/O posamezna številka a vinar)ev.) V Trstu, v četrtek 21. marca 1918 Letnik XI.Hl. Uredniitvo .'ii vmk zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih, j.: a tv. rrančiSka Asiškega it 20, I. nad»tr. — Dopisi naj se pcSiljaje ^ tJnistvu. — Nefranfcirara pisma se ns sprejemajo, rokopisi se ne vračaj a izdajatelj in odgovorni virednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista .ciinosti3. — Tisk tiskarne „Edinosti* »vpisane zadruge s omejenim poroštvom. V Trstu, uiica sv. FrančiSk« Asiškcga 5t 20. — Telefon uredništva in uprave f11-67. — Naročnina znaša: Za relo leto K 31-20, pol leta K 1560, tri r.es-ce K 7 80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6-20, pol leta K 3*60. U EDIN Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na tri H me trg v grobosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 10 via; osmrtnice, zahval* poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; ogiasi v iexstu Usta do p« vrst K 20.— ; vsaka ns dal j na vrsta K X—. MaH ogla« po 0 via. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglsse sprejema inseratni oddalafc .edinosti'. Naročnina ia reklamacije se pošiljajo upravi »sta. Plačuje at izključno le upravi .Edinosti", plača in toii se v Trstu. Uprava ia inseratni oddeftei se nahajata v uLsv. Frančiška As. a. 5». Po5taohianl!r.ičai račun it. 841.652. 2CTA ARHflDM POROČILA, AVSTRIJSKO. DUNAJ, 29, (Kur.) Uradno se poroča: Nobenih posebnih bolnih dejani. Premirje z K>m unijo fe bilo podaljšano do 22. marca. Načelnik generalnega Sraba. NEMŠKO. fjtROLIN, 2*. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armadi kraljeviča Puprehta in nemškega cesarieviča: Med obalo in prekopom La Bassee so Je nadaljevalo živahno poizvedovalno delovanje. V tem odseku zjutraj naraščajoči ogenj se je popoldne še povečal. Na ostali fronti je oživelo bojno delovanje le v večernih grah in sicer jugozapadno Cambrai, med Oiso in Ailetto, severno Berry au Baca in na posameznih točkah v ŠanipanjL — Armadi vojvode Albrehta in ;jJ. (iallvvitza: Topovski boj pri Verduna se je na-u;i?ie\ai s srditostjo. Obojestranski artiljeriji ste se borili ponovno z zastavitvijo večje municije. Severovzhodno Buresa nam je prinesla lastna akcija več ujetnikov in strojnic. Sovražnik Je razvijal . >čno delovanje v gozda Parroy. Zgodaj zjutraj naraščajoče streljanje topov se Je nadaljevalo sko-»o brez presledka do mraka. Tudi v odsekih Bla-uoata la Badouvillersa |e bilo francosko topovsko delovanje živahno. Vzhod. — V Ukrajini so vlrtcmberške čete ;ri očiščevanju iz Olviopola proti vzhodu vodeče ;«roge pri Novi Ukrailnkl razpršile po boju močnejše tolpe. Dne 19. marca z Romunijo končano premirje je iillo podaljšano do 22. t. m. opolnoči. Na drugih bliščih nič novega. Prvi generalni kvarlirmojster p!. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kor.) Zapadno Ohridskega Jezera lGO pregnali sovražne pehotne oddelke s streljanjem. V okolici Bltolja in Južno Hume Je cd časa !o časa naraste! topovski boj. Obojestransko žl-vahno topovsko delovanje. TURSKO. CARIGRAD, 19. (Kor.) Na palestinski fronti ic naraste! topovski ogenj ua posameznih mestih do največje srditosti. SIcer vsled megle in deževja nobenega posebnega bojnega delovanja. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 19. marca. — Na fronti v gorovju manj srdito, v ižini pri Zensonu do morja živahnejše topovsko letovanje. Večji topovski dvoboji v okolišu Valdo-iadenc, Montella, Meltlina in vzhodno Gardskega ezera so pognali sovražne poizvedovalne oddelke beg. V dolini Ornia smo ujeli več mož. Ob obali o zadele naše patrulje na neki sovražen poizve-iovalni oddelek in ga pognale v beg. Tekom dne-a smo sestrelili 7 sovražnih letal. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 19. (Kor.) V severnem vodovju je bilo stopljenih zopet 18.000 ton. Iz Rusije. Prodiranje Nemcev v Ukrajini. PETROGRAD, 18. (Kor.) Listi poročajo iz Mo-:ve: Odesa je bila zasedena od štirih sovražnih s >Ikov, ki so našli tamkaj ogromen pleo, ker je !a pravočasna izpraznitev mesta vsJed naglega vstro-nemškega prodiranja nemogoča. Na po-atku so hoteli Rusi mesto zažgati, a so jim t o rcprečili Nemci- ^ PETROGRAD, 19. (Kor.) Tekom včerajšnjega .:ie so zasedle avstro-ogrsko-nemške bojne sile eč važnih točk na črti Harkov-Kursk. Harkov bil v naglici izpraznjen. Izpremembe v boljševlški viadL PETROGRAD, 18. (Kor.) Uradi socijalnim revo-l^djonarjem levice pripadajočih ljudskih komisarjev, ki so v znak protesta proti mirovni pogodbi v Brestu Litovskem odstopili, so bili razdeljeni ; :ed boljševičke komisarje. Ruski vojni stroškL PETROGRAD, 19. (Kor.) Sovjet ljudskih komisarjev objavlja oficijozno poročilo, glasom katerega se cenijo vojni stroški Rusije do 15. januarja 1918 na 50.598,275.000 rubljev. : GLIJA NE PRIZNAVA NITI MIRU Z RUSIJO NITI Z ROMUNIJO. LONDON, 18. (Kor.) Zunanji urad objavlja sle-vi komunike: Ministrski predsednik in zunanji bistri, ki so se sestali v Londonu, smatrajo za v ;o dolžnost da vzamejo politični zločin, ki je i! izvršen pod imenom nemškega miru z ruskim nar odom na znanje. Rusija je bila brez obrambe. i{;:sija jc pričakovala, da doseže potom prigovarjala demokratičen mir, ki si ga ni zamogla pribori!! z vojno. Ko je postal nemški mir resnica, se ;e •okazalo, da je bila invazija v rusko ozemlje, uničenje ali odvzetje ruskih obrambnih sredstev v prid Nemčije, kar je istovetno z aneksijami. Ruski PODLISTEK Slcvinska strast. ^ man. Francoski spisal Daniiči Lesueur. Ko je na dan dvoboja zjutraj videla odhajajočo * čijo, se je je polastila zlokobna slutnja. Potem ja je opazila majhno beraško dekletce, ki se je, ic meneč se za svojo bedo in svoje cape, zaba-u!a na ulici, brcajoč s svojimi raztrganimi čevlji pred seboj. Grofica Miranova je zavidala, to nesrečnico. Ona, posestnica nepreračunljivih bogastev in za vsako ženo neprecenljive dragocenosti, zmagovite lepote, bi bila rada vse to zabijala za otrokovo uboštvo, samo da bi se izognila strahotam, ki iili ji jc obetalo življenje. Toda izncbila bi se tako tudi svoje pekoče vesti____ Kajti sedaj si ie očitala, da je ljubila Huberta, in Miranov se ji ni zdel več rabelj, temveč sodnik. O, b bi določal kazen po velikosti njene grešne ljubezni, bi je ne mogel nikdar kaznovati dovolj ^rogo. Pa da bi vsaj kaznoval samo njo! zastopniki so podpisali mir, ne da bi vedeli, ali pomeni mir ali vojno. Poljski, katere junaki so prestali najstrašnejše narodne tragedije, grozi Četrta razdelitev in da se njeno trpljenje 5e poveča se utemeljujejo odločbe, ki naj uničijo zadnje sle ćove njene neodvisnosti, s prevarliivhni obljubami svobode. Romunijo je poplul val neusmiljenem gospodstva. Mirovne pogodbe, kakor te, ne bodo in ne morejo biti priznane. Bojujemo se in se bomo bojevali dalje, da enkrat za vselej uničimo to politiko plenjenja. JAPONSKI KRONSKI SVET. AMSTERDAM, 19. (Kor.) »Times« poročajo Iz Tokiia: Danes se je vršil kronski svet, ki mu je najbrže prisostvoval tudi cesar. Neki opozicijonal-ni list poroča, da bo zunanji minister Motono najbrže odstopil, ker si ne more pridobiti dovoljenja za svojo akcijo, za katero je nastopa! že novembra. ko je hotel zasesti Vladivostok. Po sklenitvi posebnega miru med Nemčijo in Rusijo je Motono smatral, da je prišel čas za intervencijo. Razpravljal je tozadevno skupno z zavezniki. Zlasti je pri-voljeval v akcijo francoski zunanji minister Pičli on. Toda kljub temu, da so Anglija, Francija in Italija odobravali njegove predloge, Jih kolegi Mo-tona niso hoteli sprejeti. Posledica Je bila, da Je Motono zgubil stike ž zavezniki, tako da le po mnenju dotičnega lista njegov odstop neizogiben. Nizozemska in allirancL LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vlada še ni dobila nobenega odgovora nizozemske vlade na noto zaveznikov. Vest, da je nizozemska vlada privoHia v zahteve zaveznikov, ni potrjena. Vsled tega je bilo v Haagu zopet naznanjeno, da bodo zavezniki v slučaju, ako ne bi sledilo popolnoma jasno sprejetje note, brez nadaljnega rekvirirali nizozemske ladje. Naknadni sprejem modusa vivendl od zadnjega januarja sedaj ne more zadostovati, ker se je med tem položaj temeljito izpre-menil. Poslanska zbornico. DUNAJ, 20. (Kor.) Na današnji seji zbornice napovedani zakonski načrt o splošni delovni obveznosti v vojni določa v bistvu: § 1. Vsakdo v državi in sicer vsaka oseba moškega spola od pričetka 17. do končanega 60. leta in vsaka oseba ženskega spola od pričetka 19. do končanega 40. leta je z ozirom na izredne vojne razmere obvezana, da opravlja dela za namene splošnosti. § 2. Dolžnost za delovanje v smislu tega zakona je javna dolžnost Opravljanje dela se ne zamore zahtevati le za namene države, ampak tudi za namene dežel, okrajev in kakor tudi v interesu splošnosti od določenih (fizičnih in juridičnih) oseb. ~ § 3. Delavne obveznosti v smislu zakona so oproščeni: a) Osebe, ki se le mimogrede nahajajo v državi; b) osebe, ki vživajo na podlagi mednarodnega prava eksteritorijalne pravice; c) osebe, ki so oproščene na podlagi mednarodnih pogodb. § 4. Ker že delujejo v prid splošnosti, niso obvezane na delo na podlagi tega zakona sledeče osebe: a) v aktivni službi se nahajajoče osebe oborožene sile in orožništva; b) v svrho osebnega službovanja za vojne namene zavezane osebe; c) aktivni dvorni, državni, deželni, okrajni in občinski uradniki; d) člani ustavnih korporacij; e) načelniki okrajnih zastopstev in njihovi namestniki, kakor tudi Člani občinskih načelstev; i) osebe dušnega pastirstva; g) notarji; h) učitelji na javnih zavodih. § 5. V zaprtih zdraviliščih in oskrbovališčih zadrževane osebe, glede katerih je zadržanje dopustno po sodnem sklepu, dalje v zavodih za prisilno delo in preskrbno vzgojo se nahajajoče ali v zaporih se nahajajoče osebe ne spadajo pod ta zakon. g 6. Pritegnitev k izpolnjevanju delovne obveznosti (ukaz) se izvrši le tedaj; ako se potreba ne more pokrili z osebami, ki se priglase prostovoljno. V dognanje tega pogoja se mora izvršiti javen poziv za prostovoljno priglaševanje za dotično delo, ki pa se zamore pri posebni nujnosti opustiti. Tudi delovni ukaz za nadaljno delovanje v dosedanji službi je dopusten. § 7. Pri naročitvi dela v smislu S 6 je upoštevati osebno sposobnost in delazmožnost. Natančnejši tozadevni predpisi bodo izdani naredbenim potom. § 8. S pridelitvijo k izpolnjevanju delovne obveznosti se ustanovi med pozvanimi (obvezanci za delo) in delovnim uradom posebno javno pravno razmerje (obveznostno razmerje). Obvezancem za delo pripada tekom dobe izvrševanja delovne obveznosti njihovi poklicni naobrazbi primerna plača. Zakon odreja ustanovitev posebnih delovnih komisij za državo, deželo in okraje, kakor tudi ustvaritev posebnih obratnih delovnih komisiji, ki so podrejene neposredno državni delovni komisiju Končno so določene kazenske določbe tako za delovne obvezance kakor tudi za podjetnike. Splošna de- usmrtil takoj! Kako plemenit In usmiljen bi bil! Ta strašni človek, ki je moral biti sedaj tako neskončno ii es rečeni Videla je vračaječo se kočijo in Je začula pred svojimi potihoma odprtimi vrati grofov glas. Potem se je zopet zgrudila na divan; trepetala je od razburjenja in ihtela. Potrkal je nekdo. Živci so ji vztrepetall. Vstopila je Maša in ii na pozlačenem podložku prinesla pismo. Na širokem Mašinem obrazu z lahno stisnjenimi očmi Malorusinje je bil videti izraz sočutja. Semen ji je namreč pošepetal: _Bodi previdna____moglo bi jo ubiti! In dekle v svoji naivni vdanosti ni vedela, kako naj bi odvrnila ali ublažila ta iajinstveni udarcc, ki naj bi izhajal od tega navidezno tako nedolžnega papirja in zadel njeno gospodarico. — Morda bi bilo bolje, da bi barina sploh ne čitala tega pisma, — je pošepetala Maša, kajti drugega sredstva ni vedela, da bi odvrnila nevarnost. Nadja pa je hitro prijela za pismo. Trenutek jo je osupnila nepoznana pisava, a potem je takoj od- lovna obveznost preneha najpozneje s potekom enega leta po zadnjem miru z evropskimi vels-vlastmf. s katerimi je monarhija v vojnem stanju. 'usu. i a ua ui v^aj r.^zuuvat iijui jc u^upuiiđ ucfu^uaua a jc idituj uri Umrla bi.... umrla.... Moj B'ig, zakaj je ni pila pismo. Zo takoj ob prvih besedah so se ji raz- Centralizem Je đožfeef. Zadnja »Infonflation«. izšla 18L t m eb?avija naslednji, iz poslanskih krogov izhajajoči uvodnik, ki ga zaradi trezne In stvarne presoje deianskih razmer v našem prlatnentu, kakor je nismo navajeni čitati v nemškem časopisju, objavljamo v celoti. Članek pravi: Zimska sezona poslanske zbornice ni trajala ni H dva meseca. Bila je revna glede na pozitivno delo. bogata pa glede kriz. Vojna in triletni absolutizem pojasnjujeta marsikatero, da, veliko teh kriz! Nekoliko se jih Je premagalo. Beseda novega načelnika prehranjevalnega urada, dvornega svetnika dr. Paula: »Živimo Iz rok v usta« se more raztegniti na vse polje notranje politike in parlamenta. Životari se z nadomestili, pomočkl za silo, provizoriji, s plačevanjem na obroke. Velika, najtežja kriza* ki se tiče odnošajev narodov napram državi, bodočega ustroja države, traja dalje. V zadnjem času se je celo poostrila po izstopu Poljakov iz skupine vladnih in večinskih strank. Prizadevajo si pač s vseh strani, da bi jih potolažili, toda ne bo lahko, da bi jih spravrii nazaj na njihovo prejšnje mesto državne, kaj šele vladne stranice. Čehi in Jugoslovani ostajajo v svoji načelni opoziciji; priznati se JI mora, da Je lojalna, niti lakcl-Jozna niti obstrukcijonistlčaa. Ne ogroža parlamenta ia parlamentarizma; pač pa doprinaša največje žrtve, da Ju ohrani. Daje se preglasovati hi prehaja tako v manjšino, vdaja se, ae da bi revoltirala. Ta sezona je, prinesla dva pomembna pojava, katera sta vredna zabeležbe, že zato, ker je njun pomen načelne naravi in ker segata preko predve-Iikonočne kampanje. Nemški socijalni demokratje so prvikrat glasovali za proračunski provizorij. Pravilo pač: ne za vlado, ne za državo in njen dosedanji družabni red, temveč samo za parlament To so smokovna peresa. Dejstvo ostaja: nemški socijalni demokratje so glasovati v kupno z obema drugima nemškima zvezama za državni proračun. Tako so opustili svoje dosedanje nepregibno in načelno stališče. Prešli so is pasivnosti v aktivnost To se mora z državnega vidika le pozdravljati z Željo, da naj bi tudi nadalje ostalo tako, da naj bi takratno glasovanje ne bilo samo prigodno, temveč pričetek novega stališča nemških socijalnih demokratov napram državi in njenim potrebam. Vsekakor pa je bilo tudi v tem kakor v odstranitvi poljskega kluba od glasovanja o preračunu polovičarstvo ia neodkritosrčftost, kar je treba le obžalovati vočigled odkritosti v politiki socijalnih demokratov. Kajti s polovičarstvom se ne pomaga nikomur. Nemški socijalni demokratje so pač dali svoje glasove za štirimesečni in začasni proračun, da ne bi ogrožali parlamenta, kakor pravijo, odrekli so pa svoje glasove vojnemu posojilu. Voditelji in člani zveze nemških socijalnih demokratov niso tako abotni, da ne bi vedeli, da bi odklonitev šestih milijard za kreditne operacije ne bila nič manje ogrožala parlamenta, kot odklonitev proračunske tretjine. Avstrijski socijalni demokratje, ki so pravzaprav demokratsko-radikalna meščanska stranka in se po tem bistveno razlikujejo od socijalne demokracije v Nemčiji, bi bili marali že slediti zgledu svojih sodrugov v Nemčiji :n kakor ti, glasovati za vojni kredit Vsi činitelji v državi: krona, vlada, uprava so v veliko ožjih od-nošajih napram njim kot v Nemčiji, in jarek, ki loči avstrijske socijalne demokrate od mežčansk*h strank, je gotovo ožji kot na Pruskem. Drugi pojav je državnopravne naravi Tiče se odnošajev dežela napram državi, tiče se, glavnega vprašanja države, boja samouprave dežela proti dunajskemu birokratskemu centralizmu. V dolnje-avstrijskem deželnem zboru so zastopniki nemških deželnih odborov ugovarjali proti centralističnemu duhu zakona o elektriki. Obenem pa so se zelo ostro pritoževali proti molohu fiskaličnega centralizma in ga načelno napadali. Navzoč ni bil noben češki, noben poljski ali jugoslovanski odposlanec. Bili so sami Nemci. Tudi oni čutijo posledice vse davčne vire v deželah iz-črpavajočega sistema. Upirajo se tej stalni rekviziciji. Tudi dežele hočejo živeti, nočejo biti Dunaju podvržene samo za plačevanje davka, nočejo, da bi vse odtekalo tja in da ne ti ostajalo prav nič pravic in sredstev za pokrivanje domačih potrebščin. Pri Cehih, Poljakih in Jugoslovanih pa pristopa še narodni moment obramba proti nemškemu, gerroanizirajočeir.u centralizmu. Ta protest nemških deželnih odborov, mimo katerega je šlo dunajsko časopisje s svojimi lopu-tami, ne da bi ga bilo opazilo, pornenja velik dogodek, čigar dalekosežr.ost se prav sedaj še povečuje po češkem, poljskem in jugoslovanskem vprašanju. Je pomemben znak, migljaj, ki naj bi se ne prezrt Govori psč čisto jasno: centralizem doživeL širile oči in ji zasijale v žaru blaznosti. Pazljivo si je ogledala podpis____čitala je drugi stavek .. . dvomila ni več. Tedaj se je obrnila na divau, stisnila obraz v blazine hi bolestno, obupno vzkrOc-nila, da je Maša že hotela skočiti iz sobe in poklicati koga na pomoč- Vendar pa i« Mašo pridr-ža! pravi ženski občutek, da gre tu za obup.io bo!, ki zahteva najnežnejšega prizanašanja in rrvlčiji-vosti. Ce bi sc tudi barina popolnoma vdria svojemu brezmejnemu obupu, bi mehki bar? :nasti zastori itak zadušili njen krik. Ubogo dekle se je zgrudilo na kolena k svoji gospodarici in ie tudi zajokalo; revlca n; imela besedi, da bi potolažila to duševno bol, ki ie hi!a že največja muka zanjo, ko jo je samo Kfv*o gradi koncentracija, to bo morda razumel celo jReichspostni« somišljenik, se iščejo skupne točke programa, glede taktike pa se običajno ne poudarja, kar ne smatrajo vsi za enakopotrebno. Na;" program je in ostane isti, a s kom se vežemo za uresničenje onega, kar nam je skupno, v tem ozira ne bomo vpraševali pri »Reichsposti« za dovoljenje. Pisarjenje »Reichsposte« je preračunjeno za strašljivce. Cim vidi, da se nihče ne zmeni za njeno jadikovanje, brž bo nehala. Zato priporočamo, da naj vsakdo ta najgrši dunajski list, ki pod krinko katoličanstva hoče v žlici vode utopiti naš narod, vrže z zaničevanjem v kot.« — Prav Je tako in nič drugače! Štajerski »Nemci« proti Jugoslovanom. Kakor smo že poročali včeraj, se je 19. t. m. vrSIl v Gradcu takoimenovani »deutscher Volkstag* — nemški ljudski tabor, bi rekli ml — na katerem se je strahovito protestiralo proti jugoslovanskim in italijanskim »veleizdajalcem« in še marsičemu drugemu. Kakor pravi poročilo v »Tagesposti«, se je zborovanje vršilo v Štefanijski dvorani, ki je bila nabito polna. Bilo le potemtakem morda kakih 20>>0 eseb, In kakor pravi poročilo, veliko žena in deklet Predsedoval je graški župan Fizia (torei pristen Nemec!), ki je poudarjal, da ie vprašanje ustanovitve jugoslovanske države vsenemško vprašanje največjega pomena, za Štajersko pa vprašanje najožje posesti. Poživljal je k edinosti v stremljenju, da se prepreči nezaslišano nasiije, ki se hoče storiti Nemcem, če bo treba, z vsemi sredstvi. Prvi govornik ie bil dr. Mravlag (pristen Nemec!) iz Maribora, ki je govori! o delovanju jugoslovanskih voditeljev od Badenijevih časov sem. Nemci so proti vsaki izpremembi deželskih meja in morajo v interesu nemškega naroda in zveze z Nemčijo zahtevati predvsem: odstranitev ministrov Zclgarja in Toggenburga, najstrožje vladne odredbe proti brezmerni jugoslovanski agitaciji in jugosjovanskemu hujskaškemu časopisju. Nadaljna zahteva je nemški državni jezik. Končno je pozival vse nemške stranke na zedinjenje v zavrnitev jugoslovanskih stremljenj. Urednik Zeldler z Dunaja je opozarjal na važnost poti v Trst in nevarnost jugoslovanskega vprašanja za Avstrijo ter obsojal neodločnost nemških poslancev. Dr. Mtltschin-sky (zopet pristen Nemec!) iz Trsta je govoril o jadranskem vprašanju m menil, da naj bi to zborovanje pomenjalo važen korak v obrambo proti slovanskim napadom. Nato je govorila — petr-šiljček na vsaki vsenemški juhi — ona prosluia ljubljanska Lina Kreuter-Galletova, ki sedaj biva v Gradcu, in izjavila, da so nemške žene z vso odločnostjo proti ustanovitvi jugoslovanske države. Profesor Meyer je sporočil pozdrave Tirolcev, prof. dr. Angerer iz. Beljaka je grajal nedelavnost nemških poslancev. Dr. Ambroschltsch (zopet pristen Nemec!) iz Celja je govoril o naraščanju slovanskega gibanja na Spod. Štajerskem in pospeševanju jugoslovanskih stremljenj s strani v!ade. Povedal je, da so se Nemci v zadnjem desetletju na Spodnjem Štajerskem pomnožili za 100%, Slovenci pa samo za 7%. Dvorni svetnik vseučiliški profesor dr. pL Scala (zopet pristen Nemec!) je predlagal resolucijo, v kateri se pravi: I. VcKko-srbska stremljenja ne smojo tudi po notranjem rovanju več oživeti; jugoslovanski* država se mora preprečiti z vsemi s.lami. 2. Slovenska provinca je predstopnja za jugoslovansko državo. Raztrganje Štajerske in južnoneraških kronovin se mora preprečiti z vsemi sredstvi. Zahtevamo od vlade, da nemudoma zatre z vsemi sredstvi, k» so ji na razpolago, brezmerno veleizdajsko rovanje za jugoslovansko državo. Pot do morja nam mora biti cdprta. Prosta pot v Trst se mora zavarovati s pomočjo poprave meja in nascljevalnega delovanja, zlasti pri berolinski pokumljenki (Gorici). 3. Vrnitev jugoslovanskih in italijanskih velel/dajalcev se protivi osnovnim načelom mirnega razv la. 4. Zveza z nemško državo se mora izgraditi politično, gospodarski in glede oborožene sile. Cl vlada ne izpolni tc obrambne dolžnosti Cc naše nemško ljudsko zastopstvo tem močneje ne zavzame za obrambo, jo prevzamemo sami in stopimo potem v najstrožje nasprotstvo napram v'a-di in našim zastopaiko.m, — Resolucija jc bila r-rc- Avstrijce še veleizdajsko »Wacht am Rhetn«. Nas Jugoslovanov pa take vsenemške komedije, taka obrekovanja, podtikanja in denuncijacije s strani renegatov in podobnih častivrednih naših nasprotnikov pač ne morejo niti najmanje motiti v našem deiu za našega jugoslovanskega naroda samostojno bodočnost. Jugoslavija vstane vkljub in proti vsem njenim sovražnikom! Zaplemba Imetja Frana Šupila In tovarišev. Ogrski listi objavljajo 11. avgusta 1917 izdano, ie ne pravomočno razsodbo budimpeštanskega sodnega dvora v stvari zaplembe imetja že umrlega Frana Suplla, potem dr. Hinka Uinkovlča, profesorja na newyorškem vseučilišču »Columbia«, Mi!a Puplna, sedaj v Kecskemetu se nahajajočega 1r. Iva Suplla, tiskarja v Puli, Ivana PodolŠaka, in končno delniške družbe reške tiskarne. Razsodba se je izdala na podlagi 11. avgusta 1917 končane ustmene razprave in sicer se zaplenja 1554 K znašajoče imetje Frana Supila, dr. Hinku Hinkoviču kot hrvatskemu saborskemu poslancu od 1. avgusta 1914 dalje pripadajoče dijete, v občini Toron-ttihijvar na Ogrskem se nahajajoče posestvo Mihaela Pupina in končno imetje Ivana PodolŠaka v vrednosti 7575 K in sicer v prid ogrskemu državnemu erarju. V utemeljitvi razsodbe se navaja, da so se Fran Šupilo, dr. Hinko Hinkovič in Mihael Pupšn kot člani prej v Rimu in pozneje v Ženevi se nahajajočega Jugoslovanskega odbora soudele-ževall akcije, ki je bila naperjena proti integriteti avstro-ogrske monarhije. Smoter te akcije ]c bi!, da bi se ogrska in avstrijska ozemlja, v katerih bivajo Hrvatje, Slovenci in Srbi, ter Bosna in Hercegovina, s sovražno pomočjo priklopila veliki slovanski državi, ki naj bi se ustanovila. V ta namen so omenjeni razvijali propagando v sovražnih defelah, kakor tudi v Ameriki, prirejali denarne zbirke in živahno agitirali med Jugoslovani, bivajočimi v Ameriki, s čimer so zagrešili veleiz-dajstvo, kar je vzrok, da njihovo imetje v smialu zakona zapade državi. iisso mlnlsterljclna naredba a oarsiuo najemnikov. V velikih mestih ie vojna s priselitvijo mnogoštevilnih beguncev, s koncentriranjem velikih vojaških poveljništev in z nastajanjem novih uradov iti obratov provzrocila pomanjkanje stanovanj, ki so je hišni lastniki izrabljali v zvišanje najemnin. Vlada ie še pred sestankom parlamenta izdala naredbo, ki bi naj odpomogla temu izkoriščanju gospodarsko slabejših. S'to naredbo določeno varstvo pa se je izkazalo nezadostno in zato je vlada na podlagi pooblastitvenega zakona od 24. julija 1917. d. z. 1. Št 307 izdala v varstvo najemnikov novo naredbo. To je naredba od 20. januarja 191». d. z. 1. Št. 21, kl velja z/vso Avstrijo in ki je stopila v veljavo z dnem razglasitve, torei z 22. ja-nuvarijem 1918. 1. Koristi najemnikov hoče varovati v glavnem na dvojen način,, prvič s prepovedjo neupravičenega zvišanja najemnine ia drugič z omejitvijo odpovedne pravico. V prvem oziru določa, da se najemnikom, katerih najemnina ne prekoračuje določenega zneska (za Trst 2500 K za stanovanja, 1700 *K za poslovnice), sme zvišati najemnina le v posebnih, natančno navedenih slučajih- Taki slučaji so, ako so se hišnemu lastniku po začetku vojne zvišali vzdrževalni in upravni stroški, javne davščine (ne pa prenehanje davčnih olajšav!) in obresti od hipotek, breincnečih na hiši. Pa tudi v teh slučajih mora biti zvišanje najemnine v odgovarjajočem razmerju z zvišanjem gorinavedenih gospodarjevih izdatkov. Ako je bila najemnina po začetku vojne znižana, jo je smeti zvišati na prejšnji znesek. To pa ne velja za najemnike, ki dobivajo državne podpore, ako bi zvišanje ogrožalo njihovo vzdrževanje. Zvišanja, ki ne odgovarjalo gornjim določbam, so neveljavna; tudi prostovoljna višja plačila e smejo z obrestmi vred nazaj zahtevati. Tej pravici se ne more nihče v naprej odreči ter zastara m pravica v 3 letih. Kar se tiče omejitve odpovedne pravice, določ.t naredba, da sme lastnik najemno pogodbo odpovedati le Lz tehtnih razlogov. Taki so, ako ic najem-nik ostal dolžan najemnino, ako se v hiši slaba obnaša, ali pa najete prostore poškoduje, ali pa, Če hoče gospodar uišo prezidati; nadalje ako gospodar najete prostore nujno zase potrebuje in bi sicer trpel prcceišnjo škodo. Da obstoiijo taki razlogi, mora gospodar dokazati. Iz stališča varstva najemnikih interesov ima naredba tudi nekaj določeb, ki varujejo tudi gospodarja pred izkoriščanjem. Takt) se brez tehtnih razlogov ne sme zvišati obrestna mera njegovih vknjiženlh dolgov; sodnik sme plačilni rok takiff dolgov podaljšati do 31. decembra 1918. O dopustnosti zvišanja kake najemnine odločuje najemni urad in, kjer takega ni, okrajno sodišče; o dopustnosti zvišanja obrestne mere cd hipotek pa posebna komisija. Za mesta z već nego 2C000 prebivalcev sc imajo v gor i navedeno svrho ustanoviti najemni uradi. Prestopki, zlasti neresnične ali nepopolre navedbe se kaznujejo policijskim potom z globami do 20000 K ali z zaporom do 6 mesecev in sicer tudi kumulativno (to jc tudi istočasno na eden in drugi način). Kakor se vidi. je proti izkoriščanju najemnikov crccej poskrbljeno; vendar so varovane tudi gospodarjeve pravice posebno s tem. da, sme brca daljnega odpovedati, ako se ne plačuje najemnin.i, na kar najemnike posebry> opozarjamo, ker so v tem oziru zlasti v Trstu razširjeni zelo Čudni nazori. ' Dr. R.: veaa afdja za toifto in teflSsk* Pristojnost za dov eljcvanje podpor. Podpore morejo vobče dovoljevati: a) za obnovitev stan poslopij v posamezne;ii ran;::;:«!! gr-p-J-:: »iran n. V Trsta, dat 21. nara lili okrajna glavarstva do . ... K 3000 in c. kr. namestništvo do . . . .> 10000 b) za nabavo stanovanjske opreme in hišne o-prave v posameznem slučaju okrajno glavarstvo do .... K 1000 in c. kr. namestništvo do . . . „ 2000. Dovoljevanje višjih podpor, ne^ro je navedeno tu, je pridržano ministrstvu za iavna dela. B. Poljedelstvo in gozdarstvo. Izdatnih materijalnih pogodnosti naj bi bile deležne tudi po vcjni oškodovane stranke poljedelske in gozdarske kategorije. V tern oziru veljajc naslednie določbe: 1 Oddaianie poljedelskfh strojev, orodfa, upre?-nih moči, izven dežele nakupljene živine za upremo in reio ter končno krmil, pri čemer se dovoljuje popust do 33% in po 3% se obrestujoča 5 letna posojila. Kmetskim malim posestnikom, ki so vslcd vojne Izctbilf svojo gospodarsko opremo ter se nahajajo v i/kih denarnih stiskah, se morejo-izjemoma do-vciiti tudi višji popusti, v danem slučaju celo tudi brezplačno prepustiti poljedelski stroji In orodje. Stroje in orodje ter druge poljedelske potrebščine, ki jih dobi c. kr. namestništvo brezplačno, je po vojn? oškodovanim strankam samo ob sebi umevno treba prepustiti tudi brezplačno. Za to prihaja v prvi vrsti v poštev zlasti zadnje navedeni krog intcresirancev. 2. Oddajanje motornih plugov v najem proti plačilu najemnine, ki Jo je treba določiti, pri Čemer se Je posebno ozirat! tudi na gmotni položaj pod I), odst. 2, omenjenih strank. 3. Odlog za umetna gnojila tn semenje (tn- In inozemsko) dotlej, da se spravi letina. Semenje s c bo po možnosti moralo vračati in natnra. "Tuzernsko semenje bo oddajala iri kreditirala podružnica vojnožitnega prometnega zavoda v Trstu. 4 Pod 1) in 3) ugotovljena načela veljalo tudi za slu 3j, če po vojni oškodovane stranke, ne da bi se -.brača!e n3 c. kr. namestništvo, vendar pa r njegovo vednostjo, same pokrijejo svoje potreb-šcir.2 navedenih predmetov. Fr?stnlno*t za dovoljevanje popustov (podpor*. 1. Popuste (podpore) v smislu predidočih Izvajanj more posameznim strankam dovoljevati c. kr. namestništvo do najvišjega zneska 10000 K. Dovolitev višjega popusta (podpore) Je vezana na privolitev poljedelskega ministrstva. Dovoljevanje posojil za nabavo živega In mrtve-aa inventarja v smislu teh predpisov In sicer do najvišjega zneska 100.000 K v posameznem sln-ča*-i pripada c. kr. namestništvu v lastnem delo-krrrn Za prekoračenje tega najvišjega zneska te tre^n poskrbeti odobritve c. kr. poljedelskega ministrstva. Dotlej, da prične poslovati Vojnokredltnl za-vr-f4 7.3 južn? vojno ozemlje. Je pooblaščeno na-m trištvo, da po vojni oškodovanim poljedelcem, katerih posestva so v prejšnjem letu ostala ner'-rie'ana, dovoljuje brezobrestne predujme za o: ' .nje polja, katere je treba vrniti Iz dohodkov letine. C. Ob"t, industrija in trgovina. Za vzpostavitev obrtov. industrije in trgovine prihajajo za sedaj v prvi vrst', v poštev posojila Vohiokreditnega zavoda, vendar pa je namestniku pooblaščeno, da za nabavo opreme za delav-r rnafih obrtnikov, rokodejcev In oseb. ki se ba-z domačimi obrt!, ter za prodajalnice trgov- e iovoljuje v posameznem slučaju podpore do 30, K. T ar c. kr. namestništva bo, da bo, zaslfšav*! de' ,-lni sosvet, str ilo predloge. aH In katere druge oblike pospeševanja teh gospodarskih panog na.' hi se uporabljale, (Konec.) Prodaja kuriva. Oglje. kg na rdeče Izkaznice. S^ro mesto: št. 201—400 (ob. št. 8) 21. tri. Kcon .mo 2, št. 401—510 (ob. Št. 8) 21. 3. nI. Mura 12. Št. 511—r.10 (nb. št. 8) 21. 3. ul. S. Lucla 2, 5t. 611—710 (ob. št. 8) 21. 3. u!. Rena 3, §t. 711—910 (ob. št. «*) 21. 3. ul. Fabbri 3. št. l—11f>0 2 (ob. St. 27) 21. 3. ul. Settefontane 52. (cena 20 vin. kg). — Greta: št 59—88 (ob. št. 10) 21. 3. Orctta 127, (ccna 22 vin. kg). Premog (iossile). 20 kjt na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 546- 635 (ob. št. 23) 21. 3. ul. S. Gii sto 16. (cena 1 K 66 vin. za 10 kc\ št. 713 (ob. št. 23) 21. 3 ul Madonnina 24 (ccna 1 K 4 vin. »a 10 kg). — Novom os to: Št 35—375 (ob. št. 27) 21. 3. ul. S. Andastasio 9, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg), št. 376—541 (ob. št. 27) 21. 3. ul. Squero nuo-vo 15, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 993—1067 (ob. št 27) 21. 3. ul, Risorta 17 (cena 1 K 66 vin. za 10 kg), št. 1068—1145 (ob. št. 27) 21. 3. ul. Settefontane 52. (cena I K 46 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 91—218 (ob. Št 15) 21. 3. ui. P. Diacono 6, št. 219—372 (ob. št. 15) 2!. 3. ul. Concordia 5. št 373—412 (ob. št 15) in št 1—197 (ob. št. 16) 21. 3. ul. Erta 19, (cena 1 K 66 vin. za 10 kjr), št. 198—299 (ob. št !6) 21. 3. ul. Guardia 42, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Skedenj: št. 201—318 (ob. št. 9) 21. 3. Skedenj 508 (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Vrdela: št 1—359 (ob. št. 19) in št. 360—611 (ob. št 18) 21. 3. ul. Cologna 2. (cena 1 K 66 vin. za 10 kc), št. 360—61 (ob. št 19) in' št. 1—359 (ob. št 20) 21. 3. ul. Mo-lin grande 20. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Greta: It. 89—183 (ob. št. 10) 21. i. Gretta 127, (cena 1 K 60 vin. za 10 kg). Umetniški vete/i. V prid po »Mednarodni zvezi tržaškega In primorskega časnikarstva« prirejevanih umetniških veCcrov, katerih čisti dobiček jfre v korist društvenemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu, so naJulic dni ovali. Speuicij^ka in komisijska družba »Balkan- K 500'—. Bratje Kohncr K 19—,Jv-i-J Clemencich K 10*—, Marcel Komel K 10—, In agencija Zu!in K 5*—- Društvo namerava prirediti meseca aprila dva nadaljna umetniška večera, na katerih bosta mec-drugimi sodelovala tudi naš jugoslovanski umetnik na poslih, Zfatko Balokovlć, in pa veliki zbor naše Glasbene Matice z jugoslovanskimi narodnimi pesmimi. Domača vostt. Slovensko ženstvo vabi k slavnostni izročitvi podpisov za jugoslovansko deklaracijo od dne tridesetega mainika 'eta 1917., nabranih med sloven sk:m narodnim ženstvom. Izročitev se bo vršila 24 marca I. 1918. ob 11 uri dop. v veliki dvoran' hotela »Union« v Ljubljani. Podpisi se Izroče načelniku Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Korošco. Smrtna kosa. Umrl Je dne 19. t m. g. Andrej Žerjav, posestnik !n gostilničar v Krvavem potoku pri Dragi, v starosti 66 let. Pogreb bo v četrtek 21. t. m. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Z bajoneti »n kazenskim preganjanjem proti Jugoslovanski deklaraciji. Iz Marezig v Istri so nam pisali 16. t. m., a pismo smo prejeli še le včeraj, 20. t m. Pišejo nam: »Kakor smo Vam Že nažna-nill, te c. kr. orožnlškl postajevodja v Marezigah zaplenil podpisovalno polo za majniško deklaracijo gdč. učiteljici Angeli Stega. Sedaj pa ie državno pravdništvo obtožilo gospodično učiteljico po §§ 65 a In 305 kaz. zak. V ponedeljek, 18. t m., je bila povabljena k zaslišanju na c. kr. okrajno sodišče v Kopra.« — Kako se Je Iztekla stvar za nabiralko, nam doslej 5e nI znano. Znano pa nam Je Iz zanesljivega vira, da Jo orožništvo ravnalo po višjem ukazu. Stvar najnujneje priporočamo Jugoslovanskemu klnbti. In to bodi Jugoslovansko! Odgovora m ono, vse druzo, samo ne smotreno poročilo o tržaškem Krekovem slavja v ljubljanskem »Jugoslovanu« naj dodamo še dvoje, kar pa naj se morda ne smatra za morebitno obramba temveC samo za ugotovitev dejstev, katera Je Jugoslovanov »kritik« menda namenoma prezrl, samo da Je mogel izliti svoj 2olč na prireditev In prirejevalce. Ugotavljamo torej, da himne »Hej Slovani« ni zapel pevski zbor na odru, temveč lo ie spontano zapelo občinstvo samo in se mu ie zbor* k! Je žc odhajal za zastor, pozneje priključil. Pevci, ko so začu« petje himne v dvorani so »e vrnili pred zastor in so peli z občinstvom. Ugotovimo naj pa 5e drugo dejstvo, namreč da Je odbor za Krekovo slavje dejanski povabil na slavje ves Jugoslovanski klub, da se pa člani kluba, zlasti pa načelnik, posl. dr. Korošec. niso mogli udeležiti slavja, ker so bili zadržani po drugih važnih poslih. Vse to le lahko vedel »Jugoslovanov« dopisnik, in zato pravimo ponovno, da je njegova prezirljiva zadirljivcst in zlobna zbadljlvost vredna najstrožje obsodbe. Tako se ne pripravlja pot uresničenju Jugoslovanske mislil V nedeljo, dne 24. t. m. ob 9 zvečer se bo vršil v veliki dvorani našega Narodnega doma koncert, ki ga oriredita slovenski umetnici ^gdfi. Cirila Ved ved In gdč. Dana Kobler. Gdč. Dana Kobler Je absolventka praškega konservatorija. Posvetila se je klaviTju, katerega mojstrski obvladuje. In Je po soglasni sodbi ljubljanskih kritikov dovršena umetnica. Večkrat so imeli Ljubljančanje v letošnji zimski seztfnl priliko občudovati njeno igranje, njeno dovršeno tehniko. Nastopila Je na dobrodelnih koncertih in na koncertih ljubljanske Glasbene Matice — na'ega prvega kulturnega zavoda. Nastopala Je samostojno ali pa kot spremljevalka solistov. — »La?bacher Zciiung« piše o njej: Gdč. Dana Kobler Je prekosila vsako pričakovanje, dastravno niso bile nade, katere smo stavili v njo — zmerne. Njena Igra je čista, gotova, globoko občutena In vse tehnične težkoče obvlada z neverjetno lahkoto In sigurnostjo. Nieno umetniško razumevanje skladeb ;n nUh prednnš nje kaže. da Imamo pred seboj po-polrorna zrelo umetnico. Tudi Je njena Izbira skladeb jako posrečena. Navdušeno priznanje Je žela zdč. Koblerjeva tudi na koncertih ljubljanske Glasbene iMatice minule sobote In nedelje. Oba slovenska lista se Izražata o njej nad vse laskavo In občudujeta njeno umetniško roko. — Jutri iz-nregovorimo kaj več o posameznih točkah sporeda. Opozarjamo ponovno naše občinstvo, naj ne zamudi prilike In poseti koncert v obilnem številu. Začetek točno ob 8 zvečer. — Vstopnice so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma gospe Biček-Razbornik. Cene: lože 20 K, sedeži v pritličju od I—V vrste K 4, od VI—X K 3, od XI—XV vrste K 2 in na galeriji K 2 stoilšče v pritličju K 1*20, stojišče na galeriji in vstopaioa v lože 70 vin. Podružnica Trst L Z. J. 2. sklicuje dar.es. 21. t. m., ob 7 zvečer odborovo sejo v društvenih prostorih ulica G. Rfn. Carll 10. Prosijo se odborniki kakor tudi zaupniki, da se seje polnoštevilno udeleže. Naša Kmei-j^V.a družba Je vrem svejim članom velika dobrotuica. Posebno pa onim, ki goje vrtnarstvo, je naravnost neprecenljive vrednosti. — Kakor javlja in kakor sem se osebno prepričal, ima tiružba na razpolago svojim člonom mznovrstnlh semen. In kar je še posebno važno, so ta semena mnogo cenejša, kakor pa pri trgovcih. Kdor Še ni člar. naj ne odlaša z vpisom. Oni dve kroni, ki Jih plača na le.u mu r>:av gotovo izplačajo! Ako pa pomislimo, da se sedaj spioh težko dobe ra/:na semena, je družba res prava dobrotnica svojim članom. Vpiše se lahko vsakdo, ako tudi ni kmetovalec po poklicu. — Nov Član. »Mater Do!oro«a«. Kakor Je bilo omenjeno že v nedeljo, uprizori »Zveza Marijin Dom« Silvin Sar-denkovo igro >Mater Doloroso«. Igra se bo proizvajala v nedeljo 24. in ponedeljek, 25. t. m. Ves čisti dobiček je namenjen fondu bodočega slovenskega sfrotišča v Trstu. Do sedaj smo bili primorani, da smo svoje slovenske sirote prepu'v'ali vzgoji v izključno italijanskih zavodih, bodisi v mestni sirotišnici, oz. v oni sv. Jožefa. Otrokom jc bilo sicer s tem zagotovljeno življenje, a nekaj so izgubili: svojo narodnost Le en primer: Sirota slovenskih staršev iz naše okolice je v sirotišnici Že več let. Sedaj ji je zbolela tudi stara ^nat:. fir-3 sovaščank je prišla ponjo, da jo povede k bolnic < Opozori jo na da mora z babico govoriti v svojem materinem jeziku. Žalostno je pogledala deklica ženo ter rekla: »Umejem še nekoliko slovea->čine, a govoriti ne znam več.« — Dolgo Je že zorela misel slovenskega sirotišča v nas, seda; se bliža svoji uciejstvitvi. O delovanju pospeševateljev te plemenite, ideje, se ^o še poročalo. Naša bodočnost je v rokah naše mladine. — Zato vabimo vse, ki hočejo podpirati to idejo, k že omenjenima predstavama. Vršili se boste v »Zvezni* dvorani u!. Risorta 3, tečno ob 5 popoldne. huzpiH&hu -liuILa . saznani* kmetovalcem, da je prejela redkvice, čebulice In razna druga semena za sajenje. Kmetovalci, ki Jih rabijo, naj se 0sI2.se v njenem uradu, Dunajska ulica št. 10. I. Žensko vo.Tno r-rtepevanje. Minulo je šele dobrega pol leta, odkar deluje slovenski odsek tega društva. V tem času so nabrale društvene nabiral-ke že nad 3000 K, bodisi kot članarino ali pa kot Izreden dar. Ta sklad ostane nedotakljiv, dokler bo trajala vojna. Šele po voini se bodo delile iz ■ijega podpore vdovam in vojnim sirotam, ko se ho namreč nehala dosedanja državna podpora. Denar, ki ga nabere naš odsek, je naložen v slovenskem denarnem zavodu in se bo podeljeval sa--no vdovam in sirotam slovenske narodnostt Kljub zgrešenemu naslovu društva nI to prispevanje r;1akor namenjeno pospeŠevanJg^aH sopomoči vojni, temveč Je le popolnoma člo^Rcoljubno in tudi narodno delo, čeprav je !e samo odsek osrednjega splošno avstrijskega »2enskega vojnega prispevanja.« Vsled tega toplo priporočamo našemu ženstvu, naj pristopa k našemu odseku, sal znaša članarina le 20 v na mesec. Nove članice se lahko prijavijo odsekovim nabiralkam, ki zbirajo pristope po določenih delih mesta In po okolici. Dosedanje članice pa prosimo, naj ostanejo tudi nadalje dobrotnice našega odseka. Kakor smo Izvedeli )e žlvnostenska banka za leto 1917 Imela čistega dobička 8,292.719*65 torej 1,009.000*92 kron več nego v predidočem letu. Na občnem zboru, Id se bo sklical dne 4. aprila t I. bo upravql svet predlagal dividendo K 15 za delnico (2). Rezervnemu zakladu bo dotirano kron 1,261.733*62 med tem ko se ostanek kron 664.933*82 po izplačilu tantiem In provizH prenese na nov račun. Občinski urad občine Brestovlca st nahaja sedal v Nabrežinl hšt. 6. Pevski zbor Glasbene Matic« ▼ Trsta. Danes zvečer pevska vaja bi sicer ob 6 bi pol za sopran in alt, ob 7 pa za moški zbor. Prosim vse gospode, da se polnošte\ flno In točno odzovejo. V drugi polovici aprila nastopimo na koncertu v Politeaml. Sprejmejo se tudi 5e novi v "cl. Kdor Ima dofcro voljo in glas, naj pride. — Pevovodja. Predavanje ▼ Tartlnllevem konservatorfl«. 2e naznanjeno predavanje prof. Ernesta Dolcherja o temi »H nostro paradlso« se ne bo vršilo v torek, 26., temveč v sredo, 27. t m. ob 1M zvečer. — Vstopnice se dobivajo ▼ Schmiedlovl trgovini (mestna palača), v pisarni konservatorija In v papirnici v uL Barriera vecchla 3t t9. h ruskega ujetništva so se vrnili: Vovk Bernard. Rijavec Pran, Cerae Vekoslav, brata Pelico-na, Rehar Rudolf, Gorup Fran, Flego Metod, Mejak Tomo in Rehar Josip. Mestna zastavljalnica. V petek, 92. t m., se bodo dopoldne prodajali na Javni dražbi razni že zapadli nedragocenl predmeti (perilo brez Izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca junija 1917 na zastavne listke serije 141. DAROV!. Za Šentvldsko Solo so darovali: g. Erbežnlk K 2; g. Ba 3 K; gdč. Stana,nabrala ca svoj trebenski govor na sv. Jožefa dan na Konkoneiju med »prjotli« in »priotlcami« 25 K, skupaj 30 K. Podružnica CMD v Rojanu. Nekatere rojanske družine, ki se postavljajo v vrste pred prodajalnami, ki so Jugoslovanom sovražne, so zbrale 18 K; ker se z gornjo izjavo ne strinja daruje N. N. 1 K in N. N. 60 vin.; v protest, ker se jugoslovanske goste meče iz gostilne Penko v Skorklji II K 50 v; g. Negovič 20 K; jugoslovanski železničarji v Rojanu 5 K 20 v; Ivan Negro v protest proti članku v »Edinosti^ dne 7. 3. 2 K; g. Kavztovič za en valček 10 K; Ladislav Likar za odstopljeno vstopnico 2 K; Ernest Pegan preplačilo za vstopnico 2 K; v protest proti madžarskim vitezom, ki so proti podpisovateljem Jugoslov. deklaracije 50 K; Ivan Bufon za vstopnico 1 K; Pepe, zakaj si Igral »ško-verto«? 2 K. Češko Budjevička Restavracija (Bos4-kova uzorna češka srostiina v Trstu) se nahaja v ul. O. Oalatti (zraven % lavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski »edilni listi. MALI OGLASI. 9Cnrnbmit podmlnl gostilni na IJpskem UUSUlUJul trga 1l7m dobijo vedno topla jedil i po zmernih eenah. Voditelj Fr. Novak. flS-'i Spreln 2-<•» t^ ko j mlado slnSM^jo. Naslov pove iil Tca. od d. Edinosti. 1943 Tffl^on! -m mo",k" nove čevlje št- 45 ter zim &Ull3l»Iljklll sko obleko za jestviue (moko sla nino .tli svinjsko me->oj. Naslov pove Ins. odd. E4ino«rL 1941 VČrd f O izurj 1 na »troja.-is -:a, ki bi evt ntuelno Idili ib opravljala tuli posla knjigovodstva. Poaudbe pod „Uiaduica* na las. odd. Ldiuo-cu B 42 ti) II m 1 i! Trst - Ula Staflon 19 - Trst Odpri 01 S'2 zue&r nakraj sad« kupujem v vsa'ii množini. Pličam VliljIlS j o r aj viš ih današnjih cenah. Zcideršii, Općine ŠL 456. " 18<7 USlOp.lliO H Z PftfflAvnF Anton Jerkič 1 os uje v svr>jena ateljeja rUlUSLUl v Trstu. Via deJle Poste it 10. 40 Priporočljiva tvrdka. Dsmska krojačnica * A. RTE&ER, Trst ulica Goma rc ala 3. Izdeluje vsakovrstne obieke po *n?leike vogal ul. Sapone BUFET CONTINENTAL ter v ul. Giulia 92 gostilna SKAPIN. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermžk v Trstu, ulica Poste vecchlg 12 vogal ulice dellr Poste. Izdiranje zobov brez bo lešin. — Plombirani«. — O METU! ZOBJE Peso r! KAPESEK v ulici CnrlD Gfcgp & 11 kupuje vrv od 3-9 K ter tanko vrv po 50 K. JADRANSKA BAliKA Trst« Via Cassa dl Rh^sr-ala 5 (Lastno pošlo >je) Kapital ta rezerva K 13,309.000.- FILIJAIiKG: Dunaj Tegefchf»fitf anse 7-9, Dabiovnik, Kotor, LJubljana. Vtrtkovtt, b?atlja Split, &l enilc. Za Jer. VLOGE NA KNJIŽICB od dneva rloga do dneva vzdiha. Hentni z*tnswl^z A FI«H«. Velik? izfcera Jfrebrtiih In tlatih ur, uhanov, pniiitruiv, verižic itd Ceae zmtrne. Cent zmnise. riiR^ecmiiBasiEffissiB K^^^ia essii - t'ker „AMARO MONTONIA" Ta Izborni liker « priporočljiv pojtbno za otrolf», stare »n Šibke os^be — se izdeluje Of |>oseben ra^! \ iz najboljih aromatičnih travf ki mu di}ejo lastnost izbornega želodcn^gi krepčila. Jako priporočljiv kot prebavo pfi!f )f*šuioče srrd-8U"o. Jemlje se po en kozarček pr-^d j idjo. Vslt d svojega izrednega uč n'ca na bi smM manjkali v nobeni družini. Po svojih nrprekosljivih lastnostih prednjači vsem drugim likerjem. Zestops:v3 In Izk'jufna za Avsiro-O^rsko Tovarni:k3 znamka ,7he MELL D* unlver^al HONTONV IUHH Torfika J. Steka nemškega jezika. popolnim znanjem 1946 7NrtlftnlNm petrolej s filolom ter koruzno LUniciljUlIl moko. Ulica Edmondo đ'Amicts i 7 vrata it. 10. 1U4Š 1(1 Ijion mladenič, ^rost vojaščine, kateri jo JO I&ICII dovrSil IV ffimn 4jo, popol- nima deželnih jezikov la delema Ktroiepisja. Uče primerne nluib«. Ponudbe pad .MlndaaaS'* na odd. Edinosti. 1944 IflinVm ohranjeno »olko kolo. PlaAa m II 11(11111 lahko ookoliko m ftivoftena in denarjem, i'ismene ponudbo pod „Dobro kala" na Ino. add. EdinostL ' 31T3 mL - Trst. l/ia Geppa 4 š Telefon 3CS8 ■BBORM Novo pogreb^© Trst. Corso št. 47. (pri Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrliče v na vse kraje, države Zaloga In razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine In vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t d- po smernih ceni. — Skladi^a v lastnih prostorih via detla Tesa št 3L Brzofavfl HOV O POCi^BMP rOlJSTJl — TRST. ■ ' ■ KM9 'mm* Brez posebnega obvestila t iS Potrti nelimezne fatosfl JavTfamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, cJg nat iskrtoo^jubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod ANDREJ ŽERJAV posestnik in gostilničar na da* sv. Jožefa ob 4 pfcpoidne, po kratki, ira-jni bolezni, v 66 letn. mirr.-? v Gospod'! ras pri. Pogreb bo v četrtek popoldne ou 2 u. hi^e žalosti m ppkop^'isče v Dragi. V KRVAVEM POTOKU, dne 19. marca 591S. HELENA, sopregp Anton, oosestork, i.udovlk, uiit:]}, Jožef, Etivird (iiu bojišču) sinovi RvzaUi* C: . c, Tončka Rjcme/r iii Milka, hčere. — Jurij, brat. - Katarina Furia*.. sosir« — Lovrenc Or-;č, Anton ftacman. z^a. — 1 'rr^ns, Kristf^n. nfnahi. — Svikf, vr«V^ in vruVij^.