODISEJA V VESOLJU (Peter Hyams). Od filmov v drugem polletju omenimo le filme OSTERMANOV VIKEND (Sam Peckinpah), GREY-STOKE-LEGENDA O TARZANU, MOŽ Z ZVEZDE, ŽENSKA-JA-STREB, ZELIG. ŠKRLATNA ROŽA IZ KAIRA, NEŽNO USMILJENJE, TERMINATOR, NEKOČ JE BILO V AMERIKI itd. Filmov je torej veliko -veliko je dobrih, čeprav nas bo kateri od naštetih tudi razočaral. Pa vendar prav ti filmi (ob že znanih (AMA-DEUS, INDIANA JONES, FRAN-CES, LOV NA ZELENI DIAMANT) tvorijo tisto kakovostno jedro, ob katerem bodo številni manjvredni erotični in pustolovski zvarki zbledeli. Žal tudi v novem letu ni mogoče opraviti res reprezentantivnega izbora. Distributerji zahtevajo, da odvrtimo čim več filmov (tudi slabih), ob preveliki izbirčnosti dvigajo ceno — ali pa sploh nočejo sodelovati. Poskušamo se ogniti vsaj najhujši plaži, včasih pa tudi to ne gre, posebej kadar v zadnjem trenutku distributer film »Stornira« (ker da prednost večjemu, bogatejšemu kinematografu) in je treba na hitro poiskati zamenjavo. Filmski spored, ki seje v NAŠEM ČASOPISU lepo uveljavil, prav zato čestokrat ni dokončen Srečno vsem 1986 In zopet leto se poslavlja — že mnogokrat se je tako — in mlado, novo nas pozdravlja, tako kot lani je bilo. Voščili smo tedaj si srečo, veselje, zdravje, mir srca; ko smo stopili v novo leto — v očeh le radost je bila. A leto je bilo kot vsako, pomalem vsega je bilo; oko nam vedno ni žarelo in zmeraj ni bilo lahko. Voščila pač lepo zvenijo, a nič, prav nič ne spremene, le mrtvo, kakor krik, donijo, če trdo, hladno je srce! Umrli mnogi so prerano, ker zanje kruha ni bilo; še vedno milijoni vdano po cesti lakote gredo. A sonce sveti vsem enako, enako greje vse ljudi; ne ve za srečo ne za bedo, za dobre ne za slabe dni. Palače greje bogatinov, razkošna mesta m vasi in sveti na puščavo sivo, kjer bele se bleste kosti. Na polja sveti posejana, kjer žitno klasje valovi,, enako na bojišča znana, kjer mrtvih tisoče leži. Na ječe sveti, taborišča, na karneval prepoln norčij, na tiste, ki jih žalost stiska, na one, ki so brez vesti. Le kdaj prišlo bo tisto leto, ko bo za vse ljudi lepo, da v srečo zemljo bo odelo, pregnalo iz vseh src temo? Morda takrat, če bi ljubezen pognala v vsakem srcu cvet in nezaupanja, sovraštva se rešil bi nesrečni svet?! Tedaj stopali v krog bi bratje — iskrene bi bile želje! Objeli bi se — sreče svatje — m kruha ni bilo za vse! Bo kdaj ta čas čez svet korakal? Le skromno upanje brli! — Premnog, ki ga težko je čakal — v preranem grobu mirno spi! _,A mi pa v srca si poglejmo, .Če tam ljubezni cvet brsti! Le po pravici si povejmo: . Smo kaj storili za ljudi? Ko bomo si voščili srečo in glasno bo donel relren, ljubezen, v srcih porojeno, ■pošljimo v dar prav vsem ljudem! IVAN MALAVAŠIČ Zima, polna novoletnih šeg Naš zapis o novoletnih šegah in navadah začenjamo pred novim letom, ki prihaja. To se namreč ni pri vseh narodih vedno In povsod začenjalo ob istem času. Pri starih Rimljanih je za začetek leta najprej veljal konec marca. Leta 46 pr. našim štetjem je rimski cesar Gaj Julij Cezar določil 1. januar za začetek novega leta In s tem uvedel tako imenovani julijanski koledar. Papež Gregor XIII. jo leta 1582 uveljavil gregorijanski koledar, ki se ga držimo še danes, Stari Rimljani so sicer prevzel po julijanskem koledarju 1. januar kot uradni začetek leta, praznik novega leta pa so obhajal 25. decembra, na rojstni dan nepremaganega Sonca ob zimskem kresu. Krščanska cerkev je rojstvo nepremaganega poganskega boga Sonca nadomestila s krščanskim praznikom Kristusovega rojstva. Pravoslavni kristjani pa so ostal pri starem julijanskem koledarju in praznujejo božič 6. januarja. Pri zahodnih Slovanih so po pokristjanjenju povezal praznovanje novega leta z vel ko nočjo. Tej zmešnjavi je napravil konec šele papež Inocenc XII. ko je leta'1961 določil 1. januar kot začetek novega leta. Vsi različni začetki novega leta pa so zapustili različne sledove in izredno pestrost v ljudskih šegah in navadah pri evropskih ljudstvih in tako tudi pri Slovencih. Po starih verovanjih so si ljudje v tem skrivnostnem novoletnem času dolgih zimskih noči, ki se začenja že v adventu, prizadevali, da bi se z različnimi čarodejnimi dejanji zahvalili za minulo leto in si izprosili dobro novo leto To je bil čas, ko so se po verovanju ljudi rajniki vračali na zemljo. Zato so mnoge šege in navade v tem božičnem — novoletnem ciklu povezane s starimi kulti mrtvih in s kulti plodnosti. Po verovanjih ljudi so v tem času umrli vstajali iz grobov in prihajali med žive ter posegali v njihovo življenje. Treba jih je bilo z žrtvami, z darovanji počasitit in pridobiti. To verovanje je bilo skupno vsem indoevropskim narodom in seje v raznih šegah in navadah ohranilo, sicer že v spremenjeni obliki, do današnjih dni med Slovenci. Danes raje darujemo dobre domače jedi sebi kot svojim umrlim prednikom. Toda tu in tam je še ostala navada kot npr. v Beli Krajini, kjer že na prvi božič, kot Belokranjci imenujejo dan mrtvih, puščajo od večerje na krožniku malo od vsake jedi in kozarček vina za »verne duše«. To ponovijo tu in tam po Sloveniji še danes na božični večer in za novo leto. Puščajo del praznične pojedine za umrle prednike. To je posebna vrsta darovanja umrlim. Že ves advent, to je čas štirih tednov pred božičem, je poln tudi najraznovrstnejših čarovnij. Tako izrazito čarovno dejanje je tudi v mikavni šegi, da na dan sv. Barbare (4 december) odrežejo češnjevih in drugih vejic, jih pomočijo v posodo in postavijo v sobo, na toplo. Ves advent jih pridno zalivajo. Če se do božiča razcvetijo, naznanjajo po ljudski veri srečo in zdravje, v "nasprotnem primeru pa se je bati nesreč, bolezni ali celo smrti. Na Koroškem pa so včasih vedeževali že za Andrejevo (30. novembra) z raztopljenim svincem ali z jajčnim beljakom, ki so ju spuščali v mrzlo vodo. Iz strnjenih figur v vodi pa so tolmačili, vsak po svoje, kaj jim bo prineslo novo leto. Znan koroški narodopisec dr. Pavle Zablatnik pa nam v svoji najnovejši knjigi »Čar letnih časov« poroča, da so na Koroškem na podoben način vedeževali tudi na Tomaževo, torej na god popularnega »nevernega Tomaža« (21. decembra). Ker je ta dan zimskega sončnega kresa in je na Tomaževo najdaljša noč, imajo tedaj, kakor pravijo Rožani, copr-nice največjo moč in je tedaj posebno ugoden čas za »copranje«. V Ziljski dolini sta šla svoj čas fant in dekle na večer pred Tomaževim »na prisluške«. Pod oknom hiš sta prisluškovala. Nekoč so tu verovali, da je ime, ki ga med prisluškovanjem najprej slišiš iz pomenka domačih, ime tvojega bodočega zakonskega druga. V Podjuni so šla dekleta v mraku pred Tomaževim v drvarnico po naročaj polen in jih prinesla v kuhinjo. Iz parnega ali neparnega števila polen so izvedela ali se bodo poročila v novem letu. V Rožu so navadno metali čevelj čez glavo, če je obuvalo priletelo natla obrnjeno proti hiši, je to pomenilo, da bo vedeževalec v novem letu ostal doma, če pa je konec obuvala kazal proč od hiše, je to napovedovalo dekletom slovo od doma in" možitev, poslom pa iskanje nove službe. Toda skorajda iste čarovnije počenjajo fantje in dekleta tudi na Kočevskem in v Beli Krajini že od nekdaj, toda v noči, ko čakajo novo leto. Nekatere od teh čarovnij in šeg, so omejene na posamezne slovenske pokrajine, druge so razširjene takorekoč po vsej Sloveniji. Tako je tudi s prerokovanjem vremena ob novem letu. Tako kmetje že dvanajst dni pred božičem, od Lucije naprej, skrbno opazujejo vremena. In kakšno je \u-eme v teh dneh, takšno bo po ljudskem verovanju v prihodnjem letu, vsak dan namreč velja za en mesec v novem letu. BOGATO KOLEDNIŠKO IZROČILO Božič je ostal dolgo časa praznik, ki so ga obhajali le v cerkvah. Te so bogato krasili z zelenjem, v bogoslužje pa so vpletali božične prizore, pozneje so se iz njih razvile znamenite božične igre. Protestantizem je večjo skrb posvetil božični pesmi Protireformacija pa je znatno pripomogla k izginjanju starih novoletnih šeg in necerkvenih verovanj, predvsem pa še k zatiranju obhodov z maskami in šemskih obredij, ki so bila do takrat še živa in so se nekatera kljub vsemu, sicer malo spremenjena, ohranila v današnji čas. Ljudstvo je cerkvene obrede in verske pripovedi oblikovalo po svoje, jih dostikrat vključilo v domače okolje. Iz božičnih pesmi in kolednic se je razvila preprosta ljudska igra. In v teh božičnih igrah seje prepletala pobožnost z iskrivim ljudskim humorjem. Lep primer tega je bila božična pastirska igra iz Tržiča, s konca 19. stoletja. Igrali sojo koledniki, ki so nosili s seboj jaslice in predstavljali pastirje. Koroški Slovenci so imeli še svojo posebno božično ali pastirsko igro, ki jo je že ob začetku preteklega stoletja priredil koroški slovenski bukovnik Andrej Schuster Drabosnjak. To igro so igrali v raznih krajih na Koroškem do začetka tega stoletja. Pastirske pesmi, ki so bile vključene v igro, so tej dale posebno domačnostno vzdušje. Omenili smo že kolednike, ki so hodili v tem božič-no-novoletnem času od hiše do hiše in s koledo, s pesmijo voščili srečo v novem letu. Vsa Slovenija jih je že od nekdaj poznala, tu in tam pa so hodili še do nedavnega. Kolednike je pri Slovencih že prvi omenil Primož Trubar. Najbolj podrobno poročilo o njih pa dobimo pri Valvasorju. V njegovem času so hodili koledniki od Miklavža do svečnice po vaseh in gradovih, popevali kc-lednice in zbirali denar. Kar so nabrali, so porabili za nakup voska. Iz njega so naredili tanke sveče in jih obesili na posebno stojalo-stavnico. Valvasor nam je stavnico zapustil v bakrorezu v svoji imenitni Slavi vojvodine Kranjske. Poznamo pa tudi druge vrste kolednikov, kjer so fantje pobirali le zase, hodili od hiše do hiše, prepevali in prosili: Koledva moledva: ano šnito potic sežite na polico po eno klobasico, prerežite jo na dvoje, dajte men oboje! En talar orehov en talar klobas en literček vina pa gremo od vas. Mnogo imamo zapisov o kolednikih In še več zapisanih kolednic, teh biserov slovenske ljudske pesmi. Na tem mestu jih lahko naštejemo le nekaj: Zvečer hodi po pet kolednikov pred hiše koledovat. V nekaterih krajih so to sami odraščeni fantje, drugje fantje in dekleta ali pa fantiči in deklice, kako v Loki na Kranjskem. V pesmih voščijo srečo. Potem dobe kaj v dar. Razen denarja dobijo tudi druge reči: maslo, mast, bel kruh itd. V premožnih hišah jih tudi dobro pogostijo. (J. Navratil v »Vedežu« I. 1849). V Železnikih so po poročilu iz I. 1854 hodili koledniki na starega leta dan, posamezni ali po več skupaj, otroci od 5 do 16 let stari. Po vežah in pred izbnimi vrati so zapeli kakšno božično ali novoletno pesem. Kdor te ni znal, pa je samo povedal v besedi: Koledniško izročilo je bilo kot poroča Niko'Kurent v svoji knjigi Praznično leto Slovencev, v Železnikih še živo med obema vojskama Zvečer pred novim letom so tu še hodili koledniki od hiše do hiše z zvezdo in kadilnico in prepevali predvsem nabožne pesmi. V Kostanjevici na Krki so se odrasli fantje zbrali v novoletni noči. Hodili so od hiše do hiše In prepevali: Ob novem letu obdarujete vsi nas... Naslednji dan so se zvečer zbrali v kakšni hiši in pojedli in zapili vse, kar so zbrali. V Cerknem pa so hodili koledniki vse od božiča in tja do pusta, so prepevali in zbirali darove: kakšen kos od prašiča ali pa tudi ajdo. Z njimi je hodil tudi harmonikar. V bolj imenitnih hišah so ponoči tudi plesali. Tako je pomenila koleda tudi pomemben družaben dogodek na vasi. V Zaborštu na Dolenjskem so hodili koledniki še nekaj let po d rugi svetovni vojni in to zvečer pred novim letom in pred tremi kralji. Pod okni so zapeli: Hišni oča, hišna mamca gor vstajajte in darove nam dajajte! V dar so dobili denar, potice ali pijačo. Vse to so zapili na fantovski pojedini. Po koledi so tod hodili le odrasli fantje, navadno v skupinah po pet ali šest. Za novo leto so prepevali novoletne kolednice, delili predivo dekletom in voščili novo leto, za tri kralje pa so prepevali trikra-Ijevske pesmi. Obudimo jih še nekaj: V črnomaljski okolici, v Beli Krajini, so novoletni pol-žarji, kot imenujejo v Beli Krajini, na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju kolednike, voščili po hišah: Jaz vam voščim novo leto — tristo blagrov, tristo sreč — da bi bili vedno zdravi in veseli! Posebno lepa pesmica novoletnih vosčilcev je znana iz okolice Gorice: Staro leto že odhaja — hvala Bogu! — Dosti žita, dosti vina — zdrava bodi vam živina — ljubo zdravje Bog vam daj — pa še nam darujte kaj! Iz Beneške Slovenije pa imamo zanimiv pojav, da prav v zadnjih letih, po vaseh obnavljajo kdedovanje. Po hišah zbirajo vino v pleteničnico (pletenko) in se zahvaljujejo: Koleda, koledon, mišma klabučina, te dobre varzlte, te hude pustite hor na salar... Opevajo sladko vince beneško in na toplem s kozarcem vina v roki in ob jedi vročega kostanja nazdravljajo novemu letu. Ponekod pa so bila novoletna koledovanja namenjena predvsem dekletom. V Vidmu ob Krki na Dolenjskem so jim fantje zapeli: V hiši imate zeleno peč — meni je vaša Micka všeč! V Ponikvah na Krasu pa so se fantje — koledniki, ki so hodili pet dekletom, dobrikali najprej očetu in materi: Dober večer hišni oče in hišna mamica! —Zdrave vesele najšli smo — vam novo leto voščimo. Posebni voščilci novega leta pa so bohinjski otepav-cl. znamenite maskirane bohinjske šeme. ki se pojavljajo na Štefanovo ali na Silvestrov večer v vasicah ob Bohinjskem jezeru. V sprevodu je kar več našemljenih likov. Skupino otepavcev sestavljajo: oče, mati, sin, hči in drugi otroci zaplatnik — pvatož. dimnikar, metlar fehtar, trogarin, novo leto in mer (župan iz časa Napoleonovih ilirskih provinc). Moški člani so večinoma napravljeni v kožuhe, na obrazu imajo večidel kožuhovi-naste maske z značilnim naglavnim okrasom iz srnjakovega ali gamsovega rogovja. Ženske so oblečene navadno v starejšo žensko ncšo, obraz pa si zakrijejo s prtenimi maskami. Njihova pradavna vloga predstavitve duhov rajnikov je že zdavnaj pozabljena, a vera v srečo, ki jo prinašajo hišam, ki jih obiskujejo, je še živa. Tako se oglašajo po hišah (vsaj pred nekaj leti so se še), voščijo srečno novo leto in zbirajo klobase za novoletno fantovsko pojedino. dr. BORIS KUHAR Vsak moj dan je svoboda Otroci iz Jugoslavije smo lahko srečni, da živimo v svobodni državi. Po nekaterih drugih deželah po svetu otroci ne živijo tako srečno kot mi. Mi lahko hodimo na izlete, ko so počitnice gremo na morje, pozimi hodimo smučat itd. Naša svoboda je tudi. da hodimo v šole, imamo otroške vrtce, knjižnice. V nekaterih deželah pa nimajo niti šole. Drugod po svetu še vedno divjajo vojne. V Afriki in drugih siromašnih krajih pa otroci umirajo od lakote. V naši državi smo se odločili,da zbiramo pomoč lačnim v Afriki. Zvečer gledam po TV, kako jim s helikopterji prinašajo hrano in zdravila. Poleg lakote in vojne pa mnogo otrok umre v raznih potresih, poplavah in izbruh vulkanov, kar strah me je, ko to vse vidim. Takrat si mislim: »LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI SVOBODEN IN SREČEN!« GORAZD MAURI 3. d OŠ Ivan Cankar Ob dnevu republikeso cicibani dali pionirsko zaobljubo. Tudi Borovniški cicibani so na proslavi s prisrčnim programom postali pionirji. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Bohte, Z..: Nurncričnc metode Bračič. V., Dravinjske gorice Curk J.: Dravograd z okolico Čcnglič E.: Elementarne igre z žogo /a predšolske otroke Domingo I'.: Mojih prvih štirideset let I Vi t i ki B.: Družbena lastnina na razpotju našega časa Hoi jančič J.: Komuniciranje in vodenje sestankov v OZD Gradišnik .1.: Za lepo domačo besedo llollcr J.: Stensko slikarstvo na Slovenskem, Urana in zdravje Jamnik R.: Matematika Jereb J.: Osnove programiranja Jovanovie H.: Kosovo -- inflacija, socialne razlike Kladnik R.: Visokošolska fizika Kladnik R.: Osnove fizike Konjar J.: 100 let knjižničarstva v Litiji Kos M'.: Konstrukcijska dokumentacija Kos M.: Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev Krivokapič B.: Umorna levica Kropivnik R.: O odgovornosti in učinkovitosti gospodarjenja Rrušić B : Funkcije kompleksne spremenl|ivke l.eibo»itch J.: AIDS Likar M.: Ljudje pravijo o zdravju I oehner D.: Preurejanje kletnih |irostorov Makovic D.: Zašto su smenjivani Mandič R.: Katalog metalnog novca Mcsnci D.: Solidarnost- v poljski krizi Mustcr-Čcnčur:: Nemška slovnica po rtaše Marx K.: Kritika politične ekonomije Oblak L. A.: Nevarne snovi Ogrinc li.: Električne instalacije v stanovanju 1'avič M.: Ila/ardski rečnik 1'lcsničai-Gcč L.: Mestni muzej Ribičič C: Kolektivno delo in odgovornost Scdcj I.: Sto znanih slovenskih umetniških slik Slovenska krajevna imena Sotlin l>.: Ocenjevanje upravičenosti investicij. Spolnost Stanič (i.: Bijele pjege socializma Stanojevič B.: Aloj/ije Stepinae — zločinec ili svetac Suhadolc A.: Intcgralske transformacije Tomažinčič J.: Čajevi t savjeti Verner R.: Avtoelektrika VVicgand L : Oblaganje fasad /adravec J.: Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju /.agoričnik I-'.: Nihili/em je humani/em Žitnik J.: Tehnika programiranja /ujianov .!.: Marginalije o društvenoj krizi I I 1'OSIOVIL; Mladinsko: Bizjak A.: Zajec brc hiške . Cirabcljšek K.: Srnjaček Hut'man O.: Odisej in zvezde Lcnardič D.: Deset pravljic Mal V.: Baronov mlajši brat Marodič A.: Deček iz zaboja Mate M.: Kurja vojska" Muster M.: Prazvitorepcc Peroci F..: Ajatutaja ■IV-ioci E.: Nina v čudežni deželic Piosen M.: Astronomček Tonček Radoičič V.: Dežnik Rogelj B.: Kurirček Tinček Roža čudotvorna Schmidl M.: Moj robot Sitar S.: Brata Rusjan, sodi in letala , Slomšek A. M.: Crni maček in druge zgodbe Snoj J.: Domen Brczdomi in deklica Brezimena Za odrasle: Mikeln M.: Zgaga vojvodine Kranjske IVisak T.: Sledi Piščanc '/..: Blagovestnika Slovanov • Svetina T.: Ukana IV. ..... Skrinjar P.: Grenko brinje Vilfan J.: Strupena nevesta Zupančič B.: Veter in cesta Prevodi: Andrič L: Izbrana krajša proza. Znamenja ob poti Bcllo« S.: Dekanov december Burger L.: Štirideset let babica Cajldur V.: Reka je življenje , Čaćinovič R.;. Poslanstva in poslaništva . Diabate M. M.: Trije iz Kute i t-aiilkner W.: Krik in bes , i". Fuks I..: Miši Natalije Moosrrtt-berjeve (i.nv R.: Stiska kralja Salomona Kaulelt D. A: Spominek Kdnig F.: Vera je siobovla Malamud B.: Novo /ivfjenjc Mazcaud P.: Gora za golega človeka Nabokov V.: Ada ali strast Paosilinua A.: Gozd obešenih lisic Rdžanc M.: Pravljica ! Seilert J.:.Koncert t).i Otoku Shaw L: Na življenje in smrt Singer I. B.: Suženj - Pesmi Bor M.: Sto manj en CjMgram Karlleld E. A.: l/brane pesmi Ludvik D.: Čas kakor grerikoslad Magajna I .: Pesmi o morju Mistral I .: Mireja \ olarn: I , l.. Oj hožime teie dolince Zaje /..: Irska Zerjal A.: Obrobljena noč ... V srbohrv. j.: Jerinič M.: Hrabra kukavica Mazur D.: Mi pantagana Selem P.: Različno kazalište Vukmanovič T. S.. Memoari 6 NAŠ ČASOPIS DECEMBER 1985 S!C ■i t I Iztekajoče leto je bilo nadvse uspešno za športnike naše občine. Tako lahko povzamemo misli Jožeta Prvinška, predsednika ZTKO na zaključni prireditvi vseh aktivnih športnikov in športnih delavcev občine, ki sta jo sredi decembra organizirala Občinski sindikalni svet in ZTKO. Še se spomnimo uspehov, ki so jih v preteklosti dosegli odboj-karji, nogometaši, košarkaši, vozniki gokarta in še bi lahko naštevali. Toda časi se spreminjajo in na površju so trenutno druge športne panoge, to so predvsem šah, atletika, smučanje, strelski šport itd. To so športi, kjer se v večji meri kaže individualna sposobnost posameznikov, medtem ko smo v kolektivnih športih nekoliko nazadovali. Nazadovanje kolektivnih športnih panog je odraz pomanjkljivosti, ki so se odrazile pri nedoslednemu spoštovanju novih usmeritev v telesnbi kulturi, ki so jih prinesli tako imenovani »portoroški sklepi«. Celotno problematiko nadaljnjega razvoja telesne kulture v občini je v mesecu novembru obravnavala tudi problemska konferenca, ki je bila sklicana na pobudo predsedstva OK SZDL. Osnovne usmeritve tega dogovora, ki je verificiran v najvišjem političnem vodstvu občine za nadaljnje delo v telesni kulturi, so v tem, da se ukinejo vse prioritetne športne panoge, da damo prednost delu z najmlajšimi kategorijami, da še nadalje razvijamo najrazličnejše oblike množično-rekreativne dejavnosti za vse starostne kategorije prebivalstva ter da v največji možni meri povečamo skrb za vzdrževanje športnih objektov in površin. Te usmeritve morajo kot svoje sprejeti vsi športniki in telesno-kulturni delavci in se maksimalno angažirati za njihovo realizacijo. Leto 1985 je torej novo prelomno obdobje v nadaljnjem razvoju telesne kulture, zato poglejmo dosežene rezultate. Hit letošnje sezone je prav gotovo šah, ki ga sicer nekateri ne prištevajo med čiste športne panoge, kdor pa ga igra, pa dobro ve, koliko napora in znanja je potrebno vložiti vanj in da morajo biti šahisti za uspešno igranje tudi zelo dobro fizično pripravljeni, zato lahko mirno trdimo, da mora biti vsak dober šahist tudi dober športnik. Dolgoletno strokovno in prizadevno delo na tem področju je bilo letos sklenjeno z odličnimi dosežki. V letu 1985 so naši šahisti osvojili posamezno prvenstvo Slovenije v članski in mladinski konkurenci, medtem ko je Šahovsko društvo Vrhnika osvojilo odlično 5. mesto v I. republiški ligi. To je uspeh, ki ga bo v celoti izredno težko ponoviti. Velik delež k temu uspehu ekipe sta gotovo prispevala Leon Gostiša in Matjaž Justin, letošnja republiška prvaka v članski oz. mladinski konkurenci. Druga najuspešnejša športna panoga, katere nosilec je ŠD Kurir Vrhnika, je prav gotovo atletika na čelu z neumornim trenerjem in učiteljem Luko Drašlerjem. V tej športni panogi so njegovi varovanci v letu 1985 osvojili 15 medalj na republiškem nivoju v Na zaključni športni prireditvi so podelili prizadevnim športnim delavcem Bloudkove značke. Prejeli so jih: Zlato: 1. Franc Kovač in Šahovsko društvo Vrhnika Srebrno: 2. Miro Zore, Mateja Grom, Pavle Bajec in Luka Drašler Bronasto: 3. Franjo Modrijan, Marjan Možina, Marjan Grom, Slavko Čačič in Janez Sodja pionirski konkurenci, od tega 3 zlate, 6 srebrnih in 6 bronastih. Na-juspešneji atleti so: Luka Drašler, Tomaž Mikulan, Draga Buh, Kaja Rogelj in Janko Kek. Naše najuspešnejše društvo tako po organiziranosti kot po strokovnem delu pa je prav gotovo Smučarsko društvo Vrhnika, ki v Notranjski regiji dosega daleč najboljše rezultate, medtem ko se 12 pionirjev uvršča tudi v republiškem merilu od 20. do 30. mesta. Nogomet in košarka kot kolektivni športni panogi sta vključeni v regionalne športne tekmovalne sisteme z večjimi ali manjšimi uspehi posameznih selekcij, za kaj več pa ocenjujemo, da trenutno nismo sposobni. Viden rezultat v letošnji pol sezoni je dosegla le mladinska vrsta NK Usnjar, ki trenutno zavzema 1. mesto in ima možnost uvrstitve v republiško ligo. Na področju množično-rekreativne dejavnosti ugotavljamo PRIZNANJA Za športnika leta so izbrali našega najboljšega šahista Leona Gostišo, ki je v letu 1985 osvojil naslov republiškega prvaka. Ogromen delež pa je prispeval tudi k uvrstitvi Šahovskega društva Vrhnika v 1. slovensko ligo. ZTKO mu je za dosežene rezultate podelila kristalni pokal. Plakete ZTKO za uspešno delo in prispevek k razvoju telesne kulture so podelili: — Smučarskemu društvu Vrhnika za organizacijsko in strokovno delo z najmlajšimi ter za celoten razvoj smučanja na Vrhniki. — Matku Dobčniku za dolgoletno delo v ŠD Dragomer ter za njegov prispevek k izgradnji športnih objektov v KS Dragomer. — Niku Stražišarju za prispevek k razvoju športne rekreacije v Športnem društvu Partizan Borovnica ter za dolgoletno delo na športnem področju. — Vinku Tomšiču za dolgoletno delo in razvoj planinstva na Vrhniki. — Na predlog Šahovskega društva Vrhnika pa tudi velemojstru Brunu Parmi za prispevek k vzgoji nekaterih najboljših vrhniških šahistov. TRIM PRIZNANJA ZTKO Vrhnika je tudi letos podelila Trim priznanja najvztrajnejšim rekreativcem. Letošnje akcije za podelitev Trim priznanj so vsebovale naslednje akcije: — občinsko prvenstvo v veleslalomu, trim kolesarjenje, pohod na Ključ, tek po mejah KS Drenov grič, trim plavanje, jesenski kros, gozdni tek Ulovka, ter republike, Cooperjev test. Na podlagi uspešno zaključenih akcij so jih prejeli: Bronasto priznanje: Nataša Justin, Boris Kogovšek, Robert Kogovšek, Andrej Caserman, Ksenija Caserman, Majda Caserman, Srečko Šalamun, Julka Šalamun, Franci Caserman, Alojz Berginc, Gorazd Berginc, Gregor Berginc, Stanka Furlan, Ivanka Kogovšek, Štefka Kovač, Roman Šneberger, Stanka Velkavrh, Mateja Suhadolnik, Valentin Suhadolnik, Mojca Kenk, Srečko Kenk, Jožica Kenk, Janez Kenk, Nataša Kenk, Maja Kenk, Goran Stanković, Bojan Stankovič, Miladin Stankovič, Alenka Grom, Nana Vogrinc Srebrno priznanje: Slavko Šalamun, Julijana Šalamun, Ljubica Šalamun, Jaka Susman, Aljoša Grom, Matej Grom, Marjeta Grom, Miha Grom, Bogdan Grom, Iva Pečar Zlato priznanje: Ramo Sagrkovič, Sašo Videnović, Damir Sagrkovič, Janez Gabrovšek, Anka Kovač stalni porast aktivnosti ter večjega vključevanja v to dejavnost, pa tudi kvaliteta izvedbe posameznih množičnih akcij je v porastu. Krona vseh uspehov, ki smo jih na tem področju dosegli v letu 1985, pa je prav gotovo uvrstitev ekipe Vrhnike na množičnem krosu Dela v Novem mestu na 8. mesto med 54 občinskimi reprezentancami. Razveseljivo je prav dejstvo, da je bila ekipa sestavljena iz tekmovalcev vseh starostnih kategorij od mlajših pionirjev pa do veteranov tako v ženski kot v moški konkurenci. Istočasno je bilo to srečanje tudi zaključek sindikalnih športnih iger. Ob tej priliki je sekretar OSS Simon Seljak poudaril: »Vsekakor so tudi delavske sindikalne športne igre del aktivnosti in zainteresiranosti vseh občanov in delovnih ljudi v naši občini. Letos so bile to že 5. igre po vrsti, ki so v svojem obsegu zajele preko 400 delavcev iz naših OZD. Glede na število zaposlenih je to 10 odstotkov vseh delavcev v naši občini, kar lahko ocenimo zadovoljivo. Vendar pa šesto številko ne moremo zadovoljiti, kajti aktivnosti na športno-rekreativni ravni moramo izvajati preko celega leta, pa tudi vsa društva in organizacije morajo vse svoje programe ter aktivnosti nameniti ravno delavcem v OZD ter občanom in krajanom v krajevnih skupnostih. Vsi se moramo zavedati, da ravno delavci iz svojega OD namenjajo sredstva za uresničitev vseh programov. Strokovno oblikovana in vodena športno rekreativna dejavnost delavcev med delom in v prostem času mora postati sestavni del poslovne politike vsake organizacije združenega dela in hkrati povezana s strokovnimi nosilci telesne kulture v občini.« PRVA SLOVENSKA ŠAHOVSKA LIGA Vrhnika peta Na 39. ekipnem republiškem šahovskem prvenstvu, ki je bilo od 26. novembra do 1. decembra v hotelu Vesna v Topolščici (zdravilišče s termalno vodo v bližini Šoštanja), je pod pokroviteljstvom Gorenja in v organizaciji ŠK Kovinar iz Maribora sodelovalo 10 najboljših slovenskih moštev. Prvo mesto in napredovanje v zvezno ligo so si zagotovili šahisti Kovinarja. Do odločitve o prvaku je prišlo šele v zadnjem kolu, oziroma celo v zadnji prekinjeni partiji. Vrhnika se je v desetem, to je zadnjem kolu pomerila z Domžalami in bi v primeru zmage osvojila tretje mesto. Žal je dvoboj izgubila (igralci so bili preutrujeni, ker je moštvo res tekmovalo praktično brez rezerv) in je pristala na še vedno zelo dobrem — lahko rečemo celo odličnem petem mestu. Kontni vrstni red je bil: 1. Kovinar 15 (54,5), 2. Žalec 15 (50), 3. MIP Ptuj 12(54), 4. Domžale 12(49), 5. Vrhnika 11 (47), 6. Fram 10 (48), 7. Kranj 6 (48,5), 8. Radenska3 (35), 9. Novo mesto 3 (34,5), 10. Rudar (Trb) 3 (34). Izpadle so zadnje tri uvrščene ekipe. Zlasti je presenetljiv izpad Radenske, za katero je na prvi deski tekmoval mojster FIDE Cigan. Na peto mesto je Vrhnika prišla na osnovi naslednjih rezultatov: 1. kolo — Vrhnika : Ptuj 2,5:7,5 (ni igral Gostiša, dve partiji sta bili nesrečno izgubljeni) 2. kolo — Vrhnika: Žalec 4,5:5,5 (ni igral Gostiša, ena od izgubljenih partij je bila teoretično dobljena) 3. kolo — Kranj: Vrhnika3:7 (ni igral Gostiša, Arčon je na mladinski deski nizal zmage) 4. kolo — Vrhnika : Radenska 5,5:4,5(Gostišajev 14. potezi premagal Cigana, prebudila sta se Antonijevič in Vrenčurjeva) 5. kolo — Kovinar: Vrhnika 5:5 (Gostiša je spregledal figuro in predal partijo, v kateri bi sicer lahko celo zmagal, Mikac se je po 8 urah boja na zmago po posvetu z vodstvom naposled sprijaznil z remijem) 6. kolo — Vrhnika : Novo mesto 6,5:3,5 (zmaga ni bila vprašljiva, Justin je na tretji deski hitro zmagal in potegnil za seboj Antonijeviča, Vrenčurjevo, Kariža in Sadarjevo, mladinca sta remizirala — znaki utrujenosti 7. kolo — Fram : Vrhnika 3:7 (najboljši nastop in zmaga nad do tega kola neporaženo ekipo, zanesljiva igra vseh) 8. kolo — Vrhnika: Trbovlje 6,5:3,5 (peta zmaga Justina in Arčona) 9. kolo — Domžale: Vrhnika 7:3 (remi Gostiše z Bajcem, porazi so posledica preutrujenosti in spregledov figur, remi Roma na mladinski deski). Igralci so na svojih deskah dosegli naslednje uspehe: najuspešnejši je bil Arčon, ki je od 9 možnih točk zbral 6,5, kar je pomenilo 72,22 'A; za njim so se razvrstili: Justin 6 (9) 66,67%, Mikac 5 (8) 62,50 /o, Sadar 5,5 (9) 61,11 '/o, Gostiša3,5 (6) 58,33 %, Antonijevič 5(9),55,56 yo,Kariž4,5(9)50,00 to,Rom 1 (2)50,00%,Čačič3,5(8) 43,75 /o, Miloševič 2 (5) 40.00 '/„, Vrenčur 3 (9) 33,33 % in Kobal 2 (7) 28,57. Rezervni igralec je bil Jereb, kapetan ekipe pa Bolha. A. ARČON Rezultati po II. kolu v občinski strelski ligi Ekipno: 1. SD Dragomer II 2025 krogov, 2. SD Dragomer I 1996 krogov, 3. KS Stara Vrhnika 1987 krogov, 4. PM Vrhnika 1975 krogov, 5. ŠD Bevke 1890 krogov, 6. OŠ Dragomer 1861 krogov, 7. OŠTO Vrhnika 1856 krogov, 8. SD Vrhnika 11785 krogov, 9. VP 5312 Vrhnika 1688 krogov, 10. SD Vrhnika II 1627 krogov, 11. IUV Vrhnika 1591 krogov (—1), 12. Kovinarska Vrhnika 1559 krogov (—1), 13. oŠ Vrhnika 1558 krogov, 14. OŠ Borovnica 1294 krogov, 15. NZD Vrhnika 768 krogov (—3). Posamezniki: 1. Lampreht 719, 2. Skodlar 695, 3. Oblak 695, 4. Gradišar 687, 5. M. Sumina 676, 6. J. Grom 672, 7. Alič 669, 8. Končan 667, 9. M. Grom 666,10. Slabe 665, sledijo: A. Sumina, M. Podvratnik, Jesenovec, B. Grom, Korez, Podlipec M., K. Nagode, Rodošek, B. Podlipec, Trček Gutnik, G.Križič, Sajovic, Detter, U.Podvratnik, Živa-novič, Šulek, B. Rudolf, Ž. Nagode, Vidakovič, Kralj, Počkaj, K. Rudolf, Šiljak, Brglez, Šinigoj, Gurgurovci, Miklavžin, Rus, Krompič, Susman, Šinkovec, Keršič, Krzič, Acalinović, Duran, Mesaric, Tesar, Jaklič, D. Nagode LAMPREHT 7 J, HITROPOTEZNI TURNIRJI Prvenstvo Notranjske V počastitev dneva republike je nekaj dni pred praznikom ŠD Vrhnika Domu JLA pripravilo deseti, jubilejni hitropotezni turnir za prvenstvo Notranj ske. Sodelovalo je okoli 40 šahistov. Zmagal je Peter Lagudin iz ŠD Borovnica, ki je zbral 9 točk. Za njim so si uvrstili: Hlad (Postojna) 8, Arčon (Vrhnika) 7, Jerič (Borovnica) 7, Haida (Po stojna) 6,5 Kobal (Vrhnika) 6, Krašovec (Postojna) 5,5 Rom (Vrhnika) 5 itd V tolažilni skupini je bil najboljši Prvinšek (Borovnica). Decembrski turnir ŠD Vrhnika Decembrskega hitropoteznega turnirja v Domu JLA na Vrhniki seje udele žilo 15 šahistov, članov tamkajšnjega društva. Zmagala je Kobal z 11,5 pre( Arčonom 11, Romom 10,5, Jerebom 8,5, Vošpernikom, Burq Prvinškom 8 itd Vrh so zasedli mladinci, kar je na podobnih turnirjih postalo skoraj pravilo Na turnirju je sodelovalo tudi več pionirjev, ki so v dvobojih s starejšimi šahi sti osvojili nekaj pomembnih točk. Posebej kaže omeniti dobro igro Prijatelja ii Purkarta. NA PRVENSTVU LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA V ŠAHU IN BALINANJU Vrhničani uspešni Na prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja, ki je bilo v Novem mestu, so sodelovali tudi vojaki in starešine iz vojašnice Ivan Cankar Povedati moramo, da vrhniški športniki niso razočarali. Za ime svoje vo jašnice so naredili veliko. Balinarji so zasluženo osvojili četrto mesto. Prva ekipa Ljubljane, ki jo je vodil balinar Čulič, je bila najboljša. Takoj za njo sta se uvrstili dve ekipi domačih iz Novega mesta. V posamezni konkurenci je bil Kovačevič peti, v parih pa sta Kovačevič in Stojanovski osvojila zelo dobro četrto mesto s 1655 keglji Šahisti so bili skromnejši. Zasedli so šesto mesto s 17 točkami. M. ARSIĆ 5** Dva prvaka v isti ekipi Na nedavnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja v šahu, ki je bilo v Novem mestu, sta za ekipo Maribora nastopila tudi dva republiška prvaka v šahu za leto 1985. Pri članih je nastopil Leon Gostiša, pri mladincih pa Matjaž Justin. Oba šahista sta naša krajana in člana ŠD Vrhnika, trenutno pa služita vojaški rok v Mariboru. Z igro na prvi (Gostiša) in na drugi deski (Justin) sta veliko pripomogla, da je ekipa Maribora zasedla tretje mesto med petnajstimi ekipami, kolikor jih je sodelovalo na letošnjem Prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja. M ^RSIC DRUGA SLOVENSKA ŠAHOVSKA LIGA Jesenice prve, Borovnica zadnja Na šestdnevnem tekmovanju v drugi republiški ligi-zahod, ki je bila v Tolminu konec novembra, se je pomerilo 10 moštev. Ta so se zaradi premajhnega števila prijav v ligo neposredno uvrstila brez predhodnih kvalifikacij. Najbolje se je odrezala ekipa Jesenic, ki si je z zmago v ligi priborila pravico za nastop v prvi ligi. Končni vrstni red: Jesenice 16, 2. Iskra AET Tolmin 14, 3. Postojna 14, 4. Kodeljevo 13, 5. Tomo Zupan (Kr) 10, 6. Kočevje 9, 7. Radovljica 6, 8. Tržič 4, 9. Nova Gorica 3, 10. Borovnica 1. A. A. Spored v kinu 7. 1. torek ob 19.00 — 12. 1. nedelja ob 17.00 JAGODE V GRLU — jugosL barvni Režija: Srdan Karanovič. V gl. vi.: Branko Cvejić, Aleksandar Berček, Predrag Manojlović, Bogdan Diklič, Mira Banjac. Nekoč sošolci, zdaj vsak po svoje uspešen. Eden od sošolcev se vrne iz tujine in to je razlog, da se — zdaj že pri štiridesetih — zberejo in povesele... Toda to druženje ni tisto, kar je bilo nekoč. Precej so se spremenili oni, pa tudi časi. 9. 1. četrtek ob 20.00 — 11. L sobota ob 17.00 - 12. 1. nedelja ob 20.00 HUNDRA — amer. barvni Režija: Mat Cimber V gl. vi.: Laurene Landon Neke vrste ženskega Conana ali Amazonke ter o plemenu žensk, ki žive brez moških, pa jih vendarle želijo in jih iščejo Izrazito serijski izdelek psevdoprav-Ijične grozljivke. 11.1. sobota ob 20.00 — 12. 1. nedelja ob 10.00 — 13.1. ponedeljek 19.00 BREAKDANCE 2 — amer. barvni Režija: Sam Firstenberg V gl. vi.: Lucinda Dickev, Adolfo »Shabba-Dee« Ouinones, Michael »Boogaloo Shrimp« Chambers. Korumpirani podjetniki in politiki hočejo pregnati plesalce Breakdancea iz njihovega mladinskega doma, češ da je zgradba dotrajana. Na tem mestu bi radi zgradili novo trgovsko središče Mladi morajo zbrati 200.000 dolarjev za obnovo zgradbe, ali pa se preseliti... 14. 1. torek ob 17.00 — 16. 1. četrtek 17.00 ABBA — švedski barvni CS Režija: Lasse Halstrom V gl. vi.: ABBA, Stig Anderson Skupina ABBA je sicer že razpadla, toda njihova glasba nam je še vedno v ušesih. Napol igran, napol dokumentaren film prikazuje skupino pri delu, petju in pripravah na turnejo v Avstraliji... Nagrajen na glasbenem festivalu v Besanco-nu, FEST 78. 14.1. torek ob 19.00 PREDPREMIERA MESECA 16.1. četrtek ob 20.00 —18.1. sobota ob 17.00 —19.1. nedelja ob 20.00 HOT-DOG — amer. barvni Režija: Peter Markle V gl. vi.: David Naughton, Patrick Houser Tracy Smith Lahkoten, razgiban film o tekmovalcih v smučarskih akrobacijah in njihovih ljubezenskih ter tekmovalnih dogodivščinah. 17. 1. petek ob 17.00 — 19.1. nedelja — matineja ob 10.00 ŽIVALI GOVORIJO - madžarski barvni Režija: Agoston Kallanyi človek že tisočletje opazuje živali. Sprva zaradi lastnega obstanka, kasneje zato, ker je spoznal, da bi bilo življenje brez njih bolj siromašno. Tako se je razvila znanost o živalskem obnašanju ali etologija. Film govori o poskusu, ali je mogoče komunicirati, se sporazumevati z živalmi. Eden najboljših gokumentarnih filmov 0 živalih doslej. ZELO PRIPOROČAMO + + 18.1. sobota ob 20.00 -19.1. nedelja ob 17.00 — 20.1. ponedeljek 19.00 MLADI BOJEVNIKI — amer. barvni Režija: Lawrence D. Foldes V gl. vi.: Ernest Borgnine, Richard Roundtree Linda Day George Policajev sin Kevin se pripravlja na študij. Oče želi, da bi šel sin po njegovih stopinjah. Kevinovo sestro ubijejo nasilneži zato njen brat vzame pravico v svoje roke, prepričan, da policija ni sposobna. Kevinova vesela druščina postane skupina nevidnih maščevalcev... 21.1. torek ob 17.00 - 23. 1. četrtek ob 17.00 PING IN PONG - hongkoškl barvni CS Režija: Yu Chin Ping V gl. vi.: Wang Ye, Lun Cu Ti, Chung Lin Ping in Pong sta siroti, ki se znajdeta sama v tujem, neprijaznem okolju, v katerem lahko obstaneta le z veliko napora in zvijačnosti. Fanta sta mlada, pravzaprav še otroka, zato so njuni podvigi še bolj zanimivi. 21.1. torek ob 19.00 — 26.1. nedelja 17.00 NOČNA PATROLA - francoski barvni Režija: Jean Claude Missiaen V gl. vi.: Gerard Lanvin, Eddy Mitchell, Francoise Amoul, Lisette Malidor Dva policaja najdeta med nočno službo truplo pomembnega politika. Ko raziskujeta umor, naletita na nevarne sledi, ki vodijo v politično zakulisje. Njuni življenji sta v nevarnosti, kajti lepa čmopolta morilka nikoli ne zgreši. 23.1. četrtek ob 20.00 - 25.1. sobota ob 17.00 - 26.1. nedelja ob 20.00 RAM BO — amer. barvni CS Režija: Ted Kotcheff V gl. vi.: Sylvester Stallone, Richard Crenna.Bob Dennehy John Rambo, veteran iz Vietnama pride obiskat prijatelja v odročno mestece. Krajevni šerif je zelo neprijazen, ker se boji sitnosti. Hoče ga na silo izgnati, Rambo pa se ne da. Hoče zvedeti resnico o prijateljevi smrti. Ker ga hoče policija s silo pregnati, tudi on uporabi silo. Kot vietnamski veteran je kos vsem policajem, pa tudi mobiliziranim enotam »civilne zaščite«. Res je to neke vrste slavo-spev sposobnostim posameznika v boju proti številčno močnejšim preganjalcem, kar je nasploh priljubljena tema ameriških filmov. Tokrat je v nasprotju s številnimi podobnimi filmi pred nami mojstrovina, ki vdrugem planu prikazuje tudi tragiko takšnih osamljenih maščevalcev. ( + + +) 24.1. petek ob 17.00 — 26.1. nedelja — matineja ob 10.00 VLAK V SNEGU - jugosl barvni Režija: Mate Relja V gl. vi.: Slavko Štimac, Željko Malčič, Gordana Inkret, Eduard Peročevič, Ratko Buljan, Antun Nalis Ekranizacija najzanimivejše povesti hrvaškega pisatelja Mate Lovraka nam predstavlja učence, ki so se prisiljeni na vrnitvi z ekskurzije z lastnimi ročicami izkopati iz snežnega meteža, ki je zametel vlak Uspeli so, ker so bili že prej v šoli dobro organizirani in složni. 25. 1. sobota ob 20.00 — 27. 1. ponedeljek 19.00 VOJNA ZA OGENJ - francoski barvni Režija: Jean Jacques Annaud V gl. vi.: Everett Mc Gill, Rae Dawn Chong Ron Perlman Zgodba se odvija nekako 80000 let pred našim štetjem. To je čas, ko je človeški prednik odkril ogenj in zavladal nad drugimi živimi bitji na Zemlji. Pleme, kije ogenj izgubilo, je bilo obsojeno na propad, saj ognja še niso znali »pridelovati«, ampak so plamen, ki ga je zanetila strela, znali le vzdrževati. Le s silo so ga lahko ugrabili drugemu plemenu, sicer se je slabo pisalo tistim brez ognja. Zolo nenavaden film brez dialoga, torej brez prevoda, saj pračlovek še ni znal govoriti. 28. 1. torek ob 19.00 — 1. 2. sobota ob 20.00 POD VULKANOM - amer. barvni Režija: John Hustorj V gl. vi.: Albert Finney. Jacqueline Bisset ■ Zelo ekskluziven film, ki ga zelo različno ocenjujejo: enim se zdi mojstrovina, drugim polomija. Vsekakor roman Malcolma Lowreya (imamo ga v slovenščini) ni lahkotno branje in režiser je bil pred silno težko nalogo, kako takšen tekst predstaviti na lilm. Ob pomoči izjemnega A. Finneya je vendar te ustvaril sijajno predstavo o večno pijanem diplomatu v Mehiki tik pred drugo svetovno vojno. 30. 1. četrtek ob 20.00 — 1.2. sobota ob 17.00 — 2. 2. nedelja ob 20.00 NOČNI JASTREBI - amer. barvni Režija: Bruce Malmuth V gl. vi.: Sylvester Stallone, Nigel Davenport Vse bolj popularni Stallone je tokrat policaj v boju proti kriminalcem, morilcem in teroristom... 2. 2. nedelja ob 17.00 — matineja ob 10.00 — 3. 2. ponedeljek 19.00 ZVEZDNE CESTE - amer. barvni CS Režija: Nicholas Myer . V gl. vi.: Vvilliam Shatner, Leonard Nimoy De Forest Kelley . Pustolovščine posadke vesoljske ladje z admiralom Kirkom. Zbrani iz različnih { planetov ki galaksij v službi miru, morajo v boj proti surovemu Kanu. spoštovanja 1 vrednemu sovražniku, ki ga morajo prelisičiti . »2. 1. četrtek ob 20.00 NE NOCOJ, DRAGA! Režija: Frančis Perrln L V gl. vi.: F. Perrin, Fanny Cotlencyon 5. 1. nedelja ob 17.00 francoski barvni ALPINISTIČNE NOVICE Gora in človek »Gorska prostornost in zračnost je eden izmed temeljnih načinov slovenskega življenja... Tu smo, tu živimo — kjer je tri četrtine zemlje gorate in hribovite...«, pričenja svoj uvod M. Kmecl v knjigi Slovenske gore. Gore že od nekdaj prevzemajo človeški rod. S svojimi v nebo vzdigajočimi vrhovi v trenutku navdušijo ljudi in jih naredijo ponižne. Nedosegljivo visoke se nam zde, kot domovanja bogov, neprikladne za človeška bitja. Po tradiciji znane in čaščene gore so kot religiozni pojmi postali eterični, ko je na njihov vrh stopila človeška noga. V zadnjih 100 letih seje v literaturi in miselnosti pojavljala simbolika, ki je v tesni zvezi s človekovim bivanjem samim, s pradoživetji in pranagoni. Misel o bivanju je često preoblečena v svoje protislovje, v zelo razširjeno idejo, dajegorništvobeg iz mesta, vrnitev v prvobitnost, v drug način življenja. Ni čudno, da ravno v gorah naletimo na toliko antro-pomorfizmov. Divjanja naravnih elementov in vseh ostalih glasov v naravi človek ni razumel takih, kot so, marveč jih je dojemal kot izraz živega bitja nežive narave. Zato gornikov kljub stoletnemu razvoju in razširjenosti pojava ni bilo veliko, Pa vendar se je sodobna slovenska zavest o takšnem pomenu menda začela v XVIII. stoletju s tistimi hrabrimi možmi, ki so hoteli dognati, kje vse se slovenski svet najbolj približa nebu. Danes je alpinizem bolj kot kdajkoli kulturni in športni pojav obenem. Z njim se narod potrjuje, ko sprošča svojo duhovno energijo in izraža svoje fizične in materialne sposobnosti. Alpinizem ni le obešanje po klinih ali plezanje vsakovrstnih smeri v vseh mogočih okoliščinah. V svoji kompleksnosti terja od plezalca tudi alpinistično omiko, razgledanost in kulturno zavest, da opravlja pred zgodovino odgovorno nalogo. Hočemo se meriti z alpinistično bolj razvitimi državami, hkrati pa pozabljamo, da pri financiranju nismo enakopravni z ostalimi športi pri nas. In ker je alpinizem tudi šport, moramo končno tudi pri nas poiskati merila in pogoje za vrednotenje njegovih dosežkov. Morda nas moti duhovna stran alpinizma in njegova težko razumljiva ideja, ker je logično in eksistencionalno protislovna. Alpinist uživa v tveganju, v prevzemanju skrajnih naporov in preizkušenj, zaveda se veljavnosti našega bivanja na obronkih Alp, kjer smo se obdržali in hočemo ostati, in hoče, da tudi kot alpinisti obvladamo na svojih gorah z duhovno in materialno kulturo. In kako je definiral alpinista Dr. Max Gramich: »Alpinist je član planinskega društva, zmeraj pozdravlja s planinskim pozdravom, nobeno nedeljo ga ni doma, povzdiguje glas za zaščito narave, vendar kljub temu hodi po cvetju, protestira proti preobilici planinskih koč, čeprav jih rad obiskuje in gradi nove, zgraža se nad bikinkami v gorah, kljub temu se rad zabava z dekleti, preklinja žičnice in jih masovno uporablja. Nima vrtoglavice, hodi ves preznojen, pozna samo steno in vrh, maha s cepinom, muči se z vrvjo, zmrzuje v bivaku, ne razmišlja o vremenu, išče težave šeste stopnje, prezira slavo in vedno misli na rekord; z drugo besedo — takšen je kot drugi ljudje.« STOJAN RUS »ŽITO« TOZD Pekarna Vrhnika, Idrijska c. 12 razpisuje prosta delovna mesta: * — ena delavka za čiščenje proizvodnih prostorov Po"goj: končana osnovna šola — ena delavka v slaščičarni Pogoj: KV slaščičarka, zaželjene delovne izkušnje Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. STANOVANJA NI. Kandidati naj prijave in dokazila o izobrazbi pošljejo na naslov: »ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA VRHNIKA Idrijska c. 12 (za razpis) 61360 VRHNIKA Rok /a vložitev prijave je 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Nakup etažnih stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika obvešča občane, da je v stanovanjskem bloku V-1 na Vrtnariji na Vrhniki, ki ga bomo pričeli graditi v januarju 1986, možen nakup stanovanj /a etažne lastnike. Na ra/|X)lago je: 1 garsonjera 2 enosobni stanovanji 2 dvosobni stanovanji 5 trisobnih stanovanj 33,59 kv. metrov 41,39 kv. metrov 57,01 kv. metrov 71,09 kv. metrov Stanovanja bomo gradili po načelu soinvestitorstva. Pričetek gradnje je januar 1986. Rok dograditve: 11 mesecev. Izhodiščna cena s predvidenimi podražitvami v času gradnje je 180.000 din za kv.meter. Prednost pri izbiri bodo imeli soinvestitorji, ki: — bodo zagotavljali vsaj 50 % sredstev ob podpisu soinve-stitorske pogodbe; — so zaposleni v združenem delu občine; — so občani Vrhnike. Vsa ostala pojasnila dobite na Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1. Vloge bomo zbirali do 31. 1. 1986. STROKOVNA SLUŽBA SSS VRHNIKA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA Cesta gradenj 1, Vrhnika Vabi k sodelovanju obrtnike ali delavce, ki imajo prijavljeno popoldansko obrt MIZARSKE in KROVSKO-KLEPARSKE STROKE za opravljanje vzdrževalnih del na stavbah, s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika. Vsa pojasnila dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, Cesta Gradenj 1, tel. 751-257. ŠIVILJSKI TEČAJ Dom JLA bo organiziral šiviljski tečaj, ki se bo predvidoma pričel v drugi polovici januarja. Vsi, ki želite sodelovati na tem tečaju, se prijavite v Domu JLA, do 14. januarja 1986. Iščem pojKildansko štiriurno honorarno zaposlitev. Ponudbe na Uredništvo. ŠTUDENTKA Prodam kasete 2000S — italijanščina. Informacije: Vesna Banko, Bife Jazon ZAHVALA /.a sencami, za bežnimi oblaki, ki i' nič jih razprši najmanjši dih, tlo smrti se lovimo siromaki — iz njih rojeni se vtopimo v njih. Ob boleči prerani izgubi naše drage Albine Potrebuješ se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali in darovali toliko cvetja in sveč. Vsi njeni NE PREBERITE, ČE NISTE Z VRHNIKE Časi niso rožnati. Vsak dodaten zaslužek je še kako dobrodošel. Posebej dijakom, študentom, gospodinjam in upokojencem. Prav zanje je kot nalašč honorarna ali stalna zaposlitev za nekaj ur na dan. In to dobro plačana zaposlitev. ČGP Delo, tozd Prodaja-dostava išče raznašalca Razmislite?! Prijave sprejema ČGP Delo, TOZD Prodaja Ljubljana, Titova 35, tel. 318-880 Pokličite In pogovorili se bomo. Postanite pomemben člen v verigi potovanja informacije od dogodka do bralca. RAZMISLITE IN POKLIČITE! ZAHVALA Ob neizmerni, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage Marjance Vidmar se iskrenozalivuljujemo \\em sorodnikom, sosedom in prijateljem, vsem, ki sle sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter nas tolažili in nam pomagali \ tem težkem trenutku. Hvala vam za podarjeno cvetje in'fla'še jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zavaljujemo delovni organizaciji -LIKO Vrhnika, sodelavkam m Sodelavcem v TOZD Tovarna vrat Borovnica za vso pomoč in organizacijo pogreba, tovarišu Antonu Kržičuza\cpe poslov ilne besede. Iskrena zahvala GOS Borovnica, sodelavcem v delovnih kolektivih TOZD Tovarna stolov. TOZD Servisi energetika. Hoja — tesarstvo Ljubljana, Gradišče Cerknica, sodelavkam Temeljnega sodišča v Ljubljani. Posebna zahvala velja njeni prijateljici Marini Dolinar. I Iv ala gospodu župniku v Borovnici za lepo oprav I jen obred. Hvala vsem. ki sle jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Ne/i. njen Dane, mama, oče in brat Marjan z družino Podkev je še vedno nekakšen »simbol« sreče. Mislili smo si, da bi ravno ob novem letu »rekli kakšno« s kovačem, mogoče z dimnikarjem, pa se nismo srečali. Zato pa smo se srečali z izdelovalcem ključev. Med podkvijo in ključem je res velika razlika. Pa kljub temu, včasih je bilo več podkev, danes pa je več ključev. No, pustimo to. Peter Šivic ima delavnico na dvorišču Cankarjevega trga 8. (Pod sodiščem in zraven našega uredništva). Je menda edini v naši občini, ki izdeluje ključe, poleg tega pa še brusi nože, škarje in vse vrste žag. Ko smo ga pobarali, kaj si želi v novem letu je dejal: »Zdravja, da bom lahko delal in tudi več strank!«. Kaj pa želi občanom. »Seveda, da bi jim noži in žage dobro rezali. In tudi, da jim ključavnice ne bi povzročale težav. Vsem pa res veliko sreče.« HOTEL MANTOVA Na silvestrovanje imate možnost priti še v — Restavracijo Mantova, kjer vas bo zabavala skupina Fair play — V Disko v Močilniku Srečno '86 želi kolektiv Mantove DIGITSTROJ — Servis pisarniških strojev ADOLF MOLEK. Pionirska 7 Vrhnika Takoj zaposlim vestnega elektromehanika, RTV mehanika ali elektrotehnika. Osebni dohodek po dogovoru. Zglasite se osebno! NA 3. JUDO TURNIRJU .»GOLOVEC 85« Najboljša Olimpija V organizaciji ŠD Golovec iz Ljubljane in športnih delavcev iz vojašnice Ignac Voljč-Fric z Vrhnike je bil organiziran 3. judo turnir. Posvečen je bil dnevu Vojnega letalstva in pro-tizračne obrambe JLA. V športni dvorani osnovne šole Ivan Cankarje nastopilo 9 pionirskih in 4 mladinske sestave s preko 80 tekmovalci. Nastopile so ekipe Golovca, Nagaoke, Jesenic, Olimpije, Bežigrada in Šiške. S posebnim zanimanjem smo pričakovali nastop nadarjenih pionirjev. Lahko rečemo, da so ti s svojimi boji navdušili. Čeprav še niso dolgo skupaj s tatamijem in s kimoni, so mnogi pokazali pravo mojstrstvo v tej borilni veščini. Pokazali so vse lepote juda. Turnirje pokazal, da so tekmovalci Olimpije zares najboljši. Prevladovali so tudi v pionirski in mladinski konkurenci in zasluženo osvojili prvo mesto — ekipno. Rezultati: Pionirji: za 3. mesto: Ljubljana : Šiška ; Olimpija 10:2 za 1. mesto: Olimpija II : Jesenice 10:2 Mladinci: 1. Olimpija 6, 2. Ljublja-na-Šiška 4, 3. Golovec 2, 4. Jesenice 0. Skupno: 1. Olimpija 10, 2. Ljublja-na-Šiška 4, 3. Jesenice 3. M. ARSIĆ Borovnica: Olimpija (veterani) 93:92 (41:36) Pred okoli 400 gledalci sta sodila KAVČIČ in SEDEJ (Vrhnika). Borovnica: Mavec 18, Šuštar 16, Guštin, Turšič M, Mihevc, Sivka 23, Modrijan 4, Kovačič, Turšič T. 4, Pri-stavec, Nikolavčič 28. Olimpija (veterani): Smolčič, Mar-ter14, Lukman, Lemajič27, Fišer25, Žorga 5, Daneu 4, Logar 17. Domači košarkarji so se ob tej priložnosti spomnili VI. svetovnega prvenstva, ki je bilo leta 1970 v Ljubljani in Ivu DANEU, Vinku JELOV-CU, Aljoši ŽORGI in sodniku Janku KAVČIČU podelili spominske plakete. Številni gledalci so ta večer prišli na svoj račun, saj so videli na delu nekdanje mojstre košarke, in jih je vodil 47-letni bivši kapetan državne reprezentance Ivo DANEU. V plavem dresu je odigral 209 tekem. V zelo razburljivem srečanju so na koncu zmagali domačini. Kegljaški turnir ob dnevu republike Na kegljišču Mantove so prizadevni vrhniški kegljači organizirali že 7. tradicionalni turnir. Nastopilo je 63 moških in 43 žensk iz enajstih klubov. V izredno močni konkurenci je najboljši rezultat pri moških dosegel Urbane (904 keglje) iz Gradisa. Nas--ploh pa so bili kegljači Gradisa najuspešnejši na tem turnirju. Naš najboljši je bil Petavs na petem mestu. Prehodna pokala pa še vedno čakata na trajnega lastnika, ki zmaga trikrat zapored ali petkrat s presledkom. HMMHMHMHHMNHHM Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika —- ureja uredniški odbor. Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZOL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-676-54000 - Telefonska Številka uredništva. 751 -325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Nagradna novoletna križanka SESTAVIL f JOŽE PETELIN 1. nagrada 1.000 din, 2. nagrada 700 din in 3. nagrada 500 din. Rešitve pošljite do 10. januarja na uredništvo, Cankarjev trg 8. GORA V KAMNIŠKIH PLANINAH VEDRO DUŠEVNO RAZPOLOŽENJE DRŽAVA NA „ BLIZ. VZHODU FRANC. PISATE LJICA rastl. bodica operna arija SMUK NA SMUČEH PO STRMINI OČETOV ALI MATERIN BRAT HITRO PREKLADANJE Prebegi velika kamnita smota živahen italij. ljudski ples 5 iver 5 JC naš ek-spert 7a železarstvo ITALIJ. MESTO v BullNI BOL0 SME M 0 L ZLAT KOVANEC C E srečno! KOROlKA GORA ČRNILO T N Popolna enakost, identičnost močnejše ocra- Unje žensko ime »70-RltČA brisanje POTU S ČELA desni pritok visle na poljskem T 0 s /zdelo valeč prstan* Z L A tuje žensko ime .s M TUR, ČIR V o AZIJSKI VOJAŠKI FAKT dekoracija AMER. politik (THOMAs) 0 (V INDUSTRIJA USNJA ANTIMON P A E urad VEZNIK P tovarna v CELJU A IORALKA dao0ver 0 PROPELER ZDRAVILNA RASTLINA t <=> A mlad prašič žalost, 0tož-nost J A V srečno! ŽENSKA,*! MASIRA JEDILNI LIST L kraj 00 savinji L J (J N 0 6rška črka h T A 0 R c VRSTA BRESTA M A R /i srečno! janez dr0z6 J D samo, zgolj oranje O R STRESANJE ? 0 T E 5 slovenski igralec cslavko) /V E dolina pod našimi julijo M A NAPAKA KOŠARKI 6umicaza brisanje TkTkTto vetrov E O ITALIJA* SKI FIZIK, n0bel0 vec PISATELJICA PERO C/ del . teniske igre STAR NAZIV ZAy JECO 13. ALI K. DAN V RIMSKEM KOLEDARU posteljno PRE6RINJ, J A M IME IGRALKE RINE A srečno! planinsko društvo priština P R J E D E naši razgledi N K avstral. noj slovenski zgodovinar (u0sip) A VtOVA johna lenn0na CrOKO) 0 0 ivan napot-nik iUPANK« FRANCOZI v NAŠIH KRAJIH uradni spis domača oblika imena adolf A D letni čas M A cankar ivan veznik edvard benes IZME TAVANJE IZMET E 1 E C J delavec v marti-narni A R T M A l gc g« 1C *s m P< or dc ni SE ra šc kli pc g< 2C or le šk gr m pr P' st nj P< P< Ti ei ijh tu dinar N prašič, pujs P A S b OTOK V IRSKEM S£tW- i6ralka mac6ram A L E D E M A- 1 potomec M SLABA ŠOLSKA OCENA AKT in! J A c pesni pritok gangesa v indiji okkajSa NO, AMERIŠKO MOŠKO IME pkismuk-njenost C M 0 5 T človek Z velikimi očmi O A N OSEBA iz BIBLIJE 0 stotinka dinarja P A T) K A VELE T C* Y PAKISTA NU Ji D