PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Nov neuspel poskus upora v Iraku po razkolu v vladni stranki «Baas»
Bivši tajnik stranke in podpredsednik vlade El Sadi izgnan iz Iraka skupno z drugimi voditelji - Prevladali so «zmerni» elementi - Posvetovanje z voditeljem sirske stranke Aflakom
BAGDAD, 13. — V Bagdadu je prišlo danes do novega poskusa upora, ki pa ga je vlada zadušila. Upor je bil posledica spora v vodstvu stranke «Baas», iz katerega so na sinočnji seji izločili ekstremistične elemente, med katerimi je bivši tajnik stranke in podpredsednik vlade El Sadi.
Kakor so javili iz Bejruta,-----------------
Washingtona in Londona, so letala obstreljevala predsedniško Palačo. Govora je bilo tudi o Pouličnih spopadih, vendar pa te vesti niso potrjene.
2e ponoči je bagdadski radio sporočil, da so na konferenci stranke Baas izvedli spremembe v vodstvu stranke. V vodstvo so Prišli tudi predsednik vlade Hasan Al Bakr, načelnik glavnega štaba iraške vojske general Je-nia in drugi. Izločen je bil bivši tajnik in podpredsednik vlade El Sadi skupno z drugimi štirimi čla. ni. Davi je bagdadsk'i radio napo. Vedal «važno izjavo» predsednika vlade Al Bakra, kmalu zatem pa le prekinil oddaje. Ob 10. uri pa le minister za obrambo prebral Po radiu izjavo predsednika vlade, v kateri je bilo rečeno, da je enotnost stranke Baas v nevarnosti in da se skuša razbiti ta enotnost ter pripraviti člane stranke do tega, «da bi se ubivali med seboj». V izjavi je bilo dalje rečeno; «Življenje tisočev članov stranke in milijonov ljudi je v nevarnosti. Naša dolžnost je, braniti njih življenje.»
Takoj zatem je radio oddajal izjave nekaterih vojaških voditeljev, ki- so izrekali zvestobo stranki in Vladi. Dalje je radio javil, da so naplenili lastnino 84 oseb severnega področja dežele. Med prizadetimi je tudi rezevrni general Said Husain. Opazovalci ugotavljajo, da so na seznamu imena nekaterih kurdskih predstavnikov.
Bagdadski radio, ki je po današnjih jutranjih sporočilih o zaroti in o napadu na predsedniško Palačo ■ prekinil oddaje, je popol-
Včeraj je Aldo Moro poročal de-njokristjanskim parlamentarcem ° prvih razgovorih s predstavniki ostalih treh strank levega centra, danes pa bo nadaljeval pogajanja z delegacijami teh strank. O prvih razgovorih z Morom je Poročal tudi Nenni vodstvu PSI. Glede možnosti sporazuma kažejo trenutno optimizem voditelji KD, PSDl in PRI, medtem ko so voditelji PSI rezervirani in ponovno poudarjajo, da do zaključka Pogajanj ne bodo dajali izjav za Javnost.
Najvažnejša novica dneva je Prispela včeraj iz Bagdada, glavnega mesta Iraka, kjer je prišlo P°d vplivom petih ekstremističnih članov vodstva stranke Baas, ki so bili sinoči izključeni, do neuspelega poskusa upora, ki se Je končal s kratkim letalskim napadom na predsedniško palačo, ker je vlada pod predsedstvom Hasana Al Bakra upor kmalu zatrla. Uporniki so pristaši bivšega Podpredsednika vlade El Sadija, ki je — po poročilih egiptovske agencije MEN — bil izgnan in včeraj z veljavnim potnim listom Prispel v Madrid. Po zadušenem 9poru so policijsko uro ukinili, P*« pa je bil včeraj prekinjen letalski in telefonski promet z ostalimi državami ter meje zaprte. Sedanji režim maršala Arcfa je imel v devetih mesecih svoje oblasti opravka že z dvema poskusoma upora. Kot je znano, ima oblast v Iraku dejansko svet revolucije, ki nadzoruje vojsko in zakonodajno oblast ter določa Predsednika republike.
Glavna skupščina OZN je odobrila včeraj resolucijo, s katero Priporoča prepoved dobav petroleja in orožja Južni Afriki zaradi njene politike rasne diskriminacije. Skupina trinajstih afriških dr-zav — Alžirije, Kameruna, Etiopije, Gane, Gvineje, Liberije, Malija, ^»Serije, Ncjprja, Somalije, Sudana, Tanganjike in ZAR — je predložila političnemu odboru OZN resolucijo, s katero se zahtevajo nujni ukrepi, da bi vse države Ppdpisale sporazum, s katerim bi bilo uporabljanje jedrskega orožju prepovedano. V skrbniškem svetu pa je predsednik osvobodilne fronte za neodvisnost Mozambika obtožil ZDA in Južno Afri-da pripravljata podzemeljske Jedrske poskuse v Južni Afriki. Ameriški delegat Stevenson je zadevni sporazum z južnoafriško vlado zanikal, pač pa je izjavil, ua gre za poskuse o «jedrskih celicah» v nekem južnoafriškem rudniku v globini tri tisoč me-trov, češ da so ti poskusi «velile važnosti, da se osvetlijo nekateri elementi glede sestave snovi.»
Včeraj so v Alžiru uradno potrdili, da je bil dosežen sporazum med Ben Belo in opozicijskimi voditelji «Fronte socialističnih sil», ter da bodo izpuščeni priporniki, ki bodo znova prevzeli svo-Je funkcije, ter častniki in vojaki. katerim bodo vrnili njihove cine.
Ameriški departma pa je sportali, da bodo ZDA poslale v prihodnjih mesecih v Evropo enote * novimi vodljivimi raketnimi_ izstrelki «Pershing», ki dosežejo razdaljo 73« km.
V nekem tajnem ameriškem atomskem oporišču v Texasu je nastala zelo močna eksplozija, toda prav zaradi tajnosti se ni moglo zvedeti podrobnosti.
dne znova oddajal izjavo predsednika vlade Al Bakra. Davi so uvedli policijsko uro na vsem področju Bagdada. Popoldne pa je radio javil, da se policijska u-ra nocoj ukinja. Javil je tudi, da prihajajo nocoj v Bagdad voditelji stranke Baas, da na poziv via-de rešijo nastalo krizo.
Minister za obrambo je pozval vse vojake in vse člane narodne garde v Bagdadu, naj se vrnejo v svoje vojašnice.
Davi so vse telefonske in telegrafske zveze bile prekinjene, popoldne pa so pozvali nameščence pri telefonu in telegrafu ter nameščence pri iraški informacijski agenciji, naj se takoj vrnejo na delo.
V Damasku so potrdili, da je poskus upora v Iraku popolnoma propadel in da iraška vlada v celoti obvlada položaj. Iz Damaska je odpotovala z letalom v Bagdad delegacija sirskega sveta revolucije. Bagdadski radio je javil prihod te delegacije, v kateri sta tajnik sirske stranke Baas Michel Aflak in predsednik sirskega sveta revolucije general Amin Hafez. Radio je dodal, da je delegacija prišla, da razpravlja o problemih iraške stranke Baas.
Letalski promet med Irakom in ostalimi državami je še vedno prekinjen, meje so zaprte, telefonski in telegrafski promet s tujino je še vedno prekinjen.
Iz Madrida poročajo, da je danes prispel s posebnim letalom v špansko prestolnico bivši podpredsednik iraške vlade El Sadi skup. no s 15 iraškimi častniki. Sadi je skupno s štirimi častniki izstopil v Madridu, in letalo je nadaljevalo pot na Malto. Ze prej je neka tajna radijska postaja z imenom «Glas arabizma» javila, da je Sadi prišel že sinoči v Madrid. Radio je ostro napadel stranko Baas v Iraku in Siriji ter pozval iraško (prebivalstvo, naj se upre članom stranke Baas, «ki se ubi-vajo med seboj, da bi si zagotovili oblast». Radio je dalje javil, da so skupno s Sadijem zapustili Bagdad tudi minister za delo in za socialne zadeve in trije člani sveta iraške revolucije. Kakor je javila egiptovska agencija Mena, je bil Sadi «izgnan». Predstavnik španskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je El Sadi v Madridu od včeraj in da je prišel z veljavnim potnim listom. Pripomnil je, da ne ve, ali je res, da je bil El Sadi izgnan iz Iraka.
Sedanji režim maršala Arefa je v Bagdadu na oblasti od letošnjega februarja, ko je vojska zrušila Kasemov režim. V devetih mesecih oblasti je imel Aref o-pravka z dvema poskusoma upora in večkrat je tudi izvedel spre-mepibe v vladi zaradi nesoglasij med raznimi strujami, ki so bile bolj ali manj pod vplivom Kaira ali Damaska. Večkrat je prišlo tudi do nesoglasij glede politike do Kurdov. Oblast ima v Iraku dejansko svet revolucije. Ta svet vodi notranjo in zunanjo politiko, nadzoruje vojsko in zakonodajno oblast, določa predsednika republike, imenuje in odstavlja ministre ter potrjuje ali zavrača sklepe posameznih ministrov.
Tri mesece potem, ko je prevzel oblast, in sicer 13. maja je maršal Aref izvršil prve spremembe v vladi, s tem da je izločil dva ministra, ki sta predstavljala unionistične sile in indipendentistično stranko Istiklal. Očitala sta bila stranki Baas, da hoče monopolizirati oblast proti ostalim skupinam. 25, maja so v Bagdadu javili, da so odkrili zaroto proti državi. 3. julija je prišlo do novega poskusa upora, ki pa je spodletel.
7. oktobra, potem ko so razglasili vojaško enotnost med Sirijo in Irakom, so izvršili nove spremembe v vladi, Stranka Baas je še bolj okrepila svoj vpliv v vladi, in številni elementi, ki niso pripadali stranki, so bili izločeni. Tri dni potem so oblasti javile, da so odkrili novo zaroto rezervnih oficirjev. Prišlo je tako do novega neuspelega poskusa upora pod vplivom petih članov vodstva stranke Baas, ki s° bili sinoči izločeni iz vodstva.
O sporu med «zmerno» strujo, ki jo vodi Al Bakr, in ekstremistično strujo, ki jo je vodil El Sadi, so razpravljali na nedavnem kongresu stranke. Sinoči se je spor rešil tako, da so iz stranke in iz vlade izločili El Sadija in nekatere druge člane, ki so odpotovali z letalom v Madrid. Pristaši El Sadija pa so davi poskusili upor, toda vse se je končalo s kratkim letalskim napadom na predsedniško palačo. Vlada je poskus upora kmalu zatrla.
ko predlaga postopek, ki naj omogoči zmanjšanje sedanjih razlik, predvsem na kmetijskem sektorju. 3. Velika Britanija in evropska gospodraska skupnost naj se med seboj obveščata c razvoju svoje trgovinske politike, zlasti v odnosu do EFTA, Commonwealtha in do sporazumov o pridružitvi evropski skupnosti, 5. Ustanovijo naj se organizmi za politično posvetovanje o odnosih med Vzhodom in Zahodom. 6. Aktivno naj se razvijejo politična in vojaška posvetovanja na periodičnih sestankih, bodisi na ravni stalnih predstavnikov, kakor tudi ministrov. 7'. Vsake tri mesece naj se skličejo sestanki v določenih dneh, ali kadar bi okoliščine to narekovale.
Drugo priporočilo pravi:	«Ob
spoštovanju gospodarskih rezultatov evropske skupnosti se priporoča, naj se postavijo temelji v okviru ŽEZ za pravo evropsko politično zvezo, ki naj vsebuje
najtesnejše sodelovanje držav članic na vseh sektorjih, vštevši v zunanji trgovini in obrambi, in ki naj bo odprta pridružitvi drugih držav Zahodne Evrope».
Švedska bolnišnica za Skopje
BEOGRAD, 13. — Švedski veleposlanik v Beogradu Backlund je na simboličen način izročil danes v Skopju predsedniku mestne skupščine Popovu kompletno otroško bolnišnico, darilo švedske vlade, švedske dobrodelne organizacije «Rešite otroke» in švedskega Rdečega križa. Otroška bolnišnica, ki bo jutri sprejela prve bolnike do 15. leta starosti, lahko sprejme 170 pacientov. Vrednost bolnišnice je 800.000 dolarjev.
TRST, četrtek 14. novembra 1963 ZAČETEK POGAJANJ GLEDE PROGRAMA NOVE VLADE
Delegacije K D, PSDl, PRI in PSI se sestanejo ob 11 na skupno sejo
Nenni poročal vodstvu PSI o prvem razgovoru z Morom - Pastore zatrjuje, da bi neuspeh pogajanj imel hude posledice za demokratično ureditev <	italijanske države - Malagodi se zateka k večstranski atomski sili
RIM, 13. — Skupna pogajanj a med strankami levega centra za sestavo nove vlade se bodo začela jutri dopoldne ob 11. u-ri na sedežu demokristjanskih poslancev, v palači tik Monte-' citoria.
Na seji vodstva PSI je Nenni poročal o razgovoru delegacije PSI z Morom, to poročilo pa sta dopolnila De Martino in Lombardi. V diskusijo so nato posegli nekateri člani vodstva. Vodstvo PSI se bo sestalo v bližnjih dneh v zvezi z razvojem pogajanj za rešitev vladne krize. O seji niso izdali nobenega sporočila, skladno s sklepom, da socialisti ne bodo dali nobene izjave v zvezi s pogajanji, dokler ne bo dosežen sporazum, ali v primeru, da ne pride do sporazuma.
Vodstvi demokristjanskih poslancev in senatorjev sta danes proučevali politični položaj ; izrazili so Moni zaupanje in mu voščili popoln uspeh. Svoje pridržke so izrazili Bettiol, Restivo in Scalfaro.
Ferrati Aggradi je obširno obraz-
ložil dokument o gospodarski in socialni politiki, ki ga je sinoči odobrilo vodstvo KD, in ki razvija in uveljavlja kratkoročne in dolgoročne smernice tajnika stranke, kakor jih je nakazal 7. t. m. na zasedanju glavnega odbora KD. Ta dokument so demokristjanski parlamentarci odobrili.
V uvodniku za prihodnjo številko revije «Rinnovamento democratico» minister Pastore prgri med drugim,
									
RESOLUCIJA GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Stanje v Južni Afriki resno ogroža mir Poziv afriških držav proti jedrskemu orožju
Atomsko sodelovanje med ZDA in Južno Afriko - Afriške države bodo sprožile tudi pred Varnostnim svetom vprašanje portugalskih kolonij
Priporočila ZEZ
HAAG, 13. — Politična komisija skupščine zahodnoevropske zveze je odobrila danes dve priporočili, ki bosta služili kot podlaga za zasedanje skupščine, ki bo 4. in 5. decembra v Parizu. Prvo priporočilo vsebuje naslednje točke: 1. Še dalje naj se v okviru ZEZ usklajuje stališče zahodnoevropske gospodarske skupnosti in Velike Britanije v zvezi z bližnjimi carinskimi pogajanji v okviru GATT, 2. V najkrajšem času naj se najde skupno stališče držav članic ZEZ do svetovne konference o trgovini in razvoju. 3. Stalno naj se spremlja razvoj gospodarske politike evropske gospodarske skupnosti m Velike Britanije, da se obema strankama lah-
NEW YORK, 13. — Skupina trinajstih afriških držav je predložila političnemu odboru OZN resolucijo, s katero zahteva nujne ukrepe, da bi dosegli, da vse države podpišejo sporazum, ki prepoveduje uporabljanje jedrskega orožja. Resolucijo so podpisale: Alžirija, Kamerun, Etiopija, Gana, Gvineja, Liberija, Mali, Niger, Nigerija, Somalija, Sudan, Tanganjika in ZAR.
Glavna skupščina OZN je o-dobrila resolucijo, s katero priporoča prepoved dobav petroleja in orožja Južni Afriki za» radi njene politike rasne diskriminacije.
Resolucija poudarja, da bi vsak poskus Južne Afrike, da bi si priključila ozemlje Jugozahodne Afrike, pomenil napadalno dejanje. Resolucija opozarja Varnostni svet na «sedanji kritični položaj, katerega trajanje resno ogroža mednarodni mir in varnost».
V skrbniškem odboru OZN so včeraj razpravljali o položaju v portugalskih kolonijah in v Južni Afriki. Kongoški delegat je obtožil Portugalsko, da gradi v Mozambiku raketna oporišča. Obtožil je dalje Portugalsko nečloveškega ravnanja s prebivalstvom v afriških kolonijah.
Govoril je tudi predsednik osvobodilne fronte za neodvisnost Mozambika Eduardo Modlani. Pozval je Združene narode, naj pomagajo ljudstvu' Angole in drugih odvisnih ozemelj v boju za osvoboditev izpod portugalske kolonialne oblasti. Izjavil je, da ima podatke, ki kažejo, da sta južnoafriška republika in Portugalska sklenili vojaško zavezništvo. Dejal je tu.di, da so ZDA vojaško pomagale Por« tugalski na podlagi obveznosti iz atlantskega pakta. Dejal je: «Ko je spomladi 1961 prišlo do upora, so poslali v Angolo odred ameri-
ških vojakov, ki pa so ga kmalu umaknili, ko se je pokazalo, da portugalska vojska lahko sama*«a-duši upor».
Modlani je dalje izjavil, da so ameriške čete poslali v Angolo, ker je NATO vedno pripravljena braniti vsako portugalsko ozemlje v primeru neredov.
Zatem je Modlani obtožil ZDA in Južno Afriko, da pripravljata podzemeljske jedrske poskuse v Južni Afriki, m sicer v Transva-lu. Dodal je: «Odločno protestiramo, ker ZDA, s tem da pomagajo Južni Afriki, da postane jedrska sila, dejansko pomagajo Portugalski, da ostane v Angoli in Mozambiku. Južna Afrika ne bo dovolila, da bi te kolonije postale neodvisne, ko bo imela sredstva, da lahko izvaja neDosreden pritisk».
Ameriški delegat Yates je «odločno zanikal», da se je ameriška vlada obvezala z Južno Afriko, «da bi izdelala kakršno koli atomsko orožje». Ni pa zanikal trditev o podzemeljskih jedrskih poskusih, temveč jih je potrdil. Vprašal je namreč Modlana, ali misli, na načrt o vrsti poskusov v rudniku Boksburg v Južni Afriki, s katerimi hočejo «odkriti neko jedrsko celico in ki jih bodo izvedli ameriški in južnoafriški znanstveniki». Modlani je odgovoril pritrdilno in pripomnil, da «je tudi še mnogo drugega».
Indijski delegat je izjavil, da samo odločna mednarodna akcija lahko pripomore k osvoboditvi
llIHlIllIlliillIlllIlIfllllllfllllllllMlIllllfllllliltlllllliilliitiiimimfJliliiliimiiltllfiiiiiiiiiiiniiiifi..
Zadovoljstvo ob sporazumu med Ben Belo in opozicijo
Priprave na konferenco držav afriške enotnosti
AL2IR, 13. — Danes so uradno potrdili, da je bil dosežen sporazum med Ben Belo in opozicijskimi voditelji. Poročilo pravi, da so se sporazumeli, da bodo izpuščeni vsi politični priporniki, da bodo proti njim ukinili sodni postopek iz političnih razlogov, imenovali bodo komisijo, ki bo morala v petih mesecih pripraviti kongres narodnoosvobodilne fronte. Sporočilo o sporazumu sta objavila voditelja fronte socialističnih sil polkovnik El Hadž in major Lakdar. Sporočilo dodaja, da bodo izpuščeni priporniki znova prevzeli svoja mesta, ki so jih zavzemali pred aretacijo, in prav tako bodo častniki in vojaki znova pridobili svoje čine.
Podpisnika sporočila izrekata prepričanje, da bo «spričo slovesne obveznosti državnega poglavarja in spričo volje po obnovitvi narodne enotnosti, ki jo izražajo socialistični revolucionarni voditelji, izvajanje določenih ukrepov pomenilo nov korak k zmagi socialistične revolucije v Alžiriji».
Alžirsko vladno glasilo «Le Peu-ple» zanikuje danes trditve Maroka, da je na alžirsko-maroški meji «mednarodna brigada», ki jo baje sestavljajo egiptovske in kubanske enote ter bolgarski in kitajski prostovoljci. «Vsi vedo, dodaja list, da gre za delegacije, ki so prišle v Alžirijo za proslavo 1.
novembra, in večina katerih je že zapustila deželo».
Sinoči je prišel v Kairo podpredsednik alžirske vlade Mohamed Al Said. Sestal se bo z Naserjem in se z njim razgovarjal o alžirsko-maroškem 'sporu.
V zvezi z bližnjo konferenco afriških držav v Adis Abebi piše list «Al Ahram», da bodo na konferenci predlagali spremembo temeljne listine. Na podlagi te spremembe bi lahko sklicali najpozneje v tednu dni, in samo na zahtevo glavnega tajništva, izredno sejo sveta zunanjih ministrov organizacije afriške enotnosti. Takšne izredne sestanke bi sklicevali, kadar bi izredni problemi ogrožali mir med včlanjenimi ‘državami.
Nova maroška vlada
RABAT, 13. — Za predsednika nove maroške vlade je bil imenovan 54-letni Ahmed Banini. To je že osma vlada po razglasitvi maroške neodvisnosti. Skoraj vsi člani vlade so pripadniki «fronte za obrambo ustavnih ustanov». Za zunanjega ministra je bil imenovan Ahmed Reda Guedira.
Guedira je nocoj odpotoval v Adis Abebó na konferenco organizacije afriške enotnosti. Pred odhodom je izjavil, da bo na konferenci obrazložil stališče Maroka v sporu z Alžirijo, «ki ga Maroko ni hotel in niti ne povzročil»
portugalskih kolonij. Liberijska predstavnica je navedla dolg seznam zločinov, ki so jih zagrešile portugalske kolonialne oblasti nad Afričani. Ljudi, ki nasprotujejo režimu, zakopavajo do vralu v zemljo, potem p« jim z buidu-zeri trgajo glave od teles, ali pa jih strpajo v letala in potem po-.mečejo v morje, ali pa jih smrtno pretepejo in pustijo ležati na cestah.
Se prej je govoril portugalski delegat, ki je ponovno zavrnil zahteve, naj se portugalskim kolonijam dovoli neodvisnost. Ker se Portugalska doslej ni zmenila za nobeno resolucijo skupščine OZN in ker ne kaže nobene dobre volje, da bi se pogajala z afriškimi državami, so afriške države siile-nile sprožiti zadevo tudi picd Varnostnim svetom OZN.
Voditelj ameriške delegacije v OZN Stevenson je zanikal trditev, da so se ZDA sporazumele z južnoafriško vlado o podzemeljskih poskusih z jedrskim orožjem v Južnoafriški zvezi. V političnem odboru OZN je Stevenson «obžaloval», da je tanganjiški delegat poročal o teh «povsem neutemeljenih» govoricah, ne da bi prej povprašal washingtonsko vlado ali pa da bi «preveril vir informacije».
Stevenson je ponovil, da se ta govorica «verjetno» nanaša nà «izključno znanstveni» načrt tehnološkega zavoda iz Clevelanda za «poskuse o jedrskih celicah v nekem južnoafriškem rudniku v globini 3000 metrov». «Taki poskusi, je dodal Stevenson, so velike važnosti, da se osvetlijo nekateri elementi glede sestave materije.»
Stevenson je v političnem odboru obljubil ameriško podporo za načrt, ki so ga predložile Brazilija in nekatere druge latinskoameriške države za ustanovitev brezatomskega področja v Latinski Ameriki.
Tako Stevenson kakor nizozemski delegat, ki je tudi podprl načrt, pa sta poudarila, da, tudi če bi se samo ena država ne pridružila načrtu, bi to pomenilo njegov neuspeh.
Stevenson je dodal, da so ZDA mnenja, da bi ustanovitev takega področja v Latinski Ameriki ob primernih , okoliščinah pomenila «izredno konstruktiven prispevek svetovnemu mjru».
Ameriški protest zaradi aretacije prof. Barghoorna
Proti gladu
RIM, 13. — Ravnatelj organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) Sen je na današnji prvi seji konference za svetovno kampanjo proti gladu zahteval, naj se ta kampanja podaljša, dokler ne doseže svojih smotrov.
Sen je omenil, da so si to kampanjo zamisliti kot borbo -proti revščini, in v katerih krogih so mnenja, da bi morali gospodarski razvoj v okviru te kampanje izkoriščati tudi za borbo proti nepismenosti in žaznim boleznim. Izjavil je dalje, da sc nekatere vlade mnenja, da bi se morala kampanja proti gladu, ki se je začela leta 1960, zaključiti leta 1965, in da bi morali Združeni narodi nato začeti novo kampanjo.•
Sen je končno , zahteval, naj konferenca prouči priporočila, ki so jih sprejeli ria svetovnem kongresu za prehrano, in naj periodično skliče svetovne kongrese za prehrano, ki bi morali razpravljati o prehrambenem položaju na svetu v zvezi s prebivalstvom in s splošnim razvojem. Za prdesed-nika konference je bil izvoljen etiopski predstavnik Ato Johannes Habtu,
po-
da-
MO-SKVA. 13. — Ameriški slanik v Moskvi Kohler se je nes razgovarjal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Zo-rinom, kateremu je izročil «odločen» protest zaradi aretacije a-meriškega profesorja Barghoorna. V Washingtonu pa so poklicali so-
I:
*\ m
1
vjetskega poslanika v državni departma, kjeT mu je pomočnik državnega tajnika Tyller- sporočil, da bi aretacija profesorja Barghoorna utegnila imeti «neprijetne posledice za sovjetsko-ameriške odnose, in samo njegova izpustitev bi, mogla omejiti te posledice».
Razen tega so v Washingtonu sporočili, da je ameriška vlada odložila začetek pogajanj za obnovitev kulturnega sporazuma med ZDA in SZ. Pogajanja bi se morala začeti v torek. V državnem departmaju pravijo, da bi utegnili pogajanja odložiti za nedoločen čas, če ne bo profesor Barghoom izpuščen.
da se stranke pripravljajo na nova pogajanja z zaupanjem, ki temelji «na zavesti, da bi morebiten neuspeh imel hude posledice za samo demokratično ureditev naše države»; minister dodaja, da je «bistveni pomen levega centra v srečanju med katoličani in socialisti kot zgodovinskem dejstvu, ki more dati novo vsebino italijanski demokraciji». Pastore daje v bistvu pozitivno oceno nedavnega kongresa PSI. Kar zadeva tako imenovano omejitev vladne večine, minister pravi: «Omejitev večine, kot jo hočemo mi, socialdemokrati in republikanci, in kot so pokazali, da nanjo pristajajo tudi socialisti, ne dopušča nobenih dvoumnosti. Izločitev komunistov je v ostalem avtomatična, čim se nekdo obveže, da bo vodil neko določeno politiko, ki je demokratična politika. In smešno je, da prav komunisti dolže druge diskriminacije. Ce obstaja neko gibanje, ki je teoretiziralo in uveljavilo na najbolj krut način diskriminatorske formule (katera stvar-nejša diskriminacija od fizične likvidacije svojih nasprotnikov?), Je to komunistično gibanje. In zdi se mi, da k temu ni kaj dodati».
Sedaj, ko smo pred pogajanji med štirimi strankami levega centra za sestavo nove vlade, je značilno, da voditelj italijanske desnice Malagodi objavlja v ilustriranem tedniku '«Gente» članek, v katerem obravnava vprašanje večstranske atomske sile in pripisuje temu vprašanju celo večji pomen, kot mu ga daje Kennedy sam. Očito je, kje ga čevelj žuli in kam pes taco moli: vsi so naklonjeni večstranski atomski sili (demokristjani, socialdemokrati, republikanci in liberalci, da o monarhistih in fašistih niti ne govorimo), le socialisti ji nasprotujejo «z več ali manj zapletenimi formulami»: «dvoumne formule pomenijo ne, le izrecen 'da’, pomeni da». In Malagodi že predvideva mednarodni sporazum o tej sili, ki bi ga moral ratificirati tudi italijanski parlament, da bi stopil v veljavo. «Morebitna vlada Moro-Nenni bo možna podpisati tak sporazum? Ali bo njena večina pripravljena ratificirati ga v parlamentu proti zagrizeni opoziciji ko-munistyv? To so Jasna, vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore». In Malagodi nadaljuje s predvidevanji: «V primeru nejasnega, torej negativnega odgovora, bi nas vlada Moro-Nenni privedla vsekakor, dejansko, izven in celo proti atlant-
skemu zavezništvu ln prot! procesu evropske združitve. Brez Italije, verjetno ne bi marširala niti Anglija. Samo z Nemčijo se ZDA bržkone bi vezale. Zaradi nas bi bil ves svobodni svet v zmešnjavi kar zadeva to najvažnejše vprašanje. Nevtralistična Italija bi se znašla dejansko ob strani golističnega nacionalizma, ostankov nacionalistične nepopustljivosti angleških konservativcev in laburistov». Malagodi zaključuje, da ne bi bilo prvič, da bi sodelovanje med katoličani in socialisti, «katerega pravo ime je nacionalsocializem, nasprotovalo temeljnim koristim narodov, njihovi svobodi, njihovi varnosti, njihovemu blagostanju... Nacional-kleriko-socializem: ali je to, kar potrebuje italijanska, država, naš narod, njegova vera?» — se z lažno patetičnostjo vprašuje Malagodi.
Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Latinsko Ameriko
BEOGRAD, 13.— Na sestanku sveta za zunanjo trgovino Zvezne gospodarske zbornice, katerega so se udeležili zastioniki zunanje trgovine in podjetij, državnega tajništva za zunanje zadeve, zveznega tajništva za zunanjo trgovino; Narodne banke, Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino in Direkcije za surovine, so ugotovili, da so možnosti za napredek gospodarskih odnosov z državami Latinske Amerike in pogoji, da se udeležba ter držav v jugoslovanski zunanji trgovin: poveča od dosedanjih 3 do 4 odstotka na 10 odstotkov.
V programu, ki so ga predložili na posvetovanju, bo Jugoslavija prihodnje leto izvažala v te države ladje, tračnice, orodne stroje, traktorje, razne kmetijske stroje, industrijske naprave, kable, telefone, radioaparate, baker, zdravila, zdravilne bilke, uvažala pa kožo, volno, bombaž, kavo, kakao in	r
RIM, 13. — Podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni je sprejel davi novega zahodnonem-škega poslanika Herberta Blan-kenhorna, ki mu je izročil prepis poverilnic. Blankenhorn je prišel v Rim včeraj. Do sedaj je bil poslanik v Parizu.
llliUIIHIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||i|||||||||||||||||,||,||||||||||||||||||||||||||||n|||(||||||||||||||||||
VČERAJ V BEOGRADU
Proslava 150-letnice Petra Petro vica Njegoša
Svečana akademija v beograjskem narodnem gledališču
BEOGRAD, 13. — V beograjskem Narodnem gledališču je bila nocoj slovesna a-kademija ob 150. obletnici rojstva Petra Petroviča Njegoša. Akademije so se poleg članov odbora za proslavo u-deležili številni ugledni kulturni, politični in javni delavci Beograda. O življenju in delu Njegoša je govoril akademik Veljko Petrovič, zatem pa je prvak harodnega gledališča Raša Plaovič recitiral stihe Njegoševega najpomembnejšega dela «Gorski vi-jenac». V drugem delu programa je zbor beograjske O-pere izvedel odlomke iz scenskega oratorija «Gorski vije-nac» Nikole Hercigonje.
Gospodarstveniki Ancone odpotovali iz Spiita
SPLIT, 13. — Po petdnevnem obisku v Dalmaciji je danes odpotovala v Trst gospodarska dele-gacija mesta Ancone. Med svojim bivanjem so italijanski gostje obiskali vrsto podjetij v Biogradu na Moru in v Zadru, ter se seznanili z. gospodarskimi možnostmi splitskega okraja, Člani delegacije so se razgovarjali z gospodarskimi in političnimi funkcionarji Dalmacije o novih možnostih za razširite/ obstoječega gospodarskega sodelovanja in ugotovili, da so možnosti za neposredno sodelovanje v turizmu, ribolovu, prometu in v nekaterih drugih panogah.
"".......................................„„„„„„„„....
Eksplozija v atomskem centru
Eksplozija je nastala v atomskem oporišču Medini v ameriški državi Texas ■ Zaradi stroge vojaške tajnosti ni moč vedeli za druge podatke
S. ANTONIO (Texas), 13. — V atomskem oporišču Medini v predmestju S. Antonio je nastala močna eksplozija. Na vseh hišah, 16 kilometrov okoli so popokale šipe na oknih. Sporočilo ameriške komisije za atomsko energijo Javlja, da v centru, kjer je nastala eksplozija, montirajo, popravljajo, predelujejo in spopolnjujejo sestavne dele jedrskega orožja. Prav tako Izdelujejo elektronske in mehanske dele, tega orožja, močna kemijska eksplozija ter radioaktivni material. Tu je zaposlenih približno šesto ljudi.
Takoj po eksploziji se je dvignil velik oblak dima, ki ga je videti več ko deset kilometrov daleč. Ni bilo moč ugotoviti, ali Je eksplozija povzročila človeške žrtve, in prav tako ne, kakšna je škoda, ker Jo to oporišče zelo tajno. Prepovedan je vstop tudi policiji in predstavnikom oblasti.
Uradno zatrjujejo, da je eksplozija nastala v skladišču trito-
la, ko so trije delavci prenašali, teh pogodb izkoriščajo ameriška eksploziv v skladišče. Trije de- družbe trideset odstotkov argentin-lavci so bili laže ranjeni, ker m-1 stoga petroleja Zunanji minister
so utegnili zbežati pred eksplozijo, ko so videli, da je v skladišču nastal požar. Zatrjujejo, da je izključena vsaka nevarnost a-tomskega okuženja.
Spor med ZDA in Argentino
BUENOS AIRES, 13. — Argentinski zunanji minister Ortlz je potrdil, da je argentinska vlada odločena odpovedati pogodbe z ameriškimi petrolejskimi družbami, ki jih Je podpisala Frondizijeva vlada, ter poveriti državni ustanovi za petrolej nalogo, da izkorišča petrolejska ležišča v Argentini.
Argentinska vlada pravi, da so pogodbe, ki so bile sklenjene leta 1958-59 z ameriškimi petrolejskimi družbami, neveljavne. Na podlagi
je dodal, da bodo prizadete družbe lahko uporabile vsa sredstva, ki Jih predvideva argentinska zakonodaja, da se pritožijo proti tej odločitvi Izrazil je upanje, da ukrep ne bo škodoval dobrim odnosom med Argentino in ZDA, ker gre za spor, ki se tiče izključno privatnih interesov ameriških družb.
Argentinska vlada trdi, da sporazumi niso veljavni, ker jih je predsednik Frondizi podpisal, ne da bi jih prej ratificiral parlament. Prav tako pravi argentinska vlada, da je oprostitev davka, ki ga uživajo a-meriške petrolejske družbe, retroaktivno neveljavna. Zaradi tega bo argentinska vlada vpisala vse neplačane davke kot svoj kredit, ko bo šlo za določitev odškodnine ameriškim družbam.
V Washingtonu pa odgovarjajo, da so sporazum sklenili v dobri veri in da so na podlagi tega ame-riške družbe investirale 397 milijonov dolarjev od leta 1958 do danes
h večje izkoriščanje možnosti razširitve trgovine med Vzhodno in Zahodno Evropo
Komite za trgovino pri Evrop. ski ekonomski -komisiji je pravzaprav edini forum, kjer se obravnavajo problemi trgovine med vzhodom in zahodom, problemi, ki so v glavnem posledica politične napetosti in «hladne vojne».
Konec oktobra je bilo v Ženevi XII. zasedanje komiteja, ki se je znatno razlikovalo od dosedanjih. Potekalo je v vzdušju pomiritve in popuščanja napetosti, do katerih je prišlo po podpisu moskovskega sporazuma o nuklearnih -poskusih. Zato je tudi lahko posvetilo več pozornosti iskanju in proučevanju ovir, na katere naleteva medevropska trgovina. Na zasedanju so tudi iskali način, kako bi se ublažile in postopno odpravile ter pri tem izhajali iz posameznih konkretnih tehničnih vprašanj, kot so arbitraža, sejmi, unifikacija izvoznih dokumentov ter pogojev prodaje in podobno.
Med drugim sta za spremenjeno vzdušje značilna dva momenta. Na temelja resolucije ekonomske komisije se je septembra sestala skupina vladnih strokovnjakov, ki je analizirala težave v trgovini med vzhodom in zahodom, ki obstajajo na obeh straneh. Strokovnjaki so proučevali vlogo carin, klavzule največjih ugodnosti in multilaterizacijo trgovine in plačil v trgovinskih odnosih med vzhodom in zahodom.
Po zaslugi ugodnejšega vzdušja in večjega medsebojnega razumevanja so lahko obravnavali ta vprašanja in glede nekaterih prišli do skupnih sklepov. Nedvomno je 'to koristno delo, ki je šele na začetku, ki pa ga je treba nadaljevati in poglobiti, kar so na zasedanju komiteja tudi sklenili. Druga značilnost pa je, da je bila prvič, odkar obstaja,komite, dana možnost, da je na zasedanju bil navzoč tudi predstavnik SF.V in na kratko predložil komiteju poročilo o dejavnosti SEV in njegovih načrtih za prihodnost s težiščem na trgovinskih problemih, posebej na bližnji multilateralizaciji plačil v okviru SEV.
Iz podatkov, ki jih je ob zasedanju objavila evropska ekonomska komisija izhaja, da je ostala Evropa	naj dinamične jši
sektor svetovne trgovine. Delež evropskega uvoza v svetovni trgovini se je povečal od 53,3°/o leta 1961 na 54,5°/0 leta 1962. Porast izvoza je bil nekoliko blažji, od 51,7 odst. na 52,3 odst. v glavnem zaradi stagnacije zahodnoevropskega izvoza v države v razvoju. Največja ekspanzija trgovine je bila med samimi evropskimi državami in to tako med zahodnoevropskimi kot med vzhodnoevropskimi. Vzporedno je znatno porastla tudi trgovinska izmenjava med Vzhodno Evropo z ene in Zahodno Evropo z druge strani. Porast je bil nekoliko večji kot 1. 1961. Medevropska trgovina, to je trgovina med Vzhodno in Zahodno Evropo ima znatno večji delež v celotni trgovini Vzhodne kot v celotni trgovini Zahodne Evrope.
Nedvomno tak razvoj ni docela zadovoljiv v primerjavi z možnostmi za razširitev trgovine m»d Vzhodno in Zahodno Evropo. Zato so strokovnjaki komisije, ko so pregledali gibanje izmenjave v celoti in za daljše razdobje, prišli do sklepa, da je bila udeležba evropské trgovine med Vzhodom in Zahodom v vsej svetovni trgovini 1. 1948 večja kot 1. 1962 kljub porastu v zadnjih letih, To v glavnem pojasnjujejo z dejstvom, da je naraščala trgovina med državami znotraj posameznega območja hitreje zaradi integracijskih gibanj.
Leta 1962 so vse glavne zahodnoevropske Industrijske države razen Velike Britanije, Nizozemske in Svice, znatno povečale svoj uvoz iz Vzhodne Evrope. Ta težnja se je nadaljevala tudi v prvem polletju 1963. Povečanje vzhodnoevropskega uvoza iz Zahodne Evrope je v glavnem posledica' porasta uvoza Sovjetske zveze, katere uvoz iz Zahodne Evrope se je po nekoliklnem zastoju 1. 1961 povečal v 1. 1962 za približno 20 odst. Uvoz drugih vzhodnoevropskih držav, razen Bolgarije, pa je naraščal počasneje kot 1. 1962.
Zanimivo je, da je v povojnih letih zahodnoevropski uvoz iz Vzhodne Evrope rastel počasneje od zahodnoevropskega izvoza v Vzhodno Evropo. L. 1960 je Zahodna Evropa z izvozom krila 80 odst. svojega uvoza iz Vzhodne Evrope. L. 1961 in 1962 pa se je stopnja kritja že povzpela na 92 in 93 odst.
Leta 1963 je ves zahodnoevropski uvoz surove in rafinirane nafte iz Vzhodne Evrope narastel za približno 17 odst. nasproti 6 odst.
). 1961. Porast je bil znatno večji od porasta celotnega zahodnoevropskega uvoza nafte, ki je znašalo približno 10 odst. Ves uvoz surove, nafte iz Vzhodne Evrope je dosegel leta 1962 10,3 milijona j
ton, nafte in ngftinih proizvodov pa 12 milijonov ton.
Zahodna Evropa je pa 1. 1962 intenzivirala izvoz jekla v Vzhodno Evropo — od 1,9 milijona leta 1961 na 2,2 milijona ton 1. 1962. To ustreza povečanju količine za 17 odst., po vrednosti pa je povečanje znašalo le 1 odstotek. V vsem zahodnoevropskem izvozu v Vzhodno Evropo so bili 1. 1962 stroji udeleženi s približno 30 odst., kar približno ustreza odstotku udeležbe v prejšnjih dveh letih. Računajo, da je v celotnem vzhodnoevropskem uvozu strojev Zahodna Evropa udeležena s približno 25 odst. Po upadu britanskega izvoza strojev v Vzhodno Evropo v 1. 1962, je ta izvoz, posebno izvoz v Sovjetsko zvezo znova oživel v letošnjem prvem polletju.
V zvezi z razširitvijo trgovinske izmenjave med Vzhodno in Zahodno Evropo je zanimivo o-meniti spremembo, ki postopno nastaja glede dolgoročnih trgovinskih sporazumov. Prej so Zahodne države to prakso pogosto kritizirale, češ da dolgoročni sporazumi ovirajo normalen razvoj trgovine. To mnenje pa se postopno spreminja. Vedno redkejše so kritike in vse pogosteje poudarjajo, da so dolgoročni sporazumi omogočili povečanje izmenjave z vzhodnoevropskimi državami.
Ekonomska komisija oz. njen komite za trgovino si prizadevata, da bi poiskala rešitev za vrsto vprašanj iz konkretne trgovinske prakse.
Posebna delovna skupina je delovala pri sprejetju priporočil o
sejemskih olajšavah, to je o poenotenju postopka tako, da bi razstavljalcem olajšali udeležbo na mednarodnih sejmih. To priporočilo so svoječasno sprejele vlade držav članic.
V začetku 1. 1963 je komite objavil študijo o proizvodnji in izvozu opreme na področju strojne in elektroindustrije. Poleg tega pripravlja sekretariat komisije objavo letnega statističnega biltena, v katerem bi bil obravnavan svetovni izvoz strojev in o-preme, ter pri tem hkrati sodeluje s centrom za industrijski razvoj OZN pri pripravi študije o povpraševanju po strojih, kar bo za proizvajalce in izvoznike vsekakor zelo koristna orientacijska publikacija.
Na temelju sporazuma, doseženega v okviru delovne skupine za probleme zavarovanja, so dobile vlade držav članic ekonomske komisije priporočilo, ki se nanaša na vprašanja pozayarova-r.ja. Pred delovno skupino je zdaj problem poenotenja prakse na področju reševanja ladij in tovorov, ki so imele havarijo v teritorialnih vodah posamezne od držav članic.
Eno pomembnih vprašanj v pristojnosti komiteja je poskus poenostavljenja in poenotenja izvoznih dokumentov. Pri tem ne gre za trgovinske papirje v ožjem smislu te besede, temveč tudi z» prometr.č dokumente. V vrsti držav so že ustanovljene posebne nacionalne komisije, ki proučujejo ta problem. Delovna skupina, ki se V okviru komisije ukvarja s tem problemom, pripravlja priročnik, ki naj bi že sam po sebi
pomenil poenostavitev in poenotenje zunanjetrgovinskih papirjev in pričakujejo, da bo to za poslovne kroge zelo koristno.
Kmalu bo začela veljati konvencija o arbitruži. V okviru evropske ekonomske komisije so sprejeli evropsko konvencijo o mednarodni trgovinski arbitraži, ki so jo podpisale tudi države članice. Konvencijo so doslej ratificirale Sovjetska zvezo, Ukrajina, Romunija, ugoslavija in Madžarska, tako ua bo začela veljati 7. januarja 1967. Najavile pa so ratifikacijo Zahodna Nemčija, Avstrija, Poljska in Turčija, medtem ko Velika Britanija nima namena, da bi restala član konvencije. Po treh mesecih veljavnosti konvencije, bo izvoljen specialen komite, nakar bodo objavili fakultativni pravilnik o arbitraži, ki dopolnjuje konvencijo, vendar njegova uporaba ni obvezna.
Nedvomno bo sprejem konvencije in nedavno sprejetje pravilnika pozitiven prspevek pri reševanju odprtih •••prašanj iz konkretne trgovinske prakse.
Dosti možnosti je, da bo komite za trgovino, kolikor se ho nadaljevala srečno začeta pot k popuščanju napetosti, lahko »toril dosti več, ko kdajkoli doslej pri odpravljanju težav, ki danes ovirajo nemoten in normalen razvoj ter ekspanzijo medevropske trgovine. Dolgoročnejše popuščanje napetosti bi problem trgovine med Vzhodom in Zahodom odpravilo kot prcblem in ostala bi le še tekoča vprašanja, ki so v mednraodni trgovini normalen pojav.
USPEŠNA ITALIJANSKA PROPAGANDNA POBUDA
Letos «italijanski teden» v Berlinu z razstavami in drugimi prireditvami
Prvi tak teden je bil v Kolnu, drugi v Hamburgu - Poudarek letošnji prireditvi je dal obisk podkanclerja Mendeja ter ministra Trabucchija
Podkancler Zahodne Nemčije Mende sl ogleduje stand italijanskega turizma na «italijanskem tednu» v Berlinu. Tretji z leve je naš dopisnik
(Naš posebni dopis)
BERLIN, novembra. — Te dni se je v Berlinu končal tretji «italijanski teden», pobuda, katere pomen presega običajno, splošno razstavno prireditev, ker predstavlja konkretno in spontano vključitev naše države v utripajoče življenje nove Evrope.
Zamisel za to manifestacijo je
ZANIMIV INTERVJU V PARIŠKEM LISTU «MONDE»
Ostra sodba priorja iz Monteserrata o sedanjem španskem režimu
«Kjer ni prave svobode, ni pravice», je izjavil p. Escarre; dostavil je: «Naši politiki niso kristjani»
PARIZ, 13, — Današnji «Monde» je v obliki intervjuja priobčil zelo strogo obsodbo španskega političnega režima, ki jo je izrekel p. Auerli M. Escarre, prior znamenitega benediktinskega samostana v Montserratu v Kataloniji.
Omenjeni prior, ki je pred kratkim s prižnice zatrdil: «Kjer m prave svobode, ni pravice in to se dogaja v Španiji,» je sedaj to trditev razširil ter med drugim izjavil; «Španija — in to je velik problem — je še razdeljena na dvoje, Mi nimamo za seboj 25 let miru, temveč samo 25 let zmage. Zmagovalci — s Cerkvijo vred, ki. je bila prisiljena boriti se ob njihovi strani — niso naredili ničesar, da bi se nehala razdvojenost med premaganimi in zmagovalci: to je eden izmed najbolj obžalovanja vrednih polomov režima, ki se imenuje krščanski, a se ne pokorava načelom krščanstva.»
«Večina njegovih voditeljev je poštena in so katoličani v dobri veri, toda ne vidijo jasno, kaj pomeni biti kristjani kolikor gre za politična načela. Nič niso razmišljali o encikliki «Pacem in terris», ki je evangeljski in tra-
dicionalni izraz našega časa. V luči te enciklike so prvi prevratniki v Španiji v vladi.»
Potem js p. Escarre poudaril nujnost, da si narod sam izbere svojo vlado in da jo lahko zamenja, če tako želi. Zavzel se je tudi za svobodo tiska ter za pristnost informacij.
«Vlada,» je nadaljeval, «nima pravice zlorabiti svojo oblast; biti mora upravitelj v imenu ljudstva in služabnik ljudstva. Odsotnost informacij je nasprotna cerkvenemu nauku in to mora postaviti probleme vesti pred katoliške voditelje države, ki se ne bo mogla imenovati katoliška, če ne bo spremenila svojih političnih načel.»
Potem ko je obžaloval usodo zapornikov v Burgosu, ki ne verujejo in so odklonili mašo, se je dotaknil problemov katalonske manjšine ter je govoril o založniški dejavnosti menihov v katalonskem jeziku. Poudaril je: «Ko se izgubi jezik, je tudi vera na tem, da se izgubi.»
Na vprašanje, če bo lahko imel drugi vatikanski koncil kak vpliv v Španiji ali ne, je p. Escarre odgovoril: «Koncil ustvarja novo
Giovanni Fenaroll v svoji celici kaznilnice v Porto Azzurro. Te dni se je govorilo, da Je precej bolan. V odstvo kaznilnice pa je sporočilo, da je sicer slab, vendar pa vztrajno piše svoje spomine in v kaznilnici opravlja službo pismonoše, -r- Ce pomislimo, da je v ječ! zaradi navadnega kriminala, potem lahko ugotovimo, da je njegov položaj silno privilegiran v primeri s položajem, v kakršnem so bili nasi politični zaporniki, obsojeni po Posebnem sodišču
ozračje. Ni mogoče živeti v preteklosti, živeti je treba v sedanjosti. Verujem v tradicijo, toda ne v «rutino». Koncil nas postavlja pred realnost. Mi Spanci imamo mnogo dobrih stvari in tudi slabih. Te bi bilo treba spremeniti.»
O prihodnosti Španije, je prior izjavil; «V začetku se je opozicija bala nove državljanske vojne, toda sedaj, po tolikih letih in po tolikih krivicah, je ljudstvo besno... V načelu nihče noče nove državljanske vojne, toda osebno se je bojim... Vse je odvisno od okoliščin: tako desnica kot država nista naredili ničesar, da bi ne prišlo do druge državljanske vojne. Na splošno je vladna zakonodaja korektna, toda vlada zakonov ne izvaja. 2ivljenjski standard se je dvignil, ni pa mogoče tega reči ne o kulturni revni ne o čutu za medsebojno spoštovanje. Pomanjkanje socialne pravičnosti je strašno. Bil sem pred kratkim v Andaluziji in sem se lahko o tem osebno prepričal. Prihodnost je odvisna od tega, kako se bo rešil sedanji problem, ki je socialni problem, problem demokracije in svobode ln torej problem pravice. Končno pa je problem krščanstva; biti ali ne biti kristjani tako v individualnem kot v kolektivnem, to se pravi političnem smislu. Kolektivno pa naši politiki niso kristjani.»
Kennedy
pri izstrelitvi rakete
WASHINGTON, 13. - Kakor poročajo, bo predsednik Kennedy konec tedna Verjetno odšel v Cape Canaveral, da bi prisostvoval izstrelitvi neke nove rakete. Bela hiša ni glede tega dala nobene informacije, vendar se računa, da bo o tem izdano uradno poročilo že danes.
Ali so ZDA najbolj primeren
sedež za OZN
ZDRUŽENI NARODI (Washington), 13. — Henrique Galvao, ki se je v januarju 1961. leta proslavil z zaplembo portugalske ladje «Santa Maria» je postal predmet spora v Združenih narodih. Bivši kapitan portugalske mornarice in velik nasprotnik diktatorja Sala-zaria Henrique Galvao je po svojem neuspehu našel zatočišče v Braziliji, da bi se izognil portugalskim sodnim oblastem, ki so razpisale proti njemu tiralico zaradi umora nekega časnika na ladji «Santa Maria» med zapiem-bo ladje. Neka organizacija, ki nosi naslov «Odbor za demokracijo na Portugalskem», je sedaj od komisije Združenih narodov za skrbniško upravo zahtevala, naj
bi kapitana Galvaa povabili v New York, da bi tu poročal o razmerah v portugalski koloniji Angoli, kjer je bil on guverner. A-meriški delegat v tej komisiji Sidney Yates se je temu uprl, češ da bi ameriške oblasti bile primorane Galvaa aretirati in ga izročiti Salazarjevim oblastem v Lizboni brž ko bi stopil na ameriška tla, kajti tako velevajo določbe sporazumov med ZDA in Portugalsko.
To dejstvo je daio povod za oster napad delegata Toga, ki je izjavil, da če bodo pogodbe med ZDA in Portugalsko preprečile potovanje Galvaa v New York, bo njegova vlada primorana ponovno sprožiti vprašanje, ali né bi bilo bolj primerno, da bi se sedež Združenih narodov prenesel iz ZDA kam drugam.
dala naša ambasada v Nemčiji, ki si je v sòdelovanju z tninistrstvom za zunanjo trgovino, z ministrstvom za turizem in z ENIT zadala nalogo, da spozna sosedni nemški narod z industrijskim, trgovinskim in turističnim razmahom Italije v okviru Skupnega tržišča.
Prvi «italijanski teden» je bil v Kolnu 1. 1981; drugi lani v Hamburgu. Letošnji v Berlinu pa je bil prav gotovo najbolj važen, najbolj pomemben zaradi posebnega vzdušja, ki ga je obdajalo.
Prireditev je zajemala dva ločena sektorja: eden je bil raz-stavno-trgovinski in so ga predstavljale razne razstave, organizirane po ICE v Kongreshalle; pri drugem pa so sodelovale trgovine v centru Berlina, ki so razstavile italijanske proizvode ter so s svojimi izložbami med seboj tekmovale za nagrade.
Razstava v elegantnih salonih Kongreshalle je zajemala raznovrstno dejavnost ter prikazovala pobude za največji donos naše države. Tako je bil na tej razstavi izbor avantgardnih industrij, skih proizvodov, razstava umetne obrti, keramike, muranskega stekla, stilnega pohištva in fotografskih potrebščin. Potem je bila tu prikazana tekstilna industrija, u-metniška knjiga, plošče, razstava malih bronastih kipov sodobnih italijanskih kiparjev kakor tudi posebna razstava fotografij na temo «Kako Berlinčani vidijo novo Italijo», za katero so bile tudi določene nagrade.
Višek in dopolnitev razstav pa je po ENIT prispeval italijanski turizem s sugestivnim in zgoščenim prikazom vseh najbolj važnih italijanskih zimskih in termalnih turističnih krajev: od Doline Aosta do Lombardije, do Tridentinskega, do bocenske in veronske pokrajine, do Furlanije, Cortine, Montecatinija, Belluna.
Toda «italijanski teden» se s tem še ni izčrpal. Kulturne pri-
reditve, ki jih je organiziral ENIT ter s tem razširil obseg in pomen pobude, so Berlinčanom še posebej ilustrirale sposobnost in delavnost italijanskega ljudstva.
Navzočnost italijanskega ministra za zunanjo trgovino sen. Trabucchija, aktivno in inteligentno sodelovanje predstavnikov ICE, glavne direkcije ENIT in predstavnika te ustanove iz DUssel-dorfa — ki je prevzel nase . vso težo priprave standa za turizem — : vse to je prispevalo, da je bila vsa prireditev navdušujoča, včasih kar ganljiva. Kronika pa ne sme mimo predsednika in ravnatelja pokrajinske ustanove za turizem iz Verone.
O glavnih zamislih, ki so dale življenje berlinskemu «italijan-
aiiiifitiiiiiiiitinmiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiMiMiiiiiiiiiii
Sovjetske rakete so najboljše
LONDON, 13. — Vojaški komen. tator moskovskega Radia Boriš Leontijev, je izjavil, da nobena država na svetu ne razpolaga z raketami za prestrezanje, ki bi bile enake onim, katere so Sovjeti pokazali na vojaški paradi v Moskvi 7. novembra letos. Leontijev je dodal, da je «prednost Sovjètske zveze na področju raket in na jedrskem področju dejstvo, o katerem se ne da razpravljati» in da «imajo sovjetske rakete večji radius, večjo brzino in večjo preciznost od raket katere koli druge države».
skemu tednu» se je toplo izrazil minister Trabucchi v govoru, ki ga je imel v navzočnosti nemškega podkanclerja Mendeja ter župana zahodnega Berlina Willyj* Brandta v Kongreshalle in za ka-, terega je požel to-pel aplavz.
Ob, zaključku te naše kronike lahko rečemo, da je letošnji «italijanski teden» v Berlinu predstavljal — mimo vse svoje gospodarske in turistične pomembnosti — kar najbolj očiten dokaz zdravega duha, ki ga italijansko ljudstvo kaže za evropsko bratstvo. In to ni samo naše mnenje, temveč so se v tem smislu izrazili tudi odlični predstavniki nemškega političnega življenja, ki so bili na prireditvi, kakor tudi vsi Berlinčani, ki vidijo danes v naši državi prijateljsko in bratsko Ijud. stvo.
PAOLO DE DOMENICO
NEW YORK, 13. — Znana ameriška novinarka Elsa Maxwell, ki je pred dnevi umrla, je vse svoje premoženje zapustila svoji prijateljici Dorothi Fellnwes-Gordon iz hotela San Carlos v New Yor-ku. Vsa njena dediščina pa ni znašala niti 10.000 dolarjev. To izhaja iz oporoke pokojne Maxwell, ki so jo včeraj deponirali pri newyorškem sedišču.
Prizadevanja v boju proti raku
NEW YORK, 13. — Profesorja Hans Stich in T. C. Hsu sta v nekem svojem poročilu na letnem zasedanju ameriškega združenja za celično biologijo govorila o nekem procesu, v katerem bi tudi virusi mogli biti vzrok za nastanek raka in dednih motenj. Poročilo omenjenih znanstvenikov je vzbudilo precejšnje zanimanje, ker je pojasnilo razpadanje in cepljenje hromozomov celičnega jedra zaradi prisotnosti nekaterih virusov, s čimer se spravlja v zvezo tudi možnost nastajanja rakastih obolenj. Cepljenje hromozomov pod vplivom kemičnih agensov ali pod vplivom radiacij je bilo že dolgo predmet proučevanja in poskusov, toda isti pojav, ki bi bil posledica nekega napada virusov, se doslej ni jemal v poštev.
Omenjena znanstvenika sta napravila več poizkusov s šestimi Virusi, od katerih «adenovirus» «5» in «7» nista bila nikoli osumljena o njih kanceroznih aktivnosti, medtem ko so ostali štirje, in sicer «adenovirus» «12» in «18» ter agensi «herpes simplex» m «herpes zoster» bili osumljeni, d* povzročajo kancerozna obolenja. Virusi «adenovirus» so agensi, ki povzročajo respiratorne motnje.
. Ameriška znanstvenika sta ugotovila, kot izhaja iz njunega poročila, da zadnji štirje virusi povzročajo cepljenje celičnih hromozomov, vtem ko prva dva nimata teh svojih rušilnih svojstev. Kancerogena sposobnost ter sposobnost cepljenja hromozomov celičnega jedra se zdita torej kot dva sodelujača pojava in dokaz za to sta ameriška znanstvenika baje dosegla, ko sta povzročil» tumorje na poskusnih živalih » tem, da sta v te živali vcepil* celice, katerih kromozome sta razcepila s pomočjo «adenovirusov» «12» in «18».
Ne glede na odkritje tega možnega procesa in vpliva kancerogenih virusov bi poizkusi ameriških znanstvenikov mogli biti zelo po-membni, ker bi omogočili ugotoviti kancerogeno sposobnost raznih virusov, med katerimi tudi onih virusov, ki se sedaj uporabljajo pri raznih cepljenjih.
MiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitniiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiitiiinttmiiiMitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiIrt
Roman «Mati», delo slavne a-meriške pisateljice Pearl ,S. Bu-ckove, smo v slovenščini dobili že leta 1936, dve leti po izdaji
origina la. Slovenski prevod je izšel prav tako hitro kot nekaj let prej prevod romana «Dobra zemljan iste avtorice, in vendar je bilo treba slovenske bralce še močno prepričevati o kvaliteti dela. Tako je prav zanimivo, kako je takratni ljubljanski dnevnik oziroma v njem prevajalec Vladimir Levstik poročal o romanu in poudarjal, da v delu takrat še manj znane pisateljice ni nič hollywoodskega, nič su-fražetskega, nič kavbojskega in nič poceni romantike, temveč da gre za pravo umetnino. Toda že nekaj let kasneje je pisateljica Pearl S■ Buck prav za ta roman dobila najuišje literarno priznanje, Nobelovo nagrado. Zdaj dela te ameriške pisateljice ni treba nič več priporočati bralcem, niti je nje same ni treba več predstavljati. Pearl S. Buckova je svetovno znana ameriška pisateljica, ki si je s svojimi odličnimi deli, pristnimi umetninami, pridobila sloves pisateljice, ki sodi že med klasike moderni, svetovne književnosti. Potemtakem je Buckova znana tudi vsem tistim slovenskim bralcem, ki se vsaj malo zanimajo za leposlovje. Na žalost je sorazn ero-ma malo njenih del prevedenih v slovenščino in še manj dosegljivih bralcem. Upati smemo, da bomo dobili Se d ruga njena dela v slovenskem prevodu. Za sedaj pa se bodo naši bralci zadovoljili s ponatisom slovenskega prevoda romana Mati, ki je pravkar v pregledanem prevodu Vladimira Levstika izšel pri založbi Obzorja v Mariboru.
Pisateljica je svoja mlada teta preživela na Kitajskem, odkoder je zajela tudi snov za nine. Zato knjige ni treba pose-roman o materi. V njem pripoveduje o preprosti kitajski kmečki materi, ki jo je s tremi nedoraslimi otroki zapustil mož in
Ponouno je izšel lomen «Mati» Peail S. Buckoue
odšel v svet. Ko je odrasel najmlajši sin in se poročil, je snaha pregnala od doma slepo hčer-ko. ki se je poročila nekam daleč v hribe. Tretji sin po je nemiren kot njegov oče in neprestano uhaja v mesto. Potem ji umre hčerka, najmlajšega sina pa obsodijo na smrt. Sele vnuk, ki ga po dolgem pričakovanju rodi žena prvega sina, prinese osameli in razočarani materi vero v novo življenje in košček sreče. Taka je kratka osebtna tega romana, v katerega je avtorica vložila tudi nekaj lastne tragike in nekaj svojih lastnih doživetij. Svetovna kritika pa označuje to delo kot pravo epopejo materinstva. Samo materinska ljubezen je tista, ki daje tej preprosti kmečki ženi, sami s tremi otroki, moči, da prebije vse preizkušnje. Posebno še, ker je usoda njenih otrok vse prej kot srečna. Sele rojstvo težko pričakovanega vnuka pomeni rešitev izgubljenega življenja težko preizkušene matere. Zato uživa ta roman sloves pripovednega teksta, ki je eden najlepših svetovnih tekstov posvečenih ženi-materi.
Ta roman o materi je napisan izredno lepo, z vso resnicoljubnostjo in odkritostjo, na podlagi temeljitega poznanja kitajskega življenja in usode žena. S skopo pripovedjo, brez olepšanja je ustvarila Pearl S. Buckova delo ki vsakega bralca prevzame in pretrese, kot vse velike umet-bej priporočati. Dovolj govori sama.
Sl. Ru.
* » •
DUNAJ, 13. — V mali dvorani (gledališča Hofburg so dali prvo
predstavo glasbenega idela «Cappello di paglia di Firenze», za katero je tako libretto kot glasbo pripravil Nino Rota. Prireditev je vodil Argeo Quadri in žel lep uspeh.
Andrej Voznesenskl je sedaj dobil pohvalo
MOSKVA, 13. — Mali sovjetski pesnik Andrej Voznesenskl, katerega so pred časom kritiki napadli zaradi njegovega «formalizma», je bil si daj deležen lepe pohvale, ki mu jo je posvetila «Literalurnaja Gazela» za njegovo novo poezijo «Longju-mea u» (ime nekega pariškega predmestja, v kuterem je pred oktobrsko revolucijo nekaj časa živel Vladimir Ilič-Lenin). i Avtor recenzije zatrjuje, da vtem ko je Vozpesenski nekaj časa izkoriščal svoj talent le za izražanje svojih «motnih, kon/u-znih in nakopičenih emocij, je ta talent sedaj ponovno postal jasen in še bolj močan, bolj močan kot kdaj koli v poeziji «Lomgjumeau». V recenziji se nadalje trdi, da Voznesenskl «je odgovoril na kritike točno tako, kot odgovori pesnik: z eno svojo stvaritvijo, s poezijo». Kritik dobesedno pravi: «Hotel bi verjeti, da Voznesenskl zapušča svojo pasijo po «novostih in modernistični izumetničenosti».
Državna založba Slovenije za leto 1964
Z zelo lepim prospektom najavlja Državna založba Slovenije knjige, ki jih namerava izdati v l. 1964 v svojih štirih zbirkah:	Svetovni	klasiki,	Mo-
derni roman, liingiafije in Kiosk. V jirri zbirki bodo izšle
štiri Knjige: Honorè de Balzac, Teta Liza (v Zupančičevem prevodu); Grška lirika (v prevodu A. Sovreta) ter dve knjigi Don Kihota ( Miguel de Cervantes Saavedra — prevod Stanko Leben). V tej zbirki gre v glavnem za ponatise. V drugi zbirki so avtorji André Gide, Max Fnsch, Henry Miller in Thomas Wolfe z deli Ponarejevavci denarja, Stiller Rakov povratnik in O času in reki, f-II. V zbirki Biografije bodo izile štiri knjige, in sicer John Erskine, Kratkotrajna sreča Francoisa Villona; Hermann Kesten, Kopernik in njegov čas ter Irving Stone, v zanosu in obupu, 1-U v tem zadnjem delu prikazuje avtor Michelangela Buonarroti-ja. Deset zvezkov pa bo izšlo v zbirki Kiosk. Napovedane so stedeče knjige:	Willa Cather,
Antonija; Matevž Hace, Tihotapci; Aleksander Solženicin: Matrjonino dvorišče; Lojze Kovačič, Povsod je nebo; Re* Stout :	Lov na zapik, Robert
Neumann: Druga stran meseca; Giovannino Guarescht : Don Camillo in Peppone; Iris Murdoch: Grad iz peska; Theodore Drei-ser: Jenme Gerhardt, 1 in II-Vse te knjige je mogoče že naprej naročiti po približno e® četrtino nižji ceni kot bo njih prodajna cena. (Naroče se lahko tudi v Tržaški knjigarni.)
Dve Sansonijevl reviji
V zadnjem snopiču (IIt-1963) revije Giornale critico della fi’ losofia italiana sodelujejo Antimo Negri, Antonio Corsano, E’ milu Boscherini Giancottt, Franco Fanizza, Gustav Bergmann, A. Plebe, N. M. de Feo, G. Franco ter z manjšimi sestavki i* drugi. Revijo izdaja založba Sansoni v Firencah prav tako kakor — poleg številnih drugih — revijo Lingua nostra. Tretji snopič te revije za letošnje lato objavlja prispevke, ki so j*h napisali E. A. Quaglio, M. Ali’ nei, M. Fogarasi, B. Migliorini, F. Rodolico in drugi-
ČETRTKOVA ČRTICA
¥ NOČI
Vzdušje v policijski postaji četrtega okrožja je bilo zelo napeto. Vsakih nekaj minut je načelnik Warner nestrpno odprl vrata svoje pisarne in mrko pogledal okrog po sobi kakor človek, ki Pričakuje slabo novico.
Slaba novica je bil Tim Brennan. Ko je končno prišel, je takoj ^gintl v načelnikovo pisarno. Gledal je naravnost predse, kot ne oi opazil nobenega od svojih kolegov.
Očitno je narednik Warner zelo težko premagoval razburjenje, k° ie Brennan stopil predenj. Nagubani obraz je razvlekel v nekaj, kar naj bi bilo pomirjajoč smehljaj, in rekel stražniku Brennanu, naj sede.
«Samo mirno, prosim,» je rekel, kolikor je mogel prisrčno. »Saj ni prvič, da se je zgodilo kaj takega, pa tudi zadnjič ne.» Brennan ni dvignil oči s tal.
«Poglejte
oči, Tim,» je spodbudno dejal Warner, «Vem,
da vam gre zadnje čase vse narobe. Doma imate družinske težave, Prejšnji mesec vas niso povišali v naslednji čin, zdaj p a še to...»-Vstal je in počasi stopil okrog pisalne mize.
«Tim, saj veste, da nisem nečloveški. Osebno se zanimam za svoje podrejene. Pad bi vedel, kako se počutite, kaj mislite.»
«Saj si lahko predstavljate, kaj si zdaj mislim,» je potrto rekel Brennan.
«Da, vem. Toda motite se. Nihče vam ne more ničesar očitati zaradi te nesreče, dam vam svojo besedo, da je tako. Storili ste svojo dolžnost.»
«Imate že kaj novic? So klicali iz bolnice?»
Warner je odkimal. Brennanu je ponudil cigareto. Ko jo je ta odklonil, sl jo je prižgal sam. «No, prav. Zdaj pa mi lepo po vrsti povejte, kako se je zgodilo. Pazite, da ničesar ne izpustite.»
Brennan je dvignil pogled s tal, si šel z roko čez oči in začel poročati.
«Moje delo in okrožje poznate, gospod načelnik. Četrt kjer Patruljiram, ni ravno najslabša v vsem mestu, vendar je kaj pogosto videti precej sumljivih tipov.
Bil sem na obhodu, ki ga začnem ob desetih. Noč je bila mirna, saj se ob ponedeljkih le redko kaj zgodi. Ravno sem pregledal vse trgovske hiše na Južni cesti in preveril, ali so vsa vrata zakle-niena. Ko sem zavil na Vincetovo avenijo, je zbežalo nekaj mladoletnikov okrog vogala, kot bi imeli kaj slabega za bregom. Na tisti strani ceste, kjer je prepovedano parkiranje, je stal tovornjak. Vendar pa ni bil iz našega mesta in ker je takoj nato prišel voznik iz hiše, sem ga samo posvaril in ga nisem kaznoval.
Okrog poldvanajstih sem prišel v Hughesovo ulico, tam, kjer je trgovska hiša, saj veste. Tisti hip se mi je zazdelo, da se nekdo »tiska k vežnim vratom. Pomislil sem: «Tukaj pa je treba malo Pogledati!» Nenadoma sem zagledal nekega moškega. Ko je videl, sia se mu približujem, je naglo nekaj vtaknil v žep,
Bilo je tako, kot sem si mislil — pri sebi je imel mamila. Žepi *o bili polni ampul, našel sem tudi injekcijsko iglo. Pomislil sem: «Morda nt samo uživalec mamil, lahko je celo tihotapec.» Toda bil je majhen in droben, blizu petdesetih, in skoraj nič se ni branil, ko sem zahteval, naj gre z mano.
Potem pa, ko sva prišla do konca ulice, tam, kjer »e začnejo opečne hiše, me je na vsem lepem s komolcem krepko sunil v trebuh in zbežal. Vem, bila je moja napaka. Takoj ko sem ga Prijel, bi mu moral nadeti lisice. Toda res ni bil videti nevaren.
Naj bo, kakor hoče, kot blisk je tekel naravnost po cesti, jaz pa za njim. Ura je tila že okrog tričetrt na dvanajst in nikjer ni bilo žive duše, Zaklical sem mu, naj se ustavi, in potegnil pištolo. Ni me ubogal, zato sem zaklical še enkrat: «Stoj ali streljam!» Ustrelil sem w»u nad glavo, toda tudi to ga ni ustavilo. Zato sem mu meril v ho ge.
Ce mi verjamete ali ne: n imam pojma, od kod se je nenadoma Pokazal tisti človek. Na vsem lepem je stal sredi ceste. Najbrž je Prišel iz kake stranske ulice; lahko da je ravno stopil iz hiše, zaslišal strel in hotel videti, kaj se dogaja. Res nimam pojma, gospod načelnik.
Tako se je torej zgodilo: krogla je zgrešila tihotapca mamil in zadela mimoidočega. V prvem trenutku še nisem čisto razumel. Bilo nti je, kot bi me kdo s kolom po glavi. Tedaj je zadeti že padel Po tleh, tihotapec pa je izginil za Voglom.
Ostali sta mi dve možnosti — ali zasledujem begunca ali pa Poskrbim za ranjenca.
Kako sem se odločil, vam je že znano. Opustil sem zasledovanje in skušal pomagati nedolžni žrtvi. Slabo je kazalo. Krogla je zadela 1 Prst. Poklical sem rešilni avto, ga spravil v bolnišnico in odšel na postajo pisat poročilo.
No, tako se je zgodilo, gospod načelnik.»
Warner je položil, roko Brennanu na rame. «Kaj takega se lahko pripeti, Tim,» je tiho rekel. «Zaradi tega vam nihče nič ne očita. Pokonci glavo, Tim. Dober policist ste, strogi ste in veste, kdaj gre zares. Napredovali boste, nocojšnji dogodek ne bo ničesar *Premenil, prav ničesar, Tim.»
Zazvonil je telefon. Warner je dvignil slušalko, poslušal in nato poskusil obdržati čim bolj miren videz. Ko je slušalko spet odložil, je hripavo rekel: «Hm — da, tako je pač. Umrl je. Ime mu Je bilo Arthur Grant.»
e e v
Ob dveh ponoči je prišel stražnik Brennan domov. Zena, plavolaska tridesetih let, ga je čakala v kuhinji s skodelico mlačnega čaja.
«Si že slišala?» jo je tiho vprašal.
Prikimala je, se z vzdihom dvignila, odnesla skodelico k lijaku 'h izlila čaj. Možu ni z ničimer postregla. Vrnila se je k mizi, sedla *n prekrižala roke na belo-rdečem voščenem prtu.
«Mrtev je, ne?» je čez nekaj časa iepetaje vprašala.
«Da,» je rekel Brennan.
«Kako ti je le uspelo. Tim?» je grenko vprašala. «Nekaj ti je treba priznati: bolj si prebrisan, kol sem ti pripisovalo.»
«Pusti me pri miru, Sue.»
«Kdo le bil mali tihotapec z mamili, ki ti je pomagal pri tej umazaniji? Kaj si mu obljubil za povračilo, denar ali zaščito?»
«Nehaj že vendar!»
«Lepo si vse pripravil, Tim. Izvohal si, kje stanuje Arthur in kdaj ponavadi ponoči prihaja domov. Potem si inscenira! vso to prefrigano igro. Ustrelil si ga, Tim, umoril si ga!»
Brennanov obraz je otrdel. «Svaril sem te, Sue.» je odločno dejal. »Kar naprej sem le svaril. Obema sem pravil, da se ne pustim imeti za norca. Mo m tena me že ne bo vlekla za nos, njen ljubček pa Že toliko manj.»
Sedel je za mizo. «Zdaj pa hočern svoj čaj,» je rekel.
Počasi je vstala in odšla za njegovim hrbtom, k štedilniku.
Ko m p je stala za hrbtom, se je «apio obrnil in poprabil tok za pištolo; še je bila na svojem mestu. Sue pa je že stala pri štedilniku in natakala v skodelico,
In tedaj je Tim prvič pomislil, kolikokrat neki bo št v vseh teh letih, ki so pred njim. živčno planil in se obrnil, kadar se bo žena preveč približala pištoli. In vprašal se je, ati je tako življenje vredno umora, ki ga je imel na vesti.
O. H. LESLIE
— Posluši, Jakec, ledje se zadne cajte forte lementaio zastran našeh čakol. Pravejo de kej prou ne moremo druz ga govort ku od politike jn od škandalov. De ledje so vsega tega vre siti, de be se mogli zmislet kej druzga. Pole pravejo, de nikoli neč ne govorimo od športa jn mladino pej glih šport forte interešira. Jn de be mogli vsaj zde j, ke so pršli Beograjčani jegrat prou u Trst
- Ma čeglih so se zglihali za pipi, vseleh ane škvadre nečejo jegrat pruti njem. Mene se tu zdi salamensko malo športno!
— Se zna de ni. Tu je ku an apartajd, k oker ke ga jemajo u Afriki. Tam so zamurci, ke ne smejo u vsak tramvaj, ke ne smejo u vsako oštarijo ; tle pej jemamo Prosekane, ke ne be smeli
pruti Juventusi, de be se mogli vsaj zde j kej zrni- \emet *Portni- klub in če ga jemajo, pej nej sami slet na šport.	jegrajo, zatu ke an pravi patriot ne sme jegrat
Ma ne samo zastran tega. Tudi zastran Pro- ž nimi.
sekapov, ke jemajo glih ses športam same križe jn težave. Ma če čemo govort od športa na Pro-seki, prou moremo govort tutji od politike. Zatu ke kar se tiče Proseka, je tam glih šport po-mejšan šes politiko, sez žlehtnobo, sez apartajd ih kar češ.
— Ma ni m'ga res, de Slovenci ne be smeli cabat balon! Našim prjatlam se zameri, če jemajo Slovenci svoj klub. Ma če be Slovenci šli v kašen drugi klub jn ne prauli, de so Slovenci pole be lahko jegrall. Anci, magari! Zatu ke Slo-
A, ti misleš tisto reč od kluba Primorje - venci smo fejst fantje, ku nar jeni za šport.
Prosek t-.—
— Eko, glih tisto. Znaš, narprej je blo taku, de kašni klubi niso teli nanka jegrat pruti Pro-sekanam, zatu ke so rekli, de uani ne bojo je-grali pruti anmi klubi, ke jema taku slovensko jeme. Jn taku so Prosekani dob li brez fadige nekaj točk. zatu ke se njeh nasprotniki niso prka-zall. Ma pole so se dogoveli, de be na to vižo lahko Prosekani dobili tolko točk, de be lahko postali prvaki jn prflna brez jegrat.
— Jn zde j?
— Ždej je pej taku, de so se nekej zglihali, de Prosekani se n? bojo klicali Primorje - Prosek, ma samo P;pi Jn listi ta drugi ni ne Domene Prosek ma Prosecco. Ta prvi pej pomene Primorje,
— E, ma kakšno čudno jeme! Koku se tu sltše: Pipi je naredu gol?
— Jn kej bojo zde j nardili Prosekani?
— Jest ne znam. Ma jest rečem, de "bojo dr žali trdo, zatu ke jeh poznam, de so koražni jn de se ne dajo kar taku. Jn boš vidu, s cajtam se bo vse lepu naglihalo. Sej si vidu, postaumo reč, kaku se je publika lepu, prou športno obnašala na partidi sez Beogradam, Spet be reku, de narod več zastopo, ku njegovi kaporjoni. Samo namalo me je žou, ke so se Beograjčani taku slabo odrezali, zatu ke jest sm držau za njeh.
-‘■Ja, šport je taku. Moreš vzet nase, tudi če jeh dobiš. Jest sm vsaj kontent, de se je publika lepu obnašala, zatu ke prej so nekej strašli...
— E znaš, jest rečem, de svet gre vselih na prej jn de bo an dan tudi pr nas nehau apartajd!
modni kolini
\ KAR NAM NAREKUJE MODA NI VSE EEPO IN VSEM NE PRISTAJA
Važna je starost, toda tudi vitkost ali z druge strani tako imenovana obilnost ■ Cre za primerne barve tkanin blaga, pa tudi dolžino in kroj
O modi in njenih novostih ve danes prav gotovo že vsaka toliko, kolikor zadostuje. Zakaj torej srečujemo še ženske in dekleta, ki se ne znajo oblačiti sebi in svoji starosti primerno?
Tu mislimo, da znanje mode ni. ma glavne besede; tu je važnejši osebni okus in pa avtokrilični dùh, ki ga vsaka ima do svojih. slabih in dobrih lastnosti. Lahko vemo torej vse o novi mo. di, pa bomo kljub temu grdo in neokusno oblečene? Samo poglejmo okrog sebe in odgovor ne bo težak. Ali ne srečujemo vsak dan mlada dekleta, ki so oblečene, počesane in tudi našminkana kot starejše ženske in starejše ženske, ki se oblačijo in češejo kot mlada dekleta?
Res je, da je v vsaki ženski že prirojena želja, da bi svojo mladost in lepoto čim bolj podaljšala. Ta želja je v današnjem tempu življenja, ki zahteva od ženske vedno lepo, ali vsaj privlačno zunanjost, povsem pravilna in razumljiva. Toda ta želja nima ničesar skupnega z miselnostjo, da se je treba oblačiti le po teh svojih željah, ne da bi upoštevale tudi faktor — starost.
Torej, kako naj ■se oblačimo, da bomo razen po modi tudi lepo, elegantno in sebi primerno oble-
čene. Najprej nekaj besed mladim dekletom. Moda je polna lepih modelov, ki so primerni našim postavam in vaši starosti. Ne izbirajte torej med oblekami, ki vas napravijo starejše ter se tudi pri izbiri in nakupu blaga odločite raje za svetlejše in vam bolj primerne barve. Isto velja tudi za pričeske. Koliko lepih pri. česk so ustvarili modni eksperti, ki odgovarjajo vašim obrazom. So to zelo enostavne, a tudi zelo lepe pričeske, ki bodo vašo mia. dost in vašo svežost samo poudarile.
Isto, samo v nasprotnem smislu, bi imele pripomniti glede že zrelih žensk. Nikar ne mislite, da s preveč mladostno obleko in pričeško in s svetlim rdečilom za ustnice ter močno pobarvanimi očmi dosežemo vedno to, da smo videti mlajše, predvsem pa lepše Dostikrat prav ta izbira pretirano mladostnih modelov in pričesk samo še poudari razne gube in pokaže našo starost, ki smo jo želele prikriti.
To pa seveda niso še vse napake, ki jih delamo pri oblačenju. V mislih imamo, na primer, še napake, ki jih delajo bolj močne in bolj vitke ženske. Prve no-sijo rade tesne obleke, svetlejših barv, v upanju, da bo njihova po-
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIII Itili lil lili llllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllloilllllfllllllllllllll'1111111 lili lil llllll II II III llllllltlllll lili llilllllllllllll II Mlllllltlll Milil lllltl Itili IIIIIIIIIIUIIIttiHiiiiiiiiiiiiiiii || iiiii 11,11, itiiii lili || itili || ili iiiiiiiiiiiii m, im || || m mini im iiiuiiiiiiiiiiiiiijiitii
Bliža se nam nova ledena doba. Da pa se nebi kdo preveč ustrašil, bomo takoj povedali, da to ni kratkoročna prognoza vremenoslovcev, ki bi nam napovedovali hudo zimo, pač pa napoved ameriškega znanstvenika Georga Gatsea, ki napoveduje ledeno dobo, ki bo nastopila šele čez približno 20 tisoč let. Ko smo se tako pomirili, da nam ne grozi ledena doba že jutri, si oglejmo, kaj nam ameriški znanstvenik konkretnega napoveduje.
Georg Gatse zatrjuje, da bodo čez dvajset tisoč let ledeniki prekrili celo ekvatorialno Afriko in- Južno Ameriko, pretežni del današnje Severne Amerike, Evrope in Azija, Južne obale Avstralije in Amerike pa bodo pod ledeno plastja, ki bo na tisoče metrov debela.
V dolgem razdobju, ko se bo ledena doba počasi najavljala in postajala vedno bolj izrazita, ter v času nje same bodo izginile mnoge vrste rastlin in živali, ki ne bodo zdržale tako nizkih temperatur. Hkrati pa bodo ta pojav spremljali močni vulkanski izbruhi ter potresi.
Kaj pa človek? Bo ta vse to prenesel?
Najbolj naseljene predele našega planeta bo, kot smo videli, prekril led, Sproti se bo začelo novo preseljevanje narodov. Seveda bo do tega prišlo, v kolikor ne bo človek do tedaj
VTISI IN BELEŽKE V NEKDANJI PRESTOLNICI NEMČIJE
Zahodni Berlin kot «izložbeno okno»
zahodne demokracije
(Poseben dopis)
BERLIN, novembra, — Eden od 517.000 tujih turistov, ki so letos obiskali zahodni Berlin, sem bil jaz. Tja sem se že dolgo pripravljal, toda nikoli mi ni bila prijetna nervoza, ki je značilna za takšna mednarodna «politična križišča», kakršno je Berlin, zato sem potovanje tja odlašal. Sedaj pa sem se odločil, kajti «moskovski duh», ki je zavel po podpisu moskovskega sporazuma o delnem prenehanju atomskih poskusov, me je opogumil. In tako sem se znašel tu.
Dragi prijatelj, ki boš prebiral te moje beležke, ne zameri: ne prinašam ti novih odkritij.
Nanizal ti bom le nekaj podatkov, ki so se mi zdeli zanimivi.
Ce za tebe ne bodo zanimivi, odpustim!.
Toda čemu dolgi uvodi, ko nekateri podatki kar sami od sebe govore.
Osnovni okvir; na 16.000 ha površine zah. Berlina živi okroglo 2.200.000 prebivalcev, med katerimi je okoli 25.000 tujcev, katerim pa je treba dodati še od 10 do 15.000 zavezniških vojakov, ki so si sem pripeljali tudi družine, za katere so njih poveljstva zgradila majhne in ne pre-
Napovedujejo nam novo ledeno dobo
Potolažimo so: šole čez 20 tisoč lot (približno)
več lične hišice, kot jih posebno Američani radi postavljajo povsod, koder imajo kako svojo posadko. In iz tega se je rodila nekakšna «little America» — mala Amerika.
Sicer pa je ves zahodni Berlin, raje še središče te nekdanje nemške prestolnice, nekakšna «Little America», ki naj služi kot ogledalo ali bolje «izložbeno okno» «razkošnega» Zahoda, nasproti «siromaštvu» Vzhoda. Toda vse; bolj skromno bj bilo tp «izložbeno' okno», če bj odraža-lo dejansko ekonomsko stanje Berlina, saj je berlinskemu županu, gospodu Brandtu, in njegovim občinskim možem kaj lahko upravljati mesto in mu dajati razkošen blišč, ko pa raz, polagajo z velikanskimi ■sredstvi',' ki jim jih dajeta Bonn in Amerika. Tudi najraskošnejše ulice Milana, Pariza ali Lontlona so v primerjavi z bliščem o-srednje berlinske ulice Karfur-sterdam skromne. Toda néortska bleščava te ulice, ki slepi Od streh hiš do pločnika, ne stane lastnikov hiš in trgovin niti pfeniga, ker vse to plača občina. Ni treba biti posebno pronicljiv, da bi ugotovili, čemu to. Berlin je pač «izložbeno okno»,
Neonska bleščava, ki jo plača kar občina - Izredno urejen promet - Veliko zabave, pa tudi kulturnega užitka - Malo otrok, zato pa veliko psov
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Današnji dan bo poln vaših pobud, ki P* se ne bodo vse uveljavile. Si-, cer pa kar , krepko po tej poti ludi v družinskem življenju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Opravka “aste imeli z ljudmi, ki se kaj radi ponašajo s tujimi uspehi. Pazite se. Ljubljena oseba ne bo dobre volje.
DVOJČKA (od 21.5, do 22.0.) Izredne ugodnosti in priložnosti- Izkoristite srečno naključje. Nekdo v družini je preveč ambiciozen.
Rak (od 23.6. do 22.7.) Brez Ustreznega razumevanja ne boste Prišli nikamor. Toda tudi vi nimate razumevanja z drugimi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Raztre-senoit bi vam znala veliko škodo-
HOROSKOP
vati. Posebno v sedanjih negotovih razmerah. Več počitka bi potrebovali.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne. pričakovani dogodki vam bodo
zmešali štrene, Pa ne bo hudo. Ve. liko bolj neprijeten bo spor v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razpoloženi boste za poslovne zmenke. Zelo prijetno razpoloženje v družbi, na katero sicer niste vajeni.
ŠKORPIJON (od 24,10. do 22.11.)
Ce se ukvarjate s trgovino, J« da-
našnji dar. kot nalašč. Večer sku-šajte prebiti v veseli družbi.
STRELEC (od 23.11. do 22.12.) Le s kompromisom boste rešili zadevo, ki ste jo zavozili. Drugič več pozornosti. Cernu se izogibate družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse preveč vas skrbijo neke zadeve, ki so že zdavnaj mimo. Več pozornosti posvetite raje svojcem.
VODNAR (od 21,12. do 19,2.) V prihodnjih dneh bo šlo za vaš ugled. Zato se temu primerno pripravite. Oporo boste našli med svojci.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekoliko preveč ste skromni, kar drugi napačno tolmačijo. Včasih je bolje nekoliko dvigniti glas.
svoje tehnike tako razvil, da se bo z njeno pomočjo mogel novo nastalim razmeram postaviti po robu.
Podobne ohladitve smo na Zemlji že večkrat imeli. Bilo je to pred davnimi, davnimi časi. Pri teh že cikličnih ohladitvah Zemlje, točneje atmosfere, je najbolj čudno to, da se vrste v nekakšnem določenem ritmu. In geofiziki, ki se s temi pojavi ukvarjajo, se kar vesele novi ledeni dobi, ki nam Jo A-meričan napoveduje, Geofiziki namreč računajo, da bo moč z novo ledeno dobo odgovoriti na mnoga vprašanja, na katera do sedaj še niso našli odgovora.
Zadnja doba na Zemlji »e je začela nekako 20 tisoč let pred našim štetjem. Nekako 17 tisoč let pred našim štetjem pa so se ledeniki začeli umikati in puščali so za seboj tipične ostanke — okroglo kamenje, popolnoma odrezane planinske vrhove in velika jezera, Začela se je hkrati tudi višja temperatura zemeljske atmosfere, Najtopleje pa je na našem planetu bilo — seveda v tej najnovejši geološki dobi — v razdobju med 4500 do 2700 pred našim štetjem. Toda za to dobo s «povišano temperaturo» se je začela krajša doba s ponovno ohladitvijo, ko so se v dolinah Evfrata in Tigrisa razbesnele vode in nekateri postavljajo te poplave v zvezo z «vesoljnim potopom», ki je iz pripovedovanja orientalskih narodov prišel tudi v Sveto pismo.
V poznejši dobi, to je v dobi «pisane človeške zgodovine» pa je prišlo do večjih sprememb v temperaturi našega planeta. Izrazito ohladitev ozračja smo na pr. imeli v 15. stoletju. To dobo so zabeležili kot «malo ledeno dobo».
Za današnjo dobo pa strokovnjaki pravijo, da je značilna po tem, ker se temperatura počasi ponovno ogreva in da ima nekoliko manj padavin, kot jih Je imela prejšnja doba To dokazuje dejstvo, da je povprečna temperatura zadnjih desetletij za malenkost višja od temperature pred nekaj desetletji.
l v katerem sé ràzkazujejo in tudi ponujéjo uspehi «zahodne demokracije» ali celo sama ta demokracij?; kupci pa naj bi bili prebivalci vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije nasploh.
Toda stroški za razsvetljavo tega «izložbenega okna» so le ali kvečjemu obresti onih stotin milijonov dolarjev, ki so jih ZDA vrgle v gradnje, ki so iz kupa ruševin, kakršen je bil Berlin 9. maja 1945, zgradili zares moderno mesto ameriškega tipa, kjer se posebno uveljavljajo cement, aluminij in steklo. Ruševin v Berlinu torej ni več, razen «spominske cerkve», ki je ostala takšna, kot so jo «obdelale» zavezniške bombe.
Sicer pa pustimo tp in se vrnimo k konkretnejšim podatkom, ki so š* bolj otipljivi. Kljub temu, da drči ali bolje drvi po berlinskih ulicah nad 200.000 avtomobilov, je vožnja po Berlinu mnogo bolj prijetna kot po italijanskih mestih, kajti ulice so široke, dobro vzdrževane in promet je zelo urejen. K urejemu mestnemu prometu pripomore tudi 68 km podzemeljske železnice, 254 km tran-vajskih prog ter kar 1.076 km avtobusnih prog, tako da je pešcu prometno sredstvo vedno na razpolago in na križiščih ni naše običajne gneče. To posebno opažajo tuji turisti z Juga ki jih preseneti še marsikaj drugega.
Berlin, ki je kot otok daleč v središču «nasprotnikovega» o-zemlja, ima celo vrsto prireditev, ki privabljajo veliko domačih ln tujih turistov. Med te prireditve bi lahko našteli industrijski salon, kmetijsko razstavo, ki ji pravijo tudi «zeleni teden», razne kongrese, pa tudi marsikatero drugo prireditev, ki še bolj izpopolnjuje sicer dovolj bogato življenje, saj je v zahodnem Berlinu kar 11 gledališč, 232 kinematografov, poleti pa tudi «gledališče v gozdu», vsako leto filmski festival, Koncertov pa je na pretek. In to koncertov na izredni višini,
V kolikor bi kulturnemu sladokuscu to še ne bilo dovolj, si more svoj program izpopolniti še z obiskom raznih muzejev in pinakotek. V ogromni Palači svetovne civilizacije bomo mogli videti umotvore vseh dob in vseh dežel. Tu imamo kipe iz starega Egipta, spomenike Islama, zastopan je Srednji vek, pa tudi Preporod. Ko smo nekoč občudovali razne bogate italijanske pinakoteke, smp menili, da je tu skrito vse italijansko umetniško bogastvo. Zato nas je presenetilo, da smo mogli v Berlinu občudovati Donatella. San-srtvlna, Berninija, Corrèggia, Ve. roneseja, Tintoretta, Tiziana, Raffaella, Giotta, Pisanella, Pol-laiola, Botocellija, Tiepola in mnoge, mnoge druge velike italijanske ustvarjalce,
Glede tega bi mogel onemu, ki mi bo po poti v Berlin sledil, svetovati, naj obišče grad Char-lottemburg, kjer bo imel priložnost videti marsikaj lepega iz stare klasike, pa tudi velika dela 19. pa tudi našega stoletja. Tudi Gruenewald je pomemben. Prav tako mnoge biblioteke. Ne bi bilo napak obiskati tudi Tier-garten, to je znani berlinski ži-valski vrt, ki je vedno slovel kot eden najboljših v Evropi in na svetu.
Med javne lokale prištevamo
tudi nočne lokale, ki jih je v Berlinu zelò veliko in, če je moda «streap-teasa» nekoliko pojenjala, bo gostu na razpolago še vedno dovolj lokalov, da si bo napasel oči. Sicer pa mi je neki Berlinčan reke), da so na svoj način javni lokali tudi. sanji ' berlinski trotoarji, posebrto oni blizu središča in kolodvorov, Tod se namreč v nočnih urah sprehajajo celi roji «deklet», ki jih je menda več kot kjer koli drugje. Nekateri skušajo ta pojav razložiti z dej. stvom, da je v zahodnem Berlinu veliko več žensk kot moških, saj pride na 1.000 moških kar 1.363 žensk in nosi Berlin glede tega svetovni rekord. Sicer pa nosi Berlin tudi neko drugo «demografsko prvenstvo», in tudi to v negativnem smislu.
Berlin postaja «staro mesto», namreč glede prebivalstva. Po preciznih tipično nemških statističnih podatkih je 18,6 odst. berlinskega prebivastva starega nad 65 let, tako da je v Berlinu za 100.000 oseb starejših od 65 let več kot šteje vse prebi-vastvo Trsta. Razumljivo je, da je razmeroma malo otrok. Pod šestimi leti starosti je komaj
115.726 otrok, tako da se je nekdo prizadeto izrazil, da bo v Berlinu kmalu več psov kot o-trok. Nemci in števike so nekakšen sinomin in točno ugotov. ljeni podatki pravijo o nekaj nad 80.000 psih, tako da pride na vsakih 27 Berlinčanov po en pes.	>
Nanizali smo veliko podatkov in številk, končali pa bomo z nečem, kar potrjuj« začetno trditev, da skuša biti zahodni Berlin «izložbeno okno» zahodne demokracije. V Berlinu je znani «Funkturm», t. j. sedež berlinskega radia, hkrati pa tudi oddajnik SFB, t. j. «radio svobodnega Berlina*, nadalje je tu še ameriška RIAS, t. j. «Glas svobodnega sveta». Slednji dve postaji oddajat« vseh 24 ur na dan v vseh mogočih jezikih, seveda za narode «potlačene Vzhodne Evrope», Kdor si torej ne more osebno privoščiti obiska v «izložbeno okno» zahodnega sveta, mu «demokracijo» servirajo po radiu.
Za nameček sem si zabeležil še en rekord zahodnega Berlina: vsak dan je v zahodnem Berlinu v povprečju 11 samomorov.
V. Z.
stava s tem pridobila, druge nosijo večkrat zelo ohlapne obleke temnejših barv, seveda v isti želji. Prve in druge hudo grešijo.
Tesna obleka močne postave ni. koli ne prikrije, temveč jo še bolj poudari. To je staro pravilo, ki pa je dobro, da ga še enkrat poudarimo. Prav tako je zgrešeno misliti, da nas napravi ohlapna obleka debelejše. Srednja pot bo tudi pri tem najboljša. Tako prve, kot druge naj se odločijo le za rahlo oprijemajoč« modele — prve brez pasov, druge pa si pas lahko privoščijo.
Tudi dolžina jopic pri kostumih lahko postavo zviša, ali pa zmanj. ša, oziroma jo napravi debelejšo, ali pa bolj vitko. Ni torej vseeno, če se odločite pri kostumu
Zelo Čeden kostim Iz težkega volnenega blaga. Kroj razmeroma enostaven, hkrati pa okusen in udoben
Za dolgo, ali kratko jopico. Lah-ko so vam dolge jopice še tako všeč, pa se zanje nikar ne odločite, če ste majhne in bolj močne postane. Prav tako se ne odločite za zelo kratke jopice, če st» visoke in suhe,
Srečne one, ki so lepo raščene, vitke in tako visok», kot jih današnja moda zahteva. Za te vsa naša opozorita ne veljajo, Te si lahko privoščijo vse, kar želijo in vedno bodo lepe in elegantne. Toda koliko takih srečnic je med nami?
Zato le prisluhnite našim nasvetom. Vaš sodnik naj vam bo vedno ogleda'lo. Bodite do sebe in do svojih napak prav tako neusmiljeni sodniki, kot ste do napak, ki jih vidite pri svojih prijateljicah, Potem boste prav gotovo našle srednjo pot, ki vas bo privedla do zmerne elegance ter privlačne zunanjosti.
IV |, =t
Radio Trst A
7,00: Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Mali an>ambli;
12.15: Za smeh in dobro voijo; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba po željah; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred; 17.20- Glasbeni kaleidoskop; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Solistični koncert; 18,50; Na orgle Hammpnd igrata Sowande in Ceragioli; 19.15; Lepo piša-nje; nato Znani pevci in solisti; 20.00: Šport; 20.30: Revija glasbil; 21.00: «Lov na divje gosi», kriminalka; nato Orkestra Trovajoli in Mercer; 22.40: Sodobna glagba: 23-00: Nežno in tiho.
12.00:	Plošče;	12.35:	Tretja
stran; 13.15; Uspeli motivi; 13.35: Furlanski glasbeniki; 14.30: Enjo Emili: «Vice Pòli».
Koper
6.16: Jutranja glasba; 7.00: Prenos HL; 7,15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive; 9.30:	Glasbeni zmenek; 11.00:
Otroški kotiček; 11.30: Operna glasba; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestra Mercer in Lanner; 14.00: Glasba po željah; 14.30:	Aktualnosti; 14.40:	Melo-
dije; 15.30: Na programu Gotovac, Ko/ina in Stelcer; 18.10: Lahka glasba; 18.1J: Tretja stran: 10.30; Simfonični koncert; 17.40: Pojo Focaccia, Page in Sedaka; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Gleason; 22.15; Jazzovska glasba; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6 30; Vreme na ital. morjih; 8.20; Naš jutranji pozdrav; 8.50: Stranj iz albuma; 9.10; Zdravnikovo mnenje; 9.15; Pesmi; 10.00; Operna natologija; 11.00: Sprehod skozi čas; 11,15: Mednarodni koncert; 14.66: Vreme na ital morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45; Ital. pesmi in plesi; 16.00; Program za najmlajše; 16.30; V diskoteki; 17.25: Verdi-
ipp
ČETRTEK, 14. NOVEMBRA 1963
limatka L. Lama in pianist P. čilo XX. stoletja: J. Bunin: 21.40: KU“Lri?°; jfc?# ^Ponovno o d kri- Strauss:	Plesna suita; 22.10:
*■"■■■	■■■■■■» mmmammm mmmmmm
| Ililra popravila	|
in prodaja I V aparatov I pralnih sl rojev I elrklroMospoalinjakih pri-dmelov
| TRE VIS AN |
ta pisma; 21.00: G. Figueiredo R. Jacobbi: «Lisica in grozdje»; 22.30: Plesna glasba.
//. program
7.35; Jutranja glasba; 8.35: Nico Fidenco; 8.5Q- Po «n inštrument na dan; 9.15; Ritem in fan-tazija; 9.35; Od verzov do melodije; 10.35:	Nove ital. pesmi;
11.00: Vesela glasba; 12.00: Ho-mantično popotovanje,; 14.05: Pevci; 14.45; Nov« plošče: 15.00: Neapeljske pesmi; 15.15: Kolesa in motorji; 15,35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.30-
Operetni program; 17.00: Ameri- I ška pesem; 17.35: Mala enciklo- I pedija; 18.35:	Enotni razred; Z.
18.50: Vaši izbranci; 19.50; Najnovejše plošče; 20.35: Beg s podeželja; 21.00; Na programu Mozart in Brahms; 21.35: Glasba v večeru; 22.10; Jazz.
III. program
18-30:	Gospodarska rubrika;
IS™	človekovi prehrani;
19.00: Dve Frescobaldijevi skladbi; 19.15: Pravne vede; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schumannove skladbe; 21.20: S glasbenih festivalov; 22.00: Kino in družba; 22.45: Priče naše dobe.
Slovenija
5.00: Dobro jutro: 8.20: Tečaj ruskega jezika; 8.05: Opera in balet; 8.55: Radijska šola; 9.26: Zabavna glasba; 10-15: Igra. pihalna godba; 10.30: Nov? pesmica; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Zadovoljni Kranjci; 12.40: Lepe melodije; 13.30: Glasbeni sejem; 14.35: Naši poslušalci čestitajo: 15.15-Zabavna glasba; 15.40: Literarni sprehod; 16.00: Vsak dan za vas;
.17.05: Majhni zabavni ansambli; 17.15: Turistična oddaja; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18,10: Iz domače koncertne literature; 18.45: Kulturna kroni-
Trst, Via S Nicolo 21, lei 24-01» Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev 16-276
8-276 |
Glasbena medigra; 22.15: Naši umetniki muzicirajo; 23.06- Vo-kalnl solist Johnny Mathias; 23.20: Za ljubitelje jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 13.05; Sola; 17.30: Tvoja prihodnost:	18.00:	Pro-
gram za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 10.15: Knjižne novosti; 19.46-Kmetijska oddaja; 20.15: Športne vesti; 20,30; Dnevnik; 21.05: lekmovanje za veliko nagrado: Sicilija, Furlanija in Julijska Benečija:	22.33:	Kino danes;
28.15; Dnevnik.
drugi kanal
21.05; Dnevnik; 21.15: Badoglio kot general in državnik; 22.20-Športni četrtek.
Jug. televizija
10.00: Tv v šoli: Resnica Vesna Parun; 16.30: «Na meji živega in mrtvega» - oddaja o molekularni biologiji; 17.30: Anglešči-na na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Mendov spored — zabavna oddaja; 19,00; TV obzornik; 19.30; TV podlistek — Branislav Nušič: «Diletantska predstava»; 2Q.Q0-TV dnevnik; 20.30:	Jean Paui
Sartre: «Za ZAPRTIMI VRATI» — predstava «Ateljeja 212»; 22.00: Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.7, najnižja 13.7, ob 19. uri 14.4, vlaga 84-odst., zračni tlak 1010.9 stanoviten, veter 2 km jugozahodni, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 14. novembra
Borlslava
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16,37. Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 16.10.
Jutri, PETEK, 15. novembra
Leopold
UGOTOVITVE CENTRALNEGA STATISTIČNEGA URADA
Trst izginil s seznama večjih italijanskih pristanišč
Medtem ko se je promet v vseh italijanskih pristaniščih v prvih letošnjih 8 mesecih povečal za 9 odstse je v Trstu zmanjšal za 5.4 odstotka
Sprejem v hotelu «Regina»
V prvih devetih mesecih letos- | Z ato menimo brez najmanjšega njega leta je dosegel promet trža-1 dvoma, da bo razum prevladal
škega pristanišča 3.714.178 ton in je bil za 5,4 odst. nižji kot v istem razdobju lanskega leta, ko je dosegel 3.928.580 ton. Centralni statistični urad še ni obdelal dokončnih podatkov o prometu italijanskih pristanišč v septembru, so pa znani podatki o prometu v razdobju januar-avgust, ko je promet vseh italijanskih pristanišč dosegel 68 milijonov ton, medtem ko je znašal v istem lanskoletnem razdobju 59 milijonov ton. Napredek je pomemben, saj znaša 9 milijonov ton ali skoro devet odstotkov, medtem ko se je promet Trsta znižal za 5,4 odst.
Pomorski promet so v prvi vrsti povečala naslednja pristanišča: Genova (za 24,5 odst.), Benetke (13,5 odst), Neapelj (11,8 odst.), Brindisi (8,6 odst.), Ravenna (7,1 odst), Augusta (8,1 odst.), Piombino (3,7 odst.) in Livorno (3,3 odstotka).
Bistveno se je tudi spremenil vrstni red pristanišč, ki ga navaja centralni statistični urad po obsegu prometa, ki ga vsako pristanišče doseže v določenem razdobju. Tako navaja statistični u-rad, da je od 68 milijonov ton prometa doseženega v prvih osmih mesecih letošnjega leta 24,5 odst. odpadlo na Genovo, 9,7 odst. na Benetke, 9,5 na Neapelj, 7,7 odst. na Augusto, 6 odst. na Ravenno, 4,9 na Livorno, 4.8 odst. na Savo-no in 4.1 na La Spezio.
Trst torej v tem seznamu prvikrat ni več omenjen, kar priča, da se je njegov promet že tako občutno znižal, du ne spada več v vrste večjih italijanskih pristanišč. V resnici je žalostno dejstvo, da so v nekaj letih presegla tržaški promet nekdaj povsem neznatna pristanišča, kot so Augusta, Ravenna, Livorno, Savona in La Spezia.
Vse te ugotovitve pa pričajo o nujnosti čimprejšnjih in odločilnih ukrepov, da se stanje pristanišča popravi in da se podprejo prometne dejavnosti in to predvsem z novimi rednimi pomorskimi zvezami, z ustreznimi kopnimi zvezami, ugodnimi pristaniškimi tari-lami, skratka z organskim sistemom ukrepov, ki naj omogočijo pristanišču ponoven razcvet.
Solidarnost G. S. Fortituda s Prosečani
iz
na-
Športni klub G. S. Fortitudo Milj nam je poslal v objavo slednje pismo, naslovljeno športnemu klubu «Primorje» s Proseka in v vednost tudi drugim dnev. nikom;
«Dragi prijatelji, z velikim obžalovanjem smo spremljali dogodivščine v zvezi z nesrečnim stališčem, ki so ga zavzela proti vam nekatera tržaška društva. Doslej G. S. Fortitudo ni moglo izraziti svojega mnenja, ker ni bilo nikoli porabljeno na kak sestanek tržaških' društev. S tem vam hočemo izraziti svojo bratsko solidarnost.
Kljub obstrukciji, ki so jo odredila proti vam vsa tržaška društva razen dveh, ki se udeležujejo prvenstev za katera sta prijavljeni vaši moštvi, smo trdno prepričani da je večina voditeljev teh klubov, ki smo jih poznali in cenili kot poštene in korektne osebe, padla v past, ki so jo nastavili tisti, ki skušajo na nesramen način zmešati politiko s športom in s tisto rasistično politiko, za katero smo mislili, da je izključna lastnina fašizma žalostnega spomina, ki je — če se ne motimo — razpustil tudi vaše društvo.
Tako razlago si skušamo dati, ker je spomin n a poštenost in športnost ter tudi na nasprotnost vsaki politični nestrpnosti v mnogih društvih, vedno živ v nas.
pri teh društvih in da bodo znala pogumno zbrisati ta madež.
Ko vam izražamo našo solidarnost, vas pozivamo, da ne popustite, da odigrate vsa srečanja z enajstoricami, ki so pripravljene igrati z vami, da si tako zaslužite napredovanje v višjo skupino tudi s forfaiti, če ne zaradi drugega že zato, da bomo videli katera moštva, ki izvajajo danes diskriminacijo proti vam, bi bila pripravljena izvajati jo tudi v prihodnji sezoni, ko bo šlo za nazadovanje.
Dragi prijatelji, danes se čutimo še bolj vaši bratje kot kdaj koli prej in vam predlagamo prijateljsko srečanje z obema moš-tvorna, brž ko se bo nudil razpoložljiv datum.»
Ravnateljstvo
Za Furlanijo - Julijsko krajino
5.676 milijonov za delavska stanovanja
Pri razdeljevanju sredstev za Iz-vajanje desetletnega načrta gradnje stanovanjskih hiš za delavce je odpadlo na področje dežele Furlanija-Julijska krajina 5 milijard 676 milijonov lir. Nadaljnjih 1.135 milijonov lir je odpadlo za izvajanje triletnega načrta za gradnjo hiš za uslužbencev podjetij in ustanov, ki so pripravljena v celoti anticipirati sredstva za gradnjo.
NA SEDEŽU CGIL
Sestanek sindikalistov s Koprskega in iz Trsta
Na sedežu Nove delavske zbornice v Trstu je bil včeraj dopoldne sestanek sindikalne delegacije okrajnega sveta s Koprskega ter predstavnikov sindikata Nove delavske zbornice. Gre za enega izmed sestankov, ki spadajo v sklop vse bolj pogostih stikov med sindikati Koprskega in tržaško sindikalno organizacijo, ki težijo k vedno tesnejšemu sodelovanju obeh sindikalnih organizacij v korist delavskega razreda. V koprski sindikalni delegaciji so bili Marta Trobec. Marjan Rožič in Gabrijel Leban, tržaško sindikalno organizacijo pa je zastdpal tajnik Nove DZ Arturo Calabria.
Na sestanku so se razgovarjali o tem, kako poteka izvajanje dolgoročnega programa o medsebojnem sodelovanju, ki sta ga omenjeni organizaciji že pred časom izdelali in ki obsega med drugim razna predavanja, izmenjavo tiska, delavskega in lokalnega, sodelovanje med sindikati v tovarnah in podjetjih, seminarje in še rekreacijo. Razgovarjali so se tudi o sindikalnem gibanju v Italiji, kot tudi o položaju sindikatov v Italiji v sedanjem političnem položaju. Razgovori so potekali v prijateljskem vzduiju. Del koprske delegacije bo odšel jutri v spremstvu tržaških sindikalnih predstavnikov v Pordenone, kjer si bodo ogledali razne tovarne in podjetja.
Včeraj dopoldne ob 10. uri je t nik Triestine odv. Poillucci, pred-konprl SFRJ v Trstu Aleksander sednik Juventusa Catella, podpred-Oluič priredil v prostorih hotela I sednik Giordanetti in svetnik Ber-
Tržaška federacija KPI priredi danes ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Capitolina 3 javno Razpravo o draginji v sedanjem gospodarskem položaju. Razpravo bosta začela občinska svetovalca Claudio Tonel in inž. Antonino Cuffaro.
«Regina» sprejem za igralce in vodstvi nogometnih klubov OFK Beograd in FC Juventus, za zastopnike krajevnih oblasti in športne o-sebnosti ter za športne novinarje.
Sprejema so se poleg drugih udeležili načelnik tiskovnega urada vladnega gen. komisariata dr. Nicolosi kot zastopnik dr. Mazze, občinski odbornik za šport dr. Babile kot zastopnik župana, predsednik Triestine grof Guamieri, podpredsednik Triestine odv. Rostorila, taj.
toncini s tajnikom Ameriom, vsi vodilni predstavniki Beograda ter seveda številni tržaški, italijanski in jugoslovanski novinarji, ki so prišli v Trst za to priložnost.
Sprejem je potekel v prisrčnem športnem vzdušju z izmenjavo mnenj in se zaključil z obojestranskimi željami, da bi srečanje na občinskem stadionu poteklo v pravem športnem duhu ter v kavalirski in kvalitetni Igri.
ŽIVAHNA FILMSKA DEJAVNOST NA NAŠEM PODROČJU
Nov film bodo snemali v Trstu in v Postojni
Film bo v italijnnsko-amcriški koprodukciji - Na tržaškem velesejmu notranje scene za film €Požig Rima»
Slovensko gledališče v Trstu
V SOBOTO, 16. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m. ob 15.30 v prostorih prosvetnega društva «A. Sirk» v KRIŽU
William Shakespeare
OTHELLO
Vse kaže, da bodo v Trstu v prihodnjih mesecih snemali film v ameriško-italijansko-nemški ko. produkciji, v katerem bo poleg znanih ameriških in evropskih filmskih igralcev nastopala tudi Rosanna Schiaffino. Glavne prizore bodo snemali v Jugoslaviji, in sicer večinoma v Postojni in v Postojnski jami. Najprej bodo film snemali v Jugoslaviji, nato pa se bo ekipa vrnila v Trst in tu nadaljevala s svojim delom. V teku so še pogajanja, vendar se zdi, da bodo začeli s snemanjem proti koncu tega meseca ali v za. četku prihodnjega meseca. Medtem v Zagrebu nadaljujejo s snemanjem filma «Požig Rima», toda snemanje se zavlačuje zaradi neugodnega vremena. Tudi za ta film bodo nekaj notranjih prizo. rov posneli v Trstu, in sicer v notranjih prostorih tržaškega velesejma, kjer so že postavili nekaj kulis za posnetke iz starega Rima. Film režira italijanski režiser Malatesta, ki je že režiral nekaj tovrstnih filmov v Jugoslaviji. Med glavnimi igralci so Jef-fries Lang, Cristina Gaj oni, Moira
............................................................................................
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
PO ZE SPREJETEM SKLEPU OBČINSKEGA SVETA
Zakaj prefektura zavlačuje z odobritvijo vrtcu v Sesljanu
Za otvoritev dveh vzporednic prvega razreda italijanske osnovne šole v Sesljanu ni bilo nobenih ovir in težav
Nabrežinski občinski svet je že poleti odobril ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu in v občinski proračun za letošnje leto je bila tudi vnesena potrebna vsota za ureditev prostorov in druge stroške pri vzdrževanju vrtca do konca letošnjega leta. Šolsko leto se je začelo že pred poldrugim mesecem, toda slovenski otroški vrtec v Sesljanu ni bil še odprt. Zadeva je namreč obtičala na prefekturi, ki mora izdati potrebno dovoljenje za otvoritev vrtca glede na stroške, ki jih bo imela občina za redno vzdrževanje vrtca. Pripomniti moramo, da je šolsko skrbništvo s svoje strani že izreklo svoje u--godno mnenje za otvoritev slovenskega vrtca v Sesljanu in da so za vrtec na razpolago prostori v osnovni šoli v Sesljanu. Manjka torej le odobritev prefekture.
Slovenski starši iz Sesljana in Viiovelj, ki imajo otroke za otroški vrtec, že nestrpno čakajo na
otvoritev tega vrtca, saj imajo velike težave in skrbi, če hočejo pošiljati svoje otroke v vrtec. Nekateri jih pošiljajo v Devin, drugi pa v Mavhinje. Oplenimo naj, da je v Sesljanu že italijanski otroški vrtec in da bi bilo za slovenski vrtec zadostno število o-trok iz Sesljana in Vižovelj.
Pri tem pa bi radi še pripomnili, da so pred kratkim v Sesljanu odprli dve vzporednici prvega razreda italijanske enotne srednje šole. Občinska uprava je s svoje strani podprla zadevo in že računa, kako bi sploh zgradili novo zgradbo za italijansko srednjo šolo v Sesljanu. Za otvoritev dveh vzporednic prvega razreda italijanske enotne srednje šole ni bilo nobenih težav in ovir, čepTav ima in bo imela občina s tem večje izdatke; za otvoritev slo-venskega otroškega vrtca v Sesljanu pa imajo na prefekturi bolj gluha ušesa in razne pomisleke.
iiiiiiiMiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PREISKAVI V NAJVEČJI TAJNOSTI
Policija odkrila arzenal orožja v zapuščenem skladišču v Ul. Foscolo?
V zvezi z odkritjem je bil baje zaslišan neki G. B. - Slo naj bi za večjo količino pušk, samokresov in ročnih bomb
Zvedelo se je, da je v zapuščenem skladišču na dvorišču stavbe v Ul. Foscolo 28 policija včeraj zjutraj našla večjo količino orožja. Neka stanovalka nam je sinoči potrdila, da je včeraj zjutraj opazila polno ljudi, ki so se mudili na dvorišču, ni pa znala povedati ali so bili karabinjerji ali agenti javne varnosti, ker so bili v civilu. Dejstvo je, da se je preiskava vršila v največji tajnosti ter da so policisti dolgo časa bili v zasedi, da bi zasačili nevarnega zbiralca orožja, nekega G. B., ki
amllliliui»«i»»iiiiun...............
S PRVE SEIE JESENSKEGA ZASEDANJA MILJSKEGA 0BČ. SVETA
Začela se je razprava o regulacijskem načrtu
Telefon k Sv. Barbari bodo napeljali, če bo dovolj interesentov Bodo Milje imele novo športno igrišče? • Prihodnja seja v sredo
S sinočnjo redno sejo se je začelo jesensko zasedanje miljskega občinskega sveta, ki ima med drugim na dnevnem redu tudi dve zelo važni točki, in sicer odobritev splošnega regulacijskega načrta ter proračuna za prihodnje leto.
Na sinočnji seji je župan najprej odgovoril na nekatera vprašanja občinskih svetovalcev ter je sporočil, da sta pristojno ministrstvo ter vodstvo CONIja odobrili načrt za novo športno igrišče v Miljah. Občinska uprava bo zdaj poiskala možnost, da bi dobila posojila za izvedbo tega načrta. Glede napeljave telefona k Sv. Barbari je župan pripomnil, da je trebtj sestaviti seznam interesentov, ki bi želeli imeti telefon in bi pristali na plačilo precej visoke tarife za postavitev telefona, ki jo Je sporočilo podjetje Telve. Župan je tudi sporočil, da je občinska uprava, ki je prispevala 150.000 lir za ponesrečence Vajonta, dobila pismeno zahvalo pokrajinskih uprav iz Vidma in Belluna. Ta denar je pred nekaj dnevi miljski podžupan v delegaciji z župani podeželskih občin izročil občinski upravi Erta in Cassa.
Nato je občinski svet odobril raz. ne upravne sklepe občinskega odbora od junija do konca oktobra, to je v dobi ko ni zasedal občinski svet. Tako so odobrili prispevek v znesku 200.000 lir za enciklopedijo «Cittk d’Italia», ki je posvetila šest strani opisu miljske občine. Odo-
brili so stroške za postavitev telefona v občinskem zdravstvenem uradu, za popravilo vodovodnega o-mrežja in 5,7 milijona lir za prvi del ureditve in popravila miljskega pokopališča.
Nato je župan sporočil, da se zač. ne razprava o splošnem regulacijskem načrtu, ki ga je izdelal prof. Guacci iz Trsta. Občinski svetovalci so dobili dve brošuri, v katerih je načrt utemeljen in obrazložen, na prihodnji seji pa bodo začeli z razpravo in pripombami. Župan je dejal, da Je bilo delo za sestavo tega načrta zelo zahtevno, toda neob-hodno potrebno. Pri sestavi načrta so se držali načela, da se morajo ohraniti značilnosti mestnega središča, da mora biti okrog starega dela mesta zeleni pas, da je treba področja jasno določiti in pri tem paziti, da se občanom napravi čim manjša krivica.
O splošnem regulacijskem načrtu miljske občine in o posameznih področjih bomo še obširneje pisali. Obalno področje Je v glavnem razdeljeno na industrijsko cono od 2a-velj do ladjedelnice Felszegy, mestno središče, turistično področje pri Lazaretu, kmetijsko področje v Miljskih hribih, področje za male zgradbe blizu Industrijske cone, področje za visoke zgradbe, področje za šport in zabavo itd.
Prihodnja seja bo v sredo ob 20. urli
stanuje v isti stavbi. V prej omenjenem skladišču so baje našli pod neko blazino do sedaj še neznano število pušk in samokresov ter ročnih bomb. Razen nekaj ročnih bomb, je bilo vse orožje v uporabnem stanju. Orožje naj bi bilo tudi v drugih kotih skladišča, ki si ga je posluževal G. B. Kot smo mogli izvedeti nei bi G. B. pripadal tisti skupini atentatorjev, ki so se skrivali pod imenom speleološkega društva GEST (Gruppo Esploratori Speleologi Triestini) v katerem so bili znani fašist Fabbri in razni drugi mladeniči med katerimi tudi Turco, ki se je obesil v nekem seniku v Boljuncu, le da so baje G. B. izključili češ, da je neodgovoren za svoja dejanja.
Verjetno je G. B. nabral orožje v raznih luknjah in špiljah po tržaškem Krasu, kjer so ga pripadniki namišljenega speleološkega društva skrivali. Zvedelo se je tudi, da so policijske oblašti včeraj dolgo zasliševale mladeniča, da bi ugotovile izvór orožja, ki so ga našle v skladišču.
Prihod ladje «Palatino» z otvoritvene vožnje
Pomemben uspeh nove proge, ki jo je Tržaški Lloyd ustanovil s štirimi modernimi desettisoč-tonskimi ladjami med Jadranskim morjem in Daljnim vzhodom, priča, da še vedno obstajajo resne možnosti okrepitve prometa, če seveda obstajajo za to tudi primerni tehnični in gospodarski pogoji.
Včeraj je priplula v Trst z otvo. ritvene vožnje motorna ladja «Palatino» (vse štiri Lloydove ladje imajo imena po rimskih gričih) in to polno natovorjena. Ladja je otvoritveno vožnjo dobro prestala in je na vožnji proti Daljnemu vzhodu dosegla povprečno br-zino 16.82 milje, na povratni poti pa 16.48 milje. Malenkostna razlika v brzini je bila odvisna od vrste blaga. Proti Daljnemu vzhodu je namreč ladja peljala predvsem bolj voluminozno, toda lažje razno blago, medtem ko je na povratku peljala večje količine surovin. Med vožnjo je ladja dokazala tudi odlično stabilnost, ki je ostala zadovoljiva tudi, ko so na krov vkrcali 14 po 50 ton težkih tankov.
Podobne ugodne vesti prejema ravnateljstvo Tržaškega Lloyda tudi glede ostalih treh ladij, ki
redno vozijo na hitri tovorni progi in ki nimajo nikoli težav, da dobe potrebni tovor. Skrivnost tega uspeha pa je seveda v odličnih tehničnih značilnostih štirih modernih tovornih ladij, lei dosegajo zelo visoko povprečno brzi-no, so opremljene nalašč za potrebe proge pròti Daljnemu vzhodu in se redno v krajših pre-sledikh vrste v raznih pristaniščih, tako da se tamkajšnji uvozniki in izvozniki navadijo na njih redno prihajanje in odhajanje.
Sinoči se Je sestal upravni svet ustanove letališča v Ronkah, ki je proučil osnutek konvencije glede uprave in modernizacije letališča, ki Jo bo sklenil konzorcij in država. O osnutku bodo razpravljali prihodnji teden v Rimu.
Obilen plen tatov v foto-trgovini
V noči med ponedeljkom in torkom so neznani tatovi s ponarejenimi ključi odprli rolo trgovine s fotografskimi aparati v Drevoredu 20. septembra 27, last 28-letnega Renata Bugliana iz Ulice Slataper 28 Potem so tatovi raz. bili steklo na vhodnih vratih in tako prišli v notranjost trgovine, kjer so’ nemoteno pobrali 15 fotoaparatov raznih znamk, dva snemalna aparata in vse polno drugega fotografskega materiala v skupni vrednosti 250.000 lir. Predvčerajšnjim zjutraj, ko je Bu. glian prišel odpirat trgovino, je imel zelo neprijeten občutek, ko je videl razdejanje, ki so ga povzročili tatovi. Buglian se je zglasil na komisariatu na Trgu Dal-mazia in prijavil tatvino.
Kos lesa zidarju na glavo
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 26-letni zidar Claudio Pecchiari iz Ul. Imbriani 6. Pec-chiari je zaposlen pri gradbenem podjetju Marsich iz Ul. Industria 28 in je včeraj opravljal svoje delo na zidarskem odru, ki je visel ob zidu stavbe v gradnji na gradbišču v Ul. Lonza. Nenadoma ga je zadel v glavo kos lesa, ki je padel z nekega okna višjega nadstropja. Z zasebnim avtom so Pecchiarija prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi rane na desnem sencu in udarca po desnem palcu.
V podjetju DILFI sklenjen sporazum o skrčenju odpustov
Zato se je v tem podjetju nehala stavka - Stavka uslužbencev menz v CRDA - Zaključek tridnevne stavke v tovarnah likerjev
Včeraj se je nadaljevala v kovinarskem podjetju DILFI stavka, ki so jo napovedali sindikati proti odpustom. Kot prvi in drugi dan je bila stavka popolna. Ob 10. uri so se predstavniki sindikatov sestali s predstavniki podjetja na sedežu industrijcev ter se pogajali o zahtevi, da se odpusti prekličejo ali vsaj omejijo. Podjetje je pristalo, da odpusti samo pet delavcev ter da pridrži na delu dve delavki, ki živita v posebno slabih gmotnih razmerah, ker imata v breme ali otroke ali pa druge svojce. Spričo tega so sindikati pristali na to rešitev in delavci se bodo danes redno vrnili na delo. Sporazum so delavci kasneje odobrili na skupščini. Kot smo že poročali, pa so v podjetju irešiU* spor med ravnateljstvom in delavci gledé' rbèzdfim m formativnih zahtev.
Včeraj so stavkali tudi uslužbenci in uslužbenke podjetja Dis-prial. ki upravlja menze v ladjedelnicah CRDA. Uslužbenci zahtevajo izboljšanje kvalifikacij, tako da, bi ustrezale dejanskemu delu, ki ga opravljajo Gre za dolgotrajen spor. ker noče vodstvo pristati na delavske zahteve. Uslužbenci so se sestali na enotni skupščini na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares, kjer so po daljšem razpravljanju ponovno pooblastili sindikate, da izberejo najboljši način sindikalne borbe za uresničenje njihovih smotrov.
Včeraj je bil tretji in zadnji dan stavkanja v tovarnah liker-je,v. Stavka je najbolje uspela v tovarni Stoqk v Rojanu, kjer so delavci stavkali stoodstotno. Bila je to že druga stavka v kratkem času, vendar še nič ne kaže, da nameravajo delodajalci popustiti. Sicer pa gre za vsedržavno stavkovno borbo.
Tržiški delavci, ki so jih premestili v ladjedelnico CRDa v Trstu, še vedno stavkajo vsak dan po eno uro. Doslej še nič ne kaže, da bo spor med njimi in Inter-sindom oziroma ravnateljstvo CR DA kmalu rešen. Danes ob 13.30 se bodo ti delavci, ki jih je 330, zbrali na zborovanju na Trgu sv. Antona, kjer jim bodo sindikalisti govorili o njihovem vprašanju. Običajno hodijo ti delavci vsak dan protestirat pred glavno rav-
nateljstvo CRDA, včasih pa tudi v povorkah po mestu.
Sestanek tajništva MI
Sinoči se je sestalo tajništvo Mladinske iniciative, ki je ponov-no razpravljalo o pripravah za seminar, ki bo na Lokvah v soboto 23. zvečer in nato v nedeljo 24. novembra. Seminar bo posvečen aktualnim vprašanjem slovenske manjšine in predvsem konkretnim nalogam Mladinske iniciative. Na sestanku so določili referate, sestavo komisij, ki bodo med seminarjem razpravljale o konkretnih vprašanjih prosvetne, kulturne, športne in druge dejavnosti.
V ponedeljek se bo sestal tržaški glavni odbor Mladinske iniciative, ki bo razpravljal o pripravah za seminar in nekaterih drugih vprašanjih.
Danes stavka železniških zakupnikov
Sindikati železničarjev so potrdili, da bo danes stavka železniških zakupnikov, ki bo trajala do jutri opolnoči. Sindikati so ijapovedali stavko, ker je železniško ravnateljstvo zavrnilo zahteve zakupnikov po primerni mesečni dokladi, ki jo dobivajo vsi državni, poldržavni in krajevni uslužbenci. Zakupniki stavkajo nadalje zato, ker se ravnateljstvo noče pogajati o skrčenju delovnega urnika, ki znaša za zakupnike 72 ur na teden. V glavnem o-pravljajo zakupniki pomožna dela, kot je skrb za male postaje, za zapornice itd. Železniško ravnateljstvo je poskrbelo, da bodo pri zapornicah uslužbenci drugih kategorij, vendar ni izključeno, da bo o-stala kakšna zapornica nezavarovana. Zato poziva ravnateljstvo vse šoferje, naj bodo čimbolj pazljivi, ko bodo prečkali proge.
Iz Rima pa so sporočili, da so preklicali stavko kemičnih delavcev, ker so delodajalci pristali na pogajanja, ki se pričnejo 22. t. m. Sindikati so namreč odpovedali ko-
lektivno delovno pogodbo
muiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiii
NA DRŽAVNI CESTI PRI ŠTIVANU
Trije ranjeni potniki v prevrnjenem avtomobilu
Šofer je zaradi velike hitrosti izgubil na ovinku nadzorstvo nad vozilom, ki se je zaletelo v zid m se prevrnilo
Nekateri očividci, ki so bili vče- neja so sprejeli s prognozo okreva
raj popoldr? priče slikoviti cestni nesreči na državni cesti št. 14 pri Stivami so bili prepričani, da ne bodo potegnili potnikov živih iz prevrnjenega avtomobila; a na srečo ni bilo hujšega. Po omenjeni državni cesti je iz Tržiča pridrvel s svojim volkswagnom MI 747805 58-letni industrijski ravnatelj Anni-baie Luigi Giovanni Gorrinl lz Milana, Ul. Pacini 48, ki je bil namenjen v Trst. Z Gorrinijem sta se vozila še dva Genovčana in sicer 48-letni Mario Perrone, ki stanuje v ligurskem mestu v Naselju Rapi št. ter Luigi Savloli tudi iz Genove, Trg Renzi 3/13. Kot rečeno je Gorrini vozil precej naglo čeprav ni poznal poti. Nekaj metrov od od. cepa ceste proti Gorici, kjer se pričenja širok ovinek na desno, je Gorrini izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je v blazni vožnji zavozil na levo ter silovito trčil v obcestni zid na levi strani ceste. Po trčenju se je avto zavrtel okrog svoje osi in se končno prevrnil.
Ponesrečencem so priskočili na pomoč mimoidoči avtomobilisti in medtem ko je nekdo poklical agente prometne policije so drugi potegnili ranjence iz prevrnjenega avtomobila ter jih s svojimi avti prepeljali v bolnišnico v Tržič. Gorrini se je najhuje poškodoval, porezal se Je namreč po nosu, pobil po čelu In sl zlomil levo stopalo. Zdraviti se bo moral 25 dni. Perro-
nja v Ì0 dneh zaradi rane na glavi ter verjetnega zloma desne stegnenice, Savloliju pa so nudili prvo pomoč zaradi majhne rane na bradi in spodnji ustnici.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije.
Tatovi v zavarovalnici
28-letna Bruna Gardossi por. Bi-gazzi iz Ul. Matteotti 30, lastnica zavarovalnice «Euro-Man» v Ul. Udine 87, je predvčerajšnjim prijavila na komisariatu v Barkov-ljah, da so ponoči neznanci s silo odprli vhodna vrata in tako pri-šli v notranjost uradov zavarovalnice. Neznanci so odnesli kovinsko pisalno mizo, leseno stolico in 4X1 meter veliko steklo, ki je bilo tudi v uradu, v skupni vrednosti 100.000 lir. Gardossijeva je opazila tatvino predvčerajšnjim zjutraj, ko je prišla odpirat urad.
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kamor so ga včeraj o-poldne prepeljali z avtom RK, so sprejeli 53-letnega upokojenca Vittoria Nacsona lz Ul. del Monte 7. Nacson, ki se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zloma komolčnega podaljška podlaktnice, se je ponesrečil že predvčerajšnjim okrog 18. ure, ko je padel z vozička s katerim se je peljal po hodniku oddelka za onemogle v umobolnici pri Sv. Ivanu, kjer Je na zdravljenju.
Orfei, Mario Feliciani in Edi Maltagliati.
Vmenimo naj še, da so se začela pogajanja tudi za snemanje filma «Lord Johnny», ki naj bi ga prihodnjo pomlad snemali ob i-strski obali in v našem mestu. Govori se, da bosta v tem filmu igrala med drugimi Stewart Gran-ger in Maureen O’Hara. Prav tako se predvideva, da bodo v prvi polovici prihodnjega leta snemali v Trstu filma «Oktober z Magdaleno» in «Zenska leta», v katerih bo nastopala Maria Schell.
Danes zaključek razstave v SK
Včeraj si je razstavo ogledal
občinski odbornik dr. Venier
Danes bo ob 21. uri v Slovenskem klubu zaključek umetniške razstave v korist žrtev Vajonta in Skopja. Razstava je vzbudila veliko zanimanje tržaške javnosti in to ne samo zaradi globoko človečanskih čustev m solidarnosti, ki jih je z njo izrazil Slovenski klub ter slovenski umetniki, temveč tudi zaradi svoje umetniške višine in zanimivosti.
Sinoči si je razstavo ogledal ob. činski odbornik dr. Venier, ki se je predstavnikom kluba opravičil, da ne bo mogel biti prisoten na današnjem zaključku, ker mora nujno odpotovati. Odbornik se je tako o razstavi kot o njenem namenu povoljno izrazil in čestital Slovenskemu klubu za pomembno kulturno dejavnost, ki predstavlja stično točko med tu-kaj živečima narodoma.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qulnn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 15,30 «11 delitto Dupre». Bourvil, Marina Vlady, Virna Lisi, Pierre Brasseur.
Excelslor 15.00 «1 mostri». Ugo To-gnazzl, Vittorio Gassman.
Fenice 15.30 «1 3 della Croce del Sud». Technicolor. John Wayne.
Grattacielo 16.00 «Irma la dolce». Technicolor. Shtrley Mac Laine, Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 16,00 «Giulia, tu sei meravigliosa».
Alabarda 16.30 «I piaceri nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 15.30 «Notti nude» Technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 19.00 22.00 «Il buio oltre la siepe».
Cristallo 16.00 «Il colpo grosso al casinò».
Capitol 16.30 «La veglia delle aquile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Garibaldi 16.00 «Johnny Guitar». Technicolor. Joan Crawford.
Massimo 16.30 «11 boia arriva atl’al-ba». Ann Todd.
Impero 16,30 «Il fornaretto di Venezia».
Moderno Danes zaprto. Jutri ob 16.30 21.00 «Via col vento». Technicolor. Clark Gable, Vivien Leigh.
Astoria 16.30 «I cugini».
Astra 16.30 «Non andiamo a lavorare».
Vittorio Veneto 15.30 «Un grappolo di sole». Sidney Pointer.
Abbazia 16,00 «Tirate sul pianista». Charles Asnavoor. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «I diffamatori». Van Jonson, Steve Cochorn,
Ideale 16.00 «Ginevra e 11 cavaliere di re Artù». Technicolor.
Skedenj 16.00	«1 divoratori della
Jungla». J. Weissmuller.
Razna obvestila
Tržaški Filatelistični klub «L. Košir», vas vabi na svoje redne sestanke, ki so vsako prvo In tretjo nedeljo v mesecu. Prihodnji sestanek Je v nedeljo, 17. t.m. od 10. do 12. ure, v sedežu kluba. Ul. Monteccbi 6.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. novembra se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 8 oseb.
Umrli so: 78-letni Luigi de Troiani, 72-letni Antonio Schiavonl, 77-letnl Giuseppe Bregant. 87-letna Luigia Za-not por. Alessandrini, 53-letna Teresa Ostrovska por. Candotti, 86-letna Giuseppina Mocnlg vd. Cocchini, 62-letna Maria Fuzzi por. Rosa, 86-letna Francesca Lozar por. Fafta.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM-A1 Cammello, viale XX settembre 4; Godina, Trg sv. Jakoba l; Sponza, Ul. Montorslno (Rojan); Ver-narl. Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12.
SLOVENSKI KLUB obvešča, da bo danes v četrtek, 14. novembra ob 21. uri zaključek umetniške razstave, ki jo je Slovenski klub priredil v korist žrtvam Skopja in Vaionta. Vljudno vabimo naše občinstvo in slikarje, da se zaključka razstave udeleže.
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVUE
VERDIJEV
VEČER
V soboto, 16. novembra, bo Gojmir Demšar ob 20.30 Imel v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12, predavanje ob 150. obletnici rojstva skladatelja Giuseppa Verdija. Predavanje bo opremljeno z izvajanjem odlomkov iz nekaterih Verdijevih oper.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN V NABREŽINI priredi danes 14. t. m. ob 20.30 predavanje Maria Magajne «Potovanje po Finski». Predvajani bodo barvni diapozitivi.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V soboto ob 20.30 bo prva predstava Verdijeve opere «Aida» za red A v parterju in ložah in za red B na galerijah in stojiščih. V glavnih vlogah nastopijo Groria Da-‘vy, Gloria Lane, Licinio Montefusco in Ferruccio Mazzoli. Prva plesalka Giuliana Barabaschi. Dirigent Arturo Basile, koreograf Carlo Faraboni, režiser Carlo Picclnato.
Nadaljuje se prodaja vstopnic prt gledališki blagajni.
TEATRO STABILE
Pri blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje rezervacija in prodaja a-bonmajev za dramsko sezono, ki se bo začela v petek, 15. novembra (In ne 12. kot je bilo prej javljeno) z gala predstavo v Avditoriju «Prevarani» v modemi verziji Glgtja Lunaria. Režiser Fulvio Tolusso, scene Luca Sabatelll.
Mali oglasi
«NAS GLAS» — Kdor hrani kompletne letnike slovenske mladinske revije «Naš glas», ki je izhajala v Trstu od 1924 do 1928 ah pa posamezne številke, se naproša, da jih prinese u-redništvu «Primorskega dnevnika», ki jih je pripravljeno odkupiti po ugodni ceni.
kokih v ANJE podov m podi iz plastike, guma, linoleum od 5UU lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. 1TALPLAST, Trst Trg Ospedale 6. tel. 93-919
CINE FOTOMATKR1ALE
SEGUI IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
Darovi in prispevki
Ob 55. obletnici svoje poroke darujeta Anton In Marička Mozetič z Judovca (Barkovlje) 1.000 lir za Dijaško Matico.
SOŽALJE
Prosvetno društvo «Barkovlje» izreka svojemu odborniku Stanku Pertotu iskreno sožalje ob hudi izgubi očeta Ivana Pertota.
Ob smrti očeta Ivana Pertota izrekata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika tov. Stanku Pertotu iskreno sožalje.
V starosti 77 let nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, nono ln stric
IVAN PERTOT
tiskar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 15. t. m., ob 15. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča.
Družini PERTOT, FILI in sorodniki Barkovlje, Tolmin, 14.XI.1963.
Zapustila nas je naša draga mama, sestra in teta
MARIJA SEMEC vd. ŠUŠTERŠIČ
Pogreb bo danes v četrtek, 14. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči sinovi SREČKO, dr. MAKS, FRANC in sorodniki
Prečnik, 14.XI.1963.

ŠKANDAL V ZDRUŽENIH BOLNIŠNICAH PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
Obramba se sklicuje na nepravilnost preiskovalnega postopka proti obtožencem
Zato hranilci zahtevajo ustavitev kazenskega postopka in izpusti, tev priprtih obtožencev na svobodo . Danes odločitev sodišča
Kot je bilo pričakovati, je včerajšnja obravnava pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visaili, zapisnikar Strippoii) proti 16 osebam, ki so zapletene v škandal združenih bolnišnic, potekla v znamenju zahtev, ki so jih postavljali zagovorniki. Gre pravzaprav za eno samo zahtevo, in sicer, naj sodniid ugotovijo, da je ves preiskovalni postopek potekel na nepravilen način ter naj zato izpustijo priprte obtožence na začasno svobodo.• >
Te misli in zahteve je odv. An-noscia, ki zagovarja Cisillna ter je prvi spregovoril, strnil it naslednjo zahtevo:
«Upoštevajoč čl. 134 ustave ter čl. 23 zakona s 1. marca 1953 it. 87, naj sodišče sklene, da se sodni akti odpošljejo ustavnemu sodišču, ki nai sklepa glede ustavnosti čl. 2 zakonskega odloka z dne 3. marca 1915 št. 232, čl. 43, 2. odstavek zakona z dne 24. marca 1958 št. 115 ter celotnega odloka predsednika republike z dne 16. septembra 1958 št. 916 ter še posebej čl. 42 in čl. 63., 2. odstavek omenjenega odloka. Sodišče naj odredi nadalje, da se ustavi kazenski postopek ter naj se priprti obtoženci izpustijo na svobodo».
Ce bi sodniki ne sprejeli te zahteve pa naj v zvezi s čl. 195 kazenskega postopka razveljavijo zaradi ustavnih pomanjkljivosti preiskavo, ki jo je izvršil sodnik dr. Serbo.- Prav tako r.aj razveljavijo preiskovalno razsodbo in zaporna povelja, ki jih je ta sodnik izdal ter naj se obtoženci izpustijo na svobodo.
To zahtevo so podprli številni zagovorniki, ki so govorili za odv. Annoscio. Zelo pazljivo so tako sodniki, kakor ostali, poslušali iz vajanjš prof. Vescovinila iz Padove, ki je znan jurist. Samo en odvetnik in sicer dr. Uglessich, ki zagovarja Cergola, ni podprl omenjene zahteve, temveč je menil, naj se obravnava nadaljuje.
Zahtevi se je uprl tudi odv. R. Cuccagna, ki brani na sodišču koristi združenih bolnišnic. Javni tožilec je v svojim kratkem govoru poudaril, da je vprašanje neustavnosti omenjenih zaknnpv zelo ' zapleteno ter je zato zahteval. nat ! se obravnava odloži na današnji clan. Sodniki so sprejeli to zahtevo. Na današnji razpravi bo torej najprej govoril javni tožilec, nakar bodo zagovorniki verjetno snet vprašali /.a besedo. Sele potem bodo sodniid odšli v posvetovalnico ter sklepali o teh zahtevah.
Citatelj se Vio seveda vprašal zakaj se na začetku te obravnave toliko govori o vprašanjih postopka in zakaj zagovorniki skušajo prekiniti kazenski postopek. Pri tem se seveda izgubi mnogo časa, medtem ko se obravnava tre pomakne niti za ped naprej. Razlog pa je zelo preprost, če se pp-misli na osebni položaj posebno dveh obtožencev, ki sta v priporu. Gre predvsem za Stena in Ci-silina. Ce bi ju namreč sodniki spoznali za kriva ter ju obsodili na razmeroma težko kazen, oi vrata jetnišnice ostala zanju zaprta za dolgo časa Ce pa bi se njunim zagovornikom posrečilo, da ju spravijo na začasno svobodo, potem bi praktično ostala svobodna tudi v primeru obsodbe. Obsojenca bi se v tem primeru pritožila na prizivno sodišče in kasneje, če bi bilo potrebno, tudi na kasacijsko sodišče. Tako bi mine-vaia leta preden bi obsodba postala pravomočna.
Za Cergola, ki je sicer tudi v priporu, se verjetno vprašanje postavlja drugače. Obtožbe proti njemu so blažje ter bi morebitna kazen ne bilo tako huda Žani 'e torej važneje, dà se razprava čim-prej zaključi
Kot smo že svoj čas poročali, »o zagovorniki treh pripornikov že spomladi zahtevali od preiskovalnega sodnika, naj se obtoženci izpuste na začasno svobodo. Preiskovalni sodniki so odbili to zahtevo, toda zagovorniki se niso vdali. Vložili so priziv na kasacijsko sodišče, ki je ukazalo, naj te zadeva še enkrat prouči. Medtem pa je že prišlo do začetka obravnave in zagovornikom ni Preostalo drugega, kot da poiščejo kak nov argument, ki bi bil tako tehten, da bi bili sodniki Prisiljeni izpustiti" obtožence na svobodo. Ta argument so našli v dejstvu, dg po njihovem mnenju bi bilo zakonito imenovanje dr. Serba za preiskovalnega sodnika. Pripomniti je treba, da je dr. Serbo pretor ter vrši službo kot sodnik za varuštvo mladoletnih ter v zemljiškem uradu. Za začasnega preiskovalnega soonika ga je ime-hoval prejšnji prvi predsednik prizivnega sodišča in sicer «post factum» ter «ad hic», kot je dejal neki zagovornik. Po mnenju zagovornikov pa je to neustavno in nepravilno ter ie treba zato razveljaviti vse akte in seveda izpustiti obtožence na svobodo.
Francesco Pischianz, star 28 let lz Ul. Conti 11, je imel včeraj na prizivnem sodišču veliko srečo. Medtem ko so ga kazenski sodniki 23. marca letos zaradi nena-
mernega umora neke ženske obsodili na 9 mesecev zapora ter mu odvzeli vozniško dovoljenje za 1 leto, pa so bili prizivni sodniki čisto nasprotnega mnenja: po njihovem Pischianz ni zakrivil nezgode ter so ga zato oprostili vsake obtožbe, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo.
Do nesreče je prišlo v Ul. Madonnina blizu poslopja št. 17. Bilo je 8. aprila lani, in sicer v prvih popoldanskih urah, ko se je Pischianz peljal s svojim fiatom 600 po omenjeni ulici navzgor. Kot je pozneje izpovedal preiskovalnim organom, se je peljal s hitrostjo od 40 do 45 km na uro, ko je nenadoma stopila na cesto z levega pločnika 73-letna Elena Bonetti vd. Tagliapietra, ki je tedaj stanovala v Ul. Toti 11. Avtomobilist je bil ženski že tako blizu, da je ni več utegnil opozoriti s hupo. Trčil je vanjo s sprednjim desnim delom avta, ker je zaobrnil krmilo močno na levo. Udarec je vrgel. Bonettijevo na pokrov avtomobila, s katerega je padla na cesto, ko se je vozilo zaletelo v leseno ograjo nekega gradbišča.
Bonettijevo so takoj prepeljali v bolnišnico. Prognoza je bila sprva ugodna (ženska bi morala
ozdraveti v 40 dneh) toda pozneje so nastopile razne komplikacije, ki so jo pripeljale v avgustu do smrti.
Včerajšnja obravnava pred prizivnimi sodniki je pomembna, ker se le redko dogaja, da bi sodniki oprostili kakega avtomobilista, ki je zakrivil nenamerni umor. Pi-schianzu pa se je posrečilo, da je dokazal, da se je peljal z zmerno hitrostjo ter da se je ženska znašla pred njim tako nenadoma, da ni utegnil napraviti ničesar, da bi preprečil nezgodo. Sodniki so verjetno upoštevali tudi dejstvo, da ženska ni prečkala ceste po prehodu za pešce, čeprav sta v bližini kar dva.
VESTI IZ DOliEKDOBSKK OBLINE
Vse čltatelje in prijatelje našega lista obveščamo, da bomo našo nabirnino akcijo za žrtve katastrofe v Vaiontu zaključili 16. t. m. Kdor namerava še preko nagega lista prispevati v ta namen, naj to stori do navedenega datuma. Takoj nato bomo celotni zbrani znesek izročili Italijanskemu Rdečemu križu v Gorici.
muiiiMiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiitiHiiiiiiiiHiiiiiimMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimimiiinMiiiumiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Koprsko «bollitili«» bodo temeljito uredili
Najprej bodo na zasuti površini zgradili novo avtobusno postajo - Modernizacija gasilske službe - Razstava v koprskem muzeju
Prebivalce Kopra in domače m tuje turiste bo nedvomno razveselila vest, da pripravljajo teme. ljito ureditev koprske bonifike. To na pol zamočvirjeno področje je že dolga leta leglo komarjev in močno kazi podobo Kopra, predvsem pa njegove okolice. Ka. kor predvideva načrt, bo začel v februarju sesalni bager Peter Klepec poglabljati dno v 'koprskem pristanišču. Z dobljenim materialom pa bodo zasuli usedlino ob stari cesti Koper Semede. la. Takoj zatem bodo začeli graditi moderno cesto na tem odseku, kjer je promet zdaj mnogokrat prekinjen, ker morje ob juž-nem vremenu rado poplavlja cesto. Na zasuti površini bodo tudi zgradili novo 'soprsko avtobusno postajo, postopoma pa še druge objekte, ki jih predvideva perspektivni plan.
• • •
Okrajna gasilska zveza se je
sestala v Kopru na izredni skupščini, da bi se pogovorili o ukrepih za modernizacijo gasilske službe. Samo letos je bilo v okrà-ju blizu 200 požarov. Čeprav posvečajo'' preventivni šlužbi' vso pozornost, se bo težko izogniti An-ločenemu procentu gozdnih in strešnih požarov, zlasti v vetrovnih dneh. Dobro organizirana in tehnično opremljena gasilska služ-ba pa lahko hitro in učinkovito intervenira in prepreči večjo škodo. Zato so sklenili, da bodo za modernizacijo gasilske službe vložili v prihodnjih letih okrog 300 milijonov dinarjev. Na Primorskem je trenutno 60 gasilskih društev z okrog 4000 prostovoljni, mi in poklicnimi gasilci. Gasilskih domov je 26.
\
* * *
V koprskem muzeju so odprli razstavo mladinskih knjig, brošur, revij in časopisov Razstava obsega okrog 300 zvrsti mladinske literature in publikacij. Njen namen je vzbuditi tiri mladini še večje zanimanje za mladinski tisk. Posebni vodiči tolmačijo mladim obiskovalcem pomen razstavljenih del. Za Koprom bodo razstavo prenesli še v druga primorska središča.
* • *
Pred dnevi so izročili prometu cesto Črni kal-Osp. Večino del so o-pravili vaščani Ospa prostovoljno. Cesta je zdaj sposobna za av-tobusni promet. Tako bodo imeli tamkajšnji otroci možnost z avtobusom obiskovati osemletko v Dekanih. Zadovoljni pa bodo tudi turisti, saj je okolica Gabrovi-ce, Ospa in drugih naselij znana po svojih prirodnih lepotah.
* * •
Vrh Snežnika so proglasili za naravno znamenitost, predvsem inske no-
lo prej hodila po pločniku v Ul. Fabbri. Pri hišni št. 3 pa jo je zadel kos ometa, ki se je odkrušil s stene prej omenjene stavbe. De Manzimjeva se bo morala zdraviti 7 dni.
Aktovko s 40.000 lirami ukradli iz avtomobila
Včeraj navsezgodaj in sicer ob 6.15 se je na letečem oddelku po-licije zglasil 21-letni uslužbenec pri bencinski črpalki Mario Bria iz Ul. della Guardia 2 in povedal, da so mu neznanci ukradli iz notranjosti Svta Bianchina TS 58369 ki ga je pustil v Ul. Catalani aktovko s 40.000 lirami v bankovcih po 1000 lir. Bria je uslužben pri bencinski črpalki AG1P v Ul. Fabio Severo in je predvčerajšnjim zvečer okrog 21. ure pobral ves denar, ki ga je med dnevom inkasiral ter ga spravil v aktovko in potem v avto. Ko pa se je odpravljal domov se je zavedel, da je aktovka izginila. Neznanci so s silo odprli desno okno na avtu nato pa jim je bilo lahko seči po aktovki,
Neroden padec
Včeraj ponoči so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 54-letnega delavca Stefana Perona iz Ul. Settefontane 54 ter ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi u-darca po čelu in pijanosti. Bolničarji so povedali, da so Perona pobrali malo prej pred vežo hiše kjer stanuje. Peron je megje-no povedal, da se je ponesrečil, ko se je vračal domov in je nerodno padel, ker ni bil preveč trden na nogah.
zaradi izredno lepe planinske re. Ustrezno varovalno službo bosta opravUali občini Ilirska T,! a in C
Bi-
strica
jerknica.
Omet padel dijakinji na glavo
Včeraj zjutraj ob 8.15 so z avtom RK z vso naglico prepeljali v bolnišnico 13-letno dijakinjo Mario Antonietto De Manzini iz Ul. Duca d’Aosta 14. Sprejeli so jo na prvi kirurški oddelek zaradi velike rane in udarca na glavi. V bolnišnico jo je spremljal njen 51-letni stric Vito dr. Silvestris, ki je povedal, da je nečakinja ma-
Tutte na incili

predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri dramatičen film:
La grande peccatrice
(Velika grešnlca)
Igrajo: JEANNE MOREAU, CLAUDE MANN, PAUL GUERS in UENRI NASSIET
KINO «I KIS» PRONE K
predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 uri De Laurentlisnv film:
QUELLO CHE SPARA PER PRIMO
(Kdor strelja prvi)
Prvi je streljal in prvi je ubil 1 Igrajo: JEAN PAUL BELMONDO in KRISTINE KAUFMANN ,	Prepovedano mladini
Na. komisariatu Cologne je 25-letni Fausto Bagarotto iz Ul. dell’Edera 8-2 prijavil tatvino 60.000 lir vredne vespe VE 32686, ki jo je pustil v bližini stanovanja. Ta. tovi so mu jo odpeljali ponoči.
15-letnemu Luigiju Carliju s Furlanske ceste 50 so neznanci ponoči odpeljali 50.000 lir vredno motorno kolo «BM», ki ga je pustil v Ul. M. D’Azeglio pri hišni št. 11. Tatvino je prijavil na ko-misariatu v Barkovljah.
iimuiiitiiiiiiiiimmiiiHHitiiimiiitiiimiiiiimiiiiiii
Pri Soči so našli Bregantovo kolo
Danes, štirinajsti dan po izginotju Armanda Breganta, so našli njegovo kolo v Ul. LunghTsonzo Argentina. Ta najdba Se bolj potrjuje domnevo, da je moški napravil samomor s skokom v Sočo. Karabinjerji pregledujejo soška bregova do Izliva v morje, če bi našli njegovo truplo. Vendar je bil zaman ves njihov dosedanji trud.
Nevarna zastrupitev z gorilnim plinom
Sinoči nekaj pred 18. uro so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Forte del Bosco 7 onkraj pevmske-ga mostu, kjer se je zastrupil s plinom, ki ga Je pustil odprtega, 51-letni Antonio Stojer. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili, da je stanje precej resno in so ga pridržali s pridržano prognozo.
Ob 19. url so prepeljali v bolnišnico 48-letnega delavca Francesca Chioprisa iz Gorice Ul. Colombo 67, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v tovarni Šafog. Pri pregledu so ugotovili, da si Je mož zlomil obe roki v zapestju in verjetno tudi hrbtenico ter so ga pridržali na opazovanju.
Pomoč so nudili tudi 54-letnemu Juliju Sfiligoju iz Lož štev. 32 pri Dolenjah, ki ima zlomljeno desno nogo. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju, Sfiligoj Je povedal, da si je zlomil nogo že prejšnji dan, ko Je padel v Dolenjah s kolesa.
Ob 18. url so pripeljali v bolnišnico tudi dva otroka. Prva je bila 5-letna Tiziana Boccadoro iz Gorice Ul.- Moreri 6, ki se je pri padcu s postelje doma udarila in ranila na levem sencu. Pridržali so jo na opazovaju. Drugi pa je bil 6-letni Massimo Zorzut iz Gorice, ki se je ranil na desnem kolenu s skodelico, ki jo je držal v roki in se mu Je razbila. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v dvanajstih dneh.
V kratkem spet dražba za gradnjo osnovne šole
Zelo živahna zasebna gradbena dejavnost . jameijci se pritožujejo nad slabimi cestami, kjer so gradili vodovod
Občinska uprava v Doberdobu je razpisala dve dražbi za oddajo gradbenih del nove osnovne šole v vasi. Udeležilo pa se ju ni nobeno podjetje, ker je bila cena prenizka. Gradbeni stroški, mezde delavcev kakor tudi material, so se v zadnjih mesecih tako podražili, da gradbeniki ne mopejo zgraditi poslopja za ceno, ki jo je ponujala Občinska uprava. 2a-tegadelj bo pijoti koncu tega mesecu ali v začetku prihodnjega tretja dražba, ki bo pripravljena tako, da bojo gradbeniki lahko povedali, za kolikšno ceno so pripravljeni prevzeti delo.
Gradnja osnovne šole v vasi bi bila nedvomno velikega pomena, zakaj sedanja je že tako stara in nefunkcionalna, da čas nujno terja nekaj novega.
Gradbena mrzlica, ki jo opažamo vsepovsod, je zajela tudi Kras. V Doberdobu so v tem letu dogradili 5 stanovanjskih hišic, v gradnji pa so še štiri. Marsikateri vaščan pa pripravlja načrte, da si postavi novo streho. Na takšen način Se tudi Doberdob obnavlja; staro se meša z novim, vas se širi, lepša postaja in ima vse perspektive razvoja. To je zelo razveseljivo dejstvo, ki ga ne nahajamo po vseh vaseh. V nekaterih je gradbena dejavnost veliko manjša, ali je pa sploh ni. Prav zaradi tega predstavlja veliko število gradbišč v vasi razveseljivo dejstvo, ki kaže močan utrip življenja na Krasu.
Prebivalci Jamelj, ki so Z veseljem pozdravili napeljavo vodovoda, se sedaj pritožujejo, da so ceste zelo slabe, odkar so jih prekopali. Posebno v stari vasi skoraj ni prevozna za vozila. Občani so se že oglasili na županstvu ter prosili, da posreduje pri podjetju CESIA, ki gradi vodovod, da ceste vsaj za silo popravi. Dober-dnbsko županstvo je podjetje pismeno opozorilo na to vprašanje, vendar, kakor vse kaže, ceste ne bo tako hitro popravilo. Po zg-konu ima za popravilo cest štiri mesece časa po opravljenem delu.
Danes popoldne oddaja Gran Premio
Danes ob 16. uri bo v kino dvorani Verdi v Gorici oddaja Gran premio, tekmovanje za novoletno loterijo med deželama Furlanija Julijska krajina in Sicilija.
Organizatorji so razdelili vsa vabila, ki jih je toliko kot je sedežev v parterju in v galeriji. Brez njega ne bo nihče prišel v dvorano. Povabljence obveščamo, da bodo zaprli vhod 15 minut pred pričetkom programa, se pravi ob 15.15, Oddajo
bodo posneli na magnetofonski trak. Kvalitetna ekipa naše dežele bi morala pridobiti za naSe barve toliko glasov, da bi presegli nasprotnika. Pri tem delu Ji 'bodo pomagali boksar Duilio Loi in pa komik Noschese in drugi. Danes zvečer ob 21.05 bodo program lahko gledali na ekranu vsi, ki Jih to zanima.
Telefoni, RTV in avtomobili na Goriškem
Po podatkih, ki jih je objavila v svojem letnem poročilu Finanč-no-telefonska družoa, smo imeli ob koncu leta 1962 v goriški pokrajini naslednje število telefon-
skih napeljav, radijskih in televizijskih sprejemnikov in avtomobilov :
Telefonov je bilo 10.714 ali po 7,72 na vsakih 100 prebivalcev ; radijskih sprejemnikov je bilo 32 tisoč 812 ali po 23,66 na vsakih 100 prebivalcev, televizijskih sprejemnikov so našteli 9.401 (6,78), avtomobilov pa 10.464 ali po 7,54 na vsakih 100 prebivalcev. V primerjavi s Trstom smo pri vseh teh občevalnih pripomočkov na slabšem, zlasti kar se tiče telefonov, v primerjavi z videmsko pokrajino pa smo na boljšem, zlasti glede televizorj »v, ki jih pride skoraj še enkrat več na posameznega prebivalca. Tudi glede na državno povprečje smo nekoliko na boljšem, z izjemo telefonskih aparatov.
Z OBČINSKE SEJE V STEVERJANU
Odobrili so nakup zemljišča za pokopališče v Jazbinah
V kratkem bodo razpravljali o občinskem proračunu za 1964
Na svoji zadnji seji, ki so jo imeli občinski svetovalci, iz Stever-jana preteklo soboto zvečer, so sprejeli sklep za nakup, zemljišča, ki je potrebno za ureditev pokopališča v Jazbinah. Kupili so 2114 kv metrov po 200 Ur za kv meter, za kar bo občina potrošila 423.000 lir.
Zemljišče je dovolj veliko, da bodo po njem uredili tudi dohodno pot.
Sedaj bodo lahko z državnim prispevkom dokončno uredili tudi to zadevo.
Prav tako so se na tej seji sporazumeli tudi za imenovanje začasnega pomožnega občinskega uradni-1 tudi pokrajinski proračun za tekoče leto, najetje posojila za kritje primanjkljaja iz leta 1962 ter vrsta upravnih ukrepov.
možnosti proti koncu tega meseca še eno sejo, ker bodo morali obravnavati občinski proračun za prihodnje leto.
Seja pokrajinskega sveta
Za soboto 23. t. m z začetkom ob 16 uri je sklicana seja pokrajinskega sveta. Dnevni red je precej obširen, saj ima poleg 15 točk, ki so ostale nerešene še od prejšnje seje, še kar 15 novih točk
Med drugim je na dnevnem redu
ka in bodo vzeli v službo domačina Marija Terpina z Bukovja za tri mesece. Pozneje se bodo seveda ravnali po potrebi in okoliščinah.
Pred zaključkom seje so se pogovorili še o nekaterih drugih zadevah pretežno upravnega značaja, ki niso bile na dnevnem redu. Dogo-
vorili so se tudi, da bodo imeli po
IHIIIIIIIIIIIIIIIlHllimilllllllllllllllMtlHIlIMMIIIIMIMnillllllllllllilililtiiMlllliiliilililliniliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuU
NOVI ZAKON 0 GRADNJI DELAVSKIH HIŠ
Kdo in pod kakšnimi pogoji bo imel prednost pri dodeljevanju stanovanj
Prošnje za dodelitev ali odkup stanovanj sprejema le krajevni urad za delo - Posojilo iz krožnega sklada za stanovanjske gradnje
Pokrajinski odbor Zavoda za ljudske hiše (IACP) v Gorici je objavil nekaj najvažnejših določb, ki jih vsebuje zakon za gradnjo delavskih stanovanj, kateri je stopil v veljavo ietos februarja in nadomestuje prejšnjo ustanovo INA-hiše.
Po novem zakonu bodo imeli stanovalci INA-hiš, bodisi da plačujejo najemnino, ali pa odkup, možnost, da taka stanovanja takoj prepišejo na njihovo ime,- odplačevali pa jih bodo na obroke proti vknjižbi dolga na hišo.
Novi zakon določa, da razpisuje natečaje za dodelitev novih I ljudskih stanovanj, ki jih bodo gradili, urad za delo v posameznih okoliših, kjer so ali bodo taka stanovanja v gradnji. Prošnje za dodelitev takih stanovanj morajo zato upravičenci nasloviti izključno na krajevni urad za delo. Pri dodeljevanju stanovanj bodo upoštevali položaj prosilca glede na stanovanjsko potrebo, starostno dobo na delu in pri plačevanju stanovanjskega prispevka na tistem področju, kjer so stanovanja v gradnji; novost pri novem zakonu je, da bo pri novih gradnjah določen primeren delež novih stanovanj za novoporočen-
iiiiiiiMiiimiiiiiiiitHiiiiiiiiitiiitiiiHiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiii
TRČENJE NA KORNU
Po trčenju z avtomobilom skuterist okrvavljen na cesti
Na sreco udarec ni bil hud in Mervič bo okreval v 12 dneh
ce, ki šele ustanavljajo svojo družino. Za stanovanjske zadruge veljajo posebni predpisi na podlagi žrebanja. Enaki predpisi kot za dodelitev stanovanj veijajo tudi za stanovanjska posojila iz krožnega sklada.
Pravico do nakupa ljudskega stanovanja ali do posojila za gradnjo takega stanovanja imajo: a) delavci, ki so prispevali v sedemletni stanovanjski sklad vsaj en mesečni prispevek; b) tisti, ki delajo, ali pa vsaj prebivajo v kraju, kjer so taka stanovanja v gradnji; c) nimajo oni ali njihovi družinski člani že svoje hiše v tistem kraju; d) da prosilci ali njihovi družinski člani nimajo že stanovanja s prispevkom države; e) da nimajo dopolnilnemu davku podvrženega dohodka, ki presega 1.2 milijona po odbitku dohodkov od dela.
Poleg že navedenih imajo prednost pri dodelitvi novih stanovanj tudi prosilci, ki stanujejo po barakah,' hlevih, jamah, kleteh ali v javnih prenočiščih itd, V poštev pridejo potem tisti, ki stanujejo daleč od svojega delovišča, ali imajo sodni izgon. V posameznih primerih gre točkovanje od 0.5 do 4 točke.
Nova ustanova za gradnjo delavskih hiš naj bi odplavila vsaj del ‘istih birokratskih in zapletenih postopkov, ki so bili v veljavi pri ustanov» INA-hiše. Pokrajinske sekcije naj bi imele večjo svobodo pri odločanju in ukrepanju in tudi drugi postopki, vsaj tako obljubljajo, bodo bolj enostavni. S pr.spevkom države (za vso državo je predvidenih 1000 milijard) in z obroki odplačevanja že obstoječih INA-hiš bodo predvidoma dobili dovolj sredstev za nove gradnje, da bi odpravili stanovanjsko krizo delovnega človeka, ki ne more plačevati visoke stanarine v novih zasebnih zgradbah.
Kar se tiče posojil iz krožnega sklada in gradnje zadružnih stanovanj, naj še omenimo, da je od 1000 milijard določenih za zadružne gradnje 250 milijard, 150 milijard je določenih za posojila iz krožnega sklada in 100 milijard za tiste delavce, za katere bodo podjetja že v naprej plačala prispevke. Posojila iz krožnega sklada lahko dosežejo do 85 odst. gradbenih stroškov.
lambreta, pa tudi Fiat 600 se Je poznal udarec na karoserji pri levi sprednji luči.
Inženir Lodati v državnem svetu ACI
Predsednik avtomobilskega kluba (ACI) v Gorici inž. Egone Lodati je bil imenovan za zastopnika dežele Furlantja-Julijska krajina v vsedržavnem svetu avtomobilskih klubov.
Ob močno poškodovanem vozilu je obležal, okrvavljen skuterist, ki so ga z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico
Včeraj okrog 11.45 sta na Komu v Gorici trčila avto Fiat 600 in lam. breta 125 ter je bil pri trčenju ranjen skuterist.
Z avtom Fiat 600 je privozil 20-letni Giovanni Duca, ki stanuje v Gorici, Ul. Balilla 14, lz te ulice proti Komu. Nekaj metrov pred prometnim otokom na tem trgu pa je trčil z lambreto 125, ki jo je vozil 33-letni Silvano Mervič, stanujoč v Gorici, Ul. Cappella 52, ker je prišel iz Ul. Formica in hotel proti Trgu Pacassi. Pri trčenju je avto s precejšnjo silo zadel s svojim le-vim prednjim delom v prednje kolo lambrete, da je takoj vrglo vozača nekaj metrov daleč in je obležal v krvi sredi trga.
Mimoidoči so takoj priskočili na pomoč ter poklicali tudi avto Zelenega križa, ki Je Merviča odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so ugotovili, da se je Mervič ranil po obrazu in na lasišču ter dobil tudi pretres možganov. Pridržali so ga za 12 dni na zdravljenju. Ce bi ne prišlo do trčenja le od strani, pa bi utegnile biti posledice mnogo hujše.
Na kraj trčenja je prišla tudi izvidnica cestne policije, ki je napravila zapisnik in ugotovila škodo na vozilih. Precej je bila poškodovana
V Doberdobu proslava oktobrske revolucije
Sekcija Italijanske komunistične partije v Doberdobu priredi v soboto 16. novembra i ob 20. uri proslavo 46-!ethice oktobrske revolucije. O zgodovinskem pomenu tega dne za razvoj socializma na svetu bosta govorila poslanka Marina JBernetičeva ter član pokrajinskega tajništva KP1 Enzo Me-nichino. Sekcija vabi vse člane ter komunistične volivce, da se udeležijo proslave, ki bo v prosvetni dvorani, ki je bila dana na razpolago za to priliko.
Sestanek v Spetru o gospodarstvu v Benečiji
Perspektive gospodarskega razvoja Nadiških dolin so bile predmet obsežne razprave v Spetru Slovenov, ki jo je organizirala krščanska demokracija. Sestanku je predsedoval senator Pelizzo, podtajnik v obrambnem ministrstvu.
Najprej je spregovoril župan Spetra geometer Crucil, ki je pozdravil vse navzoče in prikazal gospodarske, socialne in politične probleme Nadiških dolin v nastajajoči avtonomni deželi Furlanija. Julijska krajina. Povedal je, da so se skoraj zaključila pogajanja za gradnjo tovarne za obdelavo lesa v Spetru, ki bo delovala skupno s tovarno za izdelovanje stolic, ki je v pogonu že od letošnjega februarja.
Pokrajinski tajnik KD odv. Co-melli je nakazal možnost nastanka industrijskih obratov, modernizacijo kmetijstva in razne ukrepe, ki bi vsi morali dvigniti krajevno gospodarstvo pri Idrijci in v Nadiških dolinah na višjo stop. njo. Odvetnik Candolini, predsednik ustanove za gorsko gospodarstvo, pa se je zadržal predvsem na turizmu, V diskusijo so posegli
še župan iz Sent Lenarta, podžupan iz Tipane, tainik KD iz Pod-bonesca in učitelj Rocco iz Čedada.
Glavne njihove misli je v zaključnem govoru povzel senator Pelizzo, ki je napovedal vložitev zakonskega osnutka, ki naj zmanj. ša področje vojaških služnosti v Benečiji.
Pozabljeno Romife
| Tisti del Standreša, ki ga pozna-i mo pod imenom Romitišče', leži komaj nekaj desetin metrov od državne cešte proti Trstu, pa vendar ja dohod vanj problematična zadeva. Občinska cesta, ki pelje v to naselje, katero šteje 9 Edi 10 hiš je sestavljena iz samih lukenj in ob deževnem vremenu je bolj podobna strugi kakega potoka, kot pa dohodni poti k nekemu naselju.
Pred volitvami je občinska uprava dala pripeljati tja nekaj gramoza; bilo pa ga je tako malo, kot bi šlo za sol ali poper, pravijo vaščani. Ko so ga posuli, je tako rekoč izginil, luknje pa so vseeno o-stale. Nekaj gramoza pa so pustili celo še po kupih. Vaščani se sedaj sprašujejo, ali bodo morali čakati do prihodnjih volitev, da se bodo zopet spomnili na njihovo cesto,
Padec dečka po stopnicah
Včeraj okrog 15. ure so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Monache št. 9, v Gorici, kjer si je pri padcu po stopnicah ranil na čelu 4-let-ni Nevio Bosco. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki rano obvezali in ga poslali domov. Okreval bo v 8 dneh.
Illlltltllllllltltt IH, t Ml llllllllllllll tl tlllllltllllllllltll,Il IIIUII IH,lili Hill llltllllll III lili tl tllllllll lili lili 111*111111111
Z uspelega martinovanja v Števerjanu
iiiiiiiiiimiiiiiiiimmimiimmimiiifiiimmiimiiiiiiiiii,mmmii,MimiumiiiiMmiiiMiimmimmm,mm
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V odrezani Čaneboli primanjkuje živeža
Medobčinski konzorcij za živinozdravniško kontrolo
Slabo vreme še vedno ovira popravilo cest in druga dela za odpravo škode, ki jo je prejšnji teden povzročilo neurje na področju občin Ahten in Pojda. Cesta iz Ahte-na v Canebolo je še vedno zaprta za vozila in tako je vedno bolj kritičen položaj vaščanov iz Cane-bole, zlasti kar se tiče prehrane. V edini trgovini, ki Jo imajo v tej gorski vasi, je zmanjkala tudi ko-ruzna moka, ki je osnovna hrana domačinov. Tako bodo morali poskrbeti za prenos potrebščin s tradicionalnimi benečanskimi koši, dokler vremenske prilike ne bodo dopustile vsaj zasilno popravilo ceste, da bi lahko vzpostavili promet z vozili.
Malo bolje Je na cesti iz Pojde do Klapa, ki Je toliko popravljena, da lahko po njej vozijo, cicer počasi in previdno, vendar gre. Zupan iz Fojde je včeraj sklical konferenco, na kateri so razpravljali o povzročeni škodi in o ukrepih, ki jih morajo podvzetl, da bo pomoč dovolj hitra in učinkovita.
Urad pokrajinskega živinozdravni-ka lz Vidma je predložil pristojnim organom in prizadetim občinskim upravam načrt, za ustanovitev posebnega konzorcija za zdravstveno nadzorstvo nad živino. Ta konzorcij naj bi obsegal področje severo-vz-
hodho od Vidma, ki ima nekaj nad 64.000 prebivalcev. V to področje spadajo tudi naslednje občine Beneške Slovenije: Tavorijana, Sv. Peter, St. Lenart, Srednje, Grmek, So. vodnje, Podbonesec, Dreka in Praprotno.
VERDI. 16.00: Oddaja «Gran premio».
CORSO. 17.00: «Horror», G. Tichy in L. Ancoriz Italijansko angleški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22
VITTORIA. 17.15:	scanzonatissi-
mo », Antonio Noschese in Antonella Steni. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Nel mare dei Caraibi», M. O’Hara, Barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,2 stopinje ob 13.40, najnižjo 10,4 stopinje ob 6.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 71 odstotkov. Dežja Je padlo 12 n»«
Na občinskem stadionu: v odločilni tekmi osmine finala za pokal sejemskih mest
JUVENTUS 1
BEOGRAD 0
Po neodločenem prvem polčasu, sedem minut pred koncem Menichellijev gol
V slačilnicah in na hodniku
STRELEC: v 38’ drugega polčasa Menichelli (J.)
JUVENTUS: Anzolin; Gori, Sarti; Castano, Salvadore, Leoncini; Stacchini, Del Sol, Nene, Sivori, Menichelli.
BEOGRAD: Vidinič; čolič, Gavrič; Marič, Krivokuča, Milovanovič; Samardžič, Gugleta, Milošev, Banovič, Skoblar.
SODNIK: Dienst (Švica). Stranska: Kunzle in Steppbacher (Švica).
KOTI: 8:1 za Juventus. Prodanih vstopnic 15.300, vseh gledalcev okrog 17.000. V častni tribuni dr. Mazza, konzul SFRJ A. Oluič in vicekonzul 2. Milutinovič, predsednik Juventusa, Catella, predstavnika nogometne zveze Jugoslavije in številni drugi gostje. Med temi tudi bivši član italijanske reprezentance Boniperti in bivši tehnični komisar Vittorio Pozzo.
Take slike kot včeraj popoldne, tržaški stadion (na sliki zgoraj) ni nudil že dolgo let. Na drogovih nad vhodom v stadion so plapolale italijanska, jugoslovanska, švicarska in tržaška zastava, tribuna in vsa stopnišča so bila zasedena in ko sta se moštvi pojavili na igrišču, je stadion vzvalovil v nestrpnem pričakovanju tekme, za katero je vladalo tolikšno zanimanje ze več dni, da so bile razpoložljive vstopnice razprodane žs dobro uro pred pričetkom in da je moralo okrog 2000 ljudi ostati pred vhodnimi vrati stadiona.
Cim je dal, po opravljenih uvodnih formalnostih, švicarski sodnik Dienst znak za začetek tekme, so se Beograjčani razvrstili v defenzivni razpored. Začetni udarec so imeli Italijani, toda njihov prvi strel je šel čez vrata. Vidihič je žoso slabo degažiral vendar je protistrel srečno ubranil. V 4’ je Juventus izsilil prvi kot in dobro minuto kasneje že drugega. Tudi v naslednjih minutah je imel Juventus igro v svojih rokah in šele v 11’ je Skoblar lepo, toda nekoristno poskušal predreti. V 17' je na Skoblarjev predložek prodrl Milošev, a je streljal nad vrata in žoga je obsedela na mreži.
Vse doslej je Juventus dominiral na igrišču, Beograjčani so se pretežno branili, toda zelo hladnokrvno in urejeno, v napadu pa sta ostali samo obe krili. Vratar Vidinič je pogosto odlično interveniral. V 18’ je Samardžič iz prostega strela poslal žogo mimo vrat, minuto kasneje pa je že moral dolgi Vidinič ubraniti Sivori jev strel. V 21’ je Gavrič naredil prekršek nad Del Solom, toda iz kazenskega strela ni bilo nič. Le dve minuti kasneje je^Gavrič skoraj na istem mestu ponovil faul nad istim nasprotnikom, toda Vidinič je strel sijajno ubranil. V 24' je Skoblar izvedel prosti strel mimo živega zidu Juventusa in v 28’ je Juventus zamudil prvo res veliko priložnost, ko je Stacchini slabo streljal mimo droga. V 27’ je Vidinič spet sijajno odbil v kot oster strel Neneja po kombinaciji Stacchini-Sivori-Nene.
Poslej je bil Juventus nekaj časa absolutni gospodar igrišča. Beograjčani so se zdeli zmedeni, česar pa napadalci Juventusa niso znali izkoristiti zaradi pretirane individualnosti Sivorija in Del Sola ter trmastega siljenja skozi sredino, namesto da bi igro razširila na krila. Sicer pa je imel Sivori v Mariču neizprosnega varuha.
V 33’ je Castano iz daljave streljal mimo, v 36’ pa je Menichelli z leve lepo streljal skoraj prizem-no in žoga je zletela mimo vse širine vrat v nasprotni gol-aut. Le minuto kasneje je Nene poslal dolg strel in žoga je šla tik mimo zgornjega trikota vrat. V 41' se je spet izkazal Vidinič z učinkovito parado na Gorijev strel, dve minuti kasneje pa je Vidinič z res krasno potezo ubranil svoja vrata po strelu Sivorija, ki je zaključil lepo kombinacijo celotne srednje napadalne trojke Juventusa. Pol-
čas se je zaključil s prostim strelom Neneja z roba kazenskega prostora mimo zida v gol-aut.
Ves prvi polčas je potekel v izraziti premoči Turinčanov, ki pa je bila sterilna delno zaradi sebične igre Sivorija, delno zaradi skoraj hermetične obrambe Beograjčanov, predvsem pa zaradi sijajne igre vratarja Vidiniča.
Začetni udarec v drugem polčasu je pripadel Beograjčanom, toda Juventus (v belih majicah zaradi gostiteljske dolžnosti) je v 2’ že izsilil kot., v 5’ pa je Vidinič zlahka ubranil Nenejev strel. V 7’ spet kot za Juve, v 8’ pa je Nene obležal laže poškodovan v jugoslovanskem kazenskem prostoru. V 10' je zelo slabo streljal Del Sol, v 12’ pa so prišli do besede Beograjčani, ki so izsilili kot, po katerem je Milošev z glavo usmeril žogo v vrata, toda brezposelni Anzolin jo je brez težav prestregel.
Igra je vs'e doslej potekala obojestransko korektno, čeprav ne brez ostrih startov. V 15’ pa je prišlo do incidenta med Maričem in Sivorijem, ,ki se je s takojšnjim posredovanjem odločnega sodnika in ostalih igralcev hitro razčistil. Stiri minute, kasneje je Juventus imel drugo zrelo priložnost za gol, ko je Marič skoraj z gol črte z glavo odhil žogo v polje. V 22’ je Gavrič dobro zaustavil Del Solov napad. V 25’ je slabo streljal mimo zida Leoncini in končno so v 33’ Jugoslovani uprizorili prvi nevarni protinapad, ki se le za las ni končal z golom. Gugleta je izvedel kazenski strel, žogo je dobil Skoblar in streljal mimo Anzolina, ki mu je stekel nasproti. Zdelo se je že, da bo žoga našla pot v mrežo, a se je odbila od droga v gol-aut, še prej pa se je je dotaknil tudi Sarti. Beograjčani so zahtevali kot, ki ga pa sodnik ni priznal.
Zmaga Juventusa. To se že ve. Manjka namreč samo nekaj minut do konca tekme z Beogradom. Igro smo videli. Ugajala nam je in tudi ni. Zato si želimo vtisov drugih, izjav in podobno. Kot je pač v navadi pri tekmah, ki presegajo meje domačega okolja.
Smo pri podzemeljskem izhodu in čakamo na igralce. Ti prihajajo eden za drugim potni in trud. ni. Beograjčani in Turinčani se skušajo pogovarjati. Eni z besedami, drugi pa š kretnjami. Med temi Sivori sam, kot bi hotel dokazati svojo veljavo. In Sivori ne bi bil Sivori, če ne bi z nervoznim in skoraj jeznim gibom rok izbil žogo z roke klubskega maserja. Ta ga je postrani pogledal in šel dalje. Žoge ni pobral, kot je ni pobral Sivori. Preveč za njegov hrbet, da bi sé sklonil. Verjetno se ne bo več poboljšal. Je pač vroče... južnoameriške krvi.
Pustimo Sivorija. Tečemo za sodniško trojico. Glavni sodnik Dienst se ustavi pri vratih slačilnice. «Kdaj je padel gol, prosim?» je vprašanje. «Igra je bila odlična,» je bil odgovor. «Ne, oprostite, se nisva razumela. V kakšni minuti je prišlo do gola?» In sodnik je pogledal na uro. «Osem minut pred koncem.»
Odlični Vidinič je klonil. Menichelli (na sliki) mu je odvzel upanje na neodločen rezultat
V 38’ drugega polčasa edini gol
V	36’ je odlični Del Sol, ki je bil ves čas zaradi svoje neumor-nosti najboljši mož Juventusa, krasno preigral pc krilu, nato pa je izčrpan le slabo streljal v zunanjo stran mreže.
V	38’ končno zasluženi gol za Juventus. Akcijo je po levi strani začel Del Sol, podal žogo Sivoriju, ta pa Neneju, ki jo je kratko podaljšal do Stacchinija. Krilo je iz neposredne bližine silovito streljalo, toda zadoščala je majhna nepozornost sicer odličnega Vidiniča, da se mu je žoga odbila od prsi naravnost na noge Menichelliju, ki jo je prisebno poslal v mrežo.
Reakcija Beograjčanov je bila medla. V 40’ je sledil kot za Ju-
ventus, nato je Vidinič ubranil Del Solov strel, v 42’ pa je Nene zamudil še eno zrelo priložnost za povečanje rezultata.
Tudi drugi polčas je potekel v glavnem v premoči Juventusa in igra se je praktično odvijala na polovici Beograjčanov med Juven-tusovimi napadalci in branilci Beograda. Le proti koncu so se Jugoslovani nekoliko otresli konstantnega pritiska Juventusa, katerega igra pa kljub Del Solovim podvigom, nikakor ni mogla navdušiti številnih gledalcev. Poleg že omenjenega Del Sola so pri Juventusu izstopali še Gori, Castano in Salvadore. Krili Sfacchini in Menichelli sta bili le slabo
zaposleni, Nene je bil prepočasen, Sivorija pa, ki je sicer razvil vse repertoare svojega tehničnega znanja( pa tudi svoje trme), je Marič taktično in živčno popolnoma onemogočil.
Pri Beograjčanih, od katerih je tržaška nogometna javnost vsekakor pričakovala mnogo več, je izstopal Vidinič z intervencijami v velikem slogu, za njim pa so bili dobri predvsem visoki Marič. Gavrič ter delno Skoblar in Milošev. Povsem je razočaral Samardžič.
Sodnik Dienst je bil precizen in objektiven, publika pa vseskozi korektna, čeprav gotovo ni prišla na svoj račun.
J. k.
V slačilnici Beograjčanov so se igralci hitro odpravljali. «Kako je kaj, Skoblar?» Odgovora ni bilo. Krilo Beograda je samo razširil roke kot bi hotel reči, da ni bilo druge rešitve. Medtem ko se je maser lotil Krivokuče, ki 'mu udarec na nogi ni dal miru, smo se obrnili do prijaznega trenerja OFK Beograd Mileta Kosa. «Juventus je imel več od igre,» je začel Kos. «Turinčani so bili bolj napadalni, a kljub temu si niso znali ustvariti ugodnih priložnosti za dosego golov. Rezultat je realen in Juventus si je zmago tudi zaslužil.»
«Danes v napadu ni šlo. Zakaj?»
Trener je nekoliko pomislil in pripomnil, da to predvsem, ker sta odpovedali zvezi Banovič in Gugleta. Sicer je tudi Samardžič zatajil, ker nosi še od tekme s Češkoslovaško posledice poškodbe na nogi.
Na vprašanje drugih novinarjev, zakaj Beograd po izredni akciji Guglete. ni vztrajal v napadu, je Mile Kos samo mignil z glavo. Tega si sam ni znal obrazložiti. «Mislim,» je rekel, «da so hoteli naši zdržati do konca pri neodločenem rezultatu. Upali so pač, da bodo lahko v podaljških, predvsem zaradi mladosti in večje vztrajnosti, prisilili Juve na poraz.»
In še nekaj : po mnenju Kosa sta bila Del Sol in Vidinič najboljša na igrišču.
* * *
Vidiniču se je videlo, da je v zadregi. V prvem polčasu je večkrat s prisebnimi posegi rešil mrežo Beograda. In tik pred koncem je klonil.	«Kako je prišlo do
gola?»
«Se sedaj ne vem,» je rekel vratar Beograda, «kdo je streljal.»
«To je bil Menichelli,» smo ga opozorili. «Je pač vseeno. Kar je, se ne da več popraviti,» je ža-lóstno pripomnil. «Vem samo, da sem bil na pravem mestu, a žoga je bdskočila s tal in se prekratko odbila od mene do strelca. Ne bi se hotel izgovarjati, a žoge nisem več videl, ker sem bil krit.»
Drugi igralci so bili solidarni z njim in so ga potrepljali po rami. In z njimi je odšel do avtobusa.
Trener Juventusa je bil sicer vesel, a ne preveč zadovoljen z igro moštva. Bil je zelo skop z besedami. Beograd je igral bolje v Beogradu. Juventus pa v Turinu in sedaj v Trstu, Rezultat je realen.
* * *
Botj zgovoren, a diplomatski je bivši itai. reprezentant, sedaj tehnični svetnik Juventusa Giampiero Boniperti. «Jugoslovani so mor. da preveč cenili Juventus. Zato so okrepili obrambo, a so izgubili na udarni moči. Najboljša v beograjskih vrstah Skoblar in Samardžič.»
In novinarju Politike Protiču: «Pozdravite mi Bearo, Vukasa, Zebca in, najbolj Mitiča. Posebno Mitiča.» Pač spomini iz preteklih let.
***
Precej debat je bilo na hodniku slačilnic pod tribuno stadiona o izredni akciji Guglete. Bila je brez dvoma najbolj razburljiv trenutek igre. In malo je manjkalo, da niso Beograjčani prešli v vodstvo Eni so trdili, da je vratnica odbila Gugletovo žogo v out, drip
gi pa, da je položaj rešil Sarti.
Gugleta je potrdil drugo verzijo. On 'se je po levi strani približal do tedaj «brezposelnemu» An-zolinu in poslal z efektom žogo iz nemogočega položaja proti vratom. Žoga bi gotovo končala v mreži, če ne bi zadela v Sartije-vo nogo. Odboj je bil dvojen: najprej Sartijfeva noga in 'nato vratnica. Žoga je tako končala za belo črto.
* * #
In še skopa (po besedah), a najbolj zgovorna izjava beograjskega tehničnega ; komisarja Popoviča: «Iznetiadila me je slaba igra našega napada.»
Slačilnice so ostale prazne. Avtobusa z igralci str zapustila stadion in tudi najbolj gorki navijači so se odpravljali domov. Veseli, da so videli igralce slavnih imen in bogatejši z zbirko podpisov. Najbolj sta bili veseli dve dekleti, ki sta si za to priložnost oblekli majico s pristnimi barvami Juventusa. Ce je bil dres darilo igralcev res ne vemo. Toliko pa vseeno nismo bili radovedni.
M. D.
11. KOLO TURNIRJA ZA ITALIJANSKI POKAL
Enajstmetrovke
II v' • f Pet golov Rome
SO OdlOCllO Napoliju
Včeraj so odigrali tekme II. ko la turnirja za pokal «Italia 1963/64». Vsi dvoboji, z izjemo rimskega, so bili precej napeti in razburljivi, saj so morali tri celo podaljšati.
Roma je z učinkovitimi napadi
spravila Napoli z visokim izidom na kolena. Trije goli v prvem in dva v drugem polčasu. Manfredini je v 4’ otvoril serijo, ki jo je v 24’ Orlando nadaljeval, Manfredini pa jo je v 29’ prvega polčasa zaključil. V drugem delu igre pa je bil uspešen Orlando in sicer v 1’ In 31’. Kotov 6:3 za Romo.
Tudi v Firencah visok rezultat. Vsi goli so padli v drugem polčasu in sicer v 20’ in 30’ po zaslugi Seminarla, v 32’ Taccole in v 42’ Ham-rina, medtem ko je bil za Prato uspešen v- 25’ Piro vano.
Bologna je prišla do zmage nad Verono, ki je igrala na domačih tleh, šele v prvem podaljšku igre in še to s pomočjo avtogola, ki ga je lastnemu vratarju zabil v 2’ Capellino.
Tudi Foggia je praznovala zmago na tujem igrišču. Njena žrtev je Catanzaro, ki je moral položiti o-rožje pod težo dveh golov, medtem ko se je domačinom posrečilo le enega spraviti v mrežo tekmecev. Strelci: v 26’ p. p. Nocera (F), v 13’ d. p. Bettoni (F) iz enajstmetrovke, v 27’ Zavaglio (C).
V naslednje kolo se je uvrstil tudi Cagliari, ki mu je žreb določil gostovanje v Parmi. Strelci: v 18’ p. p. Corradi (P), v 30’ Cappellaro (C), v 31’ avtogol Nerija. Kotov 6:3 za Cagliari. Gledalcev 2.000.
Enajstmetrovke so izločile Padovo v borbi s Spal. Domačini so prišli v vodstvo v 10’ z Marianijem, a Castano je v 15’ izenačil. Koelbl je v 44’ ponovno povedel Padovo v vodstvo, Castanu pa se je v 10’ drugega polčasa ponudila prilika, da je iz enajstmetrovke ponovno izenačil. Zaradi neodločenega izida je sodnik odločil streljanje enajstmetrovk. Bui, Castano in De Souza so dosegli 4 gole za Spai, Barbolini pa
2 za Padovo. Kotov 6:5 za Padovo. Gledalcev 2.500.
Tudi v Alessandriji so morali poseči po streljanju enajstmetrovk. Genoa in Alessandria sta namreč zaključili dvQboj neodločeno, a kazenski streli so prinesli zmago i-gralcem iz Genove. Za te je bil Catelli 4-krat uspešen (dva strela mu je vratar ubranil), za domačine pa je Bettini samo trikrat zadel v mre. žo (enfega je zgrešil, dva strela pa mu je vratar odbil).
Izidi
II. kola za italijanski pokal: v Rimu: ROMA-NAPOLI 5:0 (3:0) v Alessandriji: GENOA - ALESSANDRIA 4:3 (po podaljških) v Veroni: BOLOGNA . VERONA 1:0 (po podaljških) v Padovi: SPAL - PADOVA 6:4 (po podaljških)
v Parmi: CAGLIARI - PARMA 2:1 (0:1)
v Firencah: FIORENTINA - PRA-TO 4:1 (0:0)
v Catanzaru: FOGGIA ■ CATANZARO 2:1 (1:0)
* • •
Zaostala tekma III. kola A lige Inter - Torino se je končala z zmago Milančanov 3:1 (2:0), Strelci: v 39’ Ciccolo (I), v 42’ Corso (I) iz enajstmetrovke; v 26’ d.p. Cella (T) avtogol, v 39’ Hitchens (T).
1X2 1X2 122 11X1 KVOTE:
13 — 8.853.000 12 —	127.000 Ur
...........................n,,,,,,,,,.iiiiiiimiiniiiimmuiiiiiiiiuimiiiiiiiiimimii
MOŠKA KOŠARKARSKA A LIGA
Ginnastica in Safog (Gorica) uspešni v drugem kolu prvenstva
Nepričakovan spodrsljaj Trevisa
Tržaška Ginnastica je prvič igrala doma in tako so njeni navijači lahko videli svoje ljubljence v prvenstveni tekmi. Zal je bil nedeljski nasprotnik prešibek, da bi Ginnastica pokazala česar zmore, če sploh zmore več od tega kar smo videli v nedeljo. Se enkrat so prišli do izraza mladi napadal-
Le štiri ekipe so še nepremagane zdaj po drugem kolu moške košarkarske A lige. Beneška Reyec, videmska APU Lignano, tržaška Ginnastica in goriška Safog, so bile tudi v drugem kolu kos svojim nasprotnikom in odigrale še eno, vsaj glede rezultata, pozitivno tekmo.
Največje presenečenje nedeljskega kola pa je brez dvoma hud padec, rekli bi brez odpora, bivšega prvoligaša Trevisa, ki je razočaral številne gledalce zbrane ob pričakovanju kvalitetnega in navdušujočega dvoboja. Vsaj tako je bilo pričakovati. Ze lani smo pisali, da predstavlja edino moč Trevisa njegov igralec Giorno. On je bil pobudnik, režiser in večkrat končni realizator vseh njegovih akcij. Zdaj Gioma- ni več in Treviso je kot ladja brez krmarja na razburkanem morju v milost in nemilost vseh nasprotnih sil.
Proti takim nasprotnikom je APU Legnano zlahka nabral dve točki in obdržal korak z najboljšimi. Pravici na ljubo moramo priznati, da niti domačini niso navdušili, vendar je bilo v njihovi igri že spoznati kal bodočih sposobnostih ekipe, ki se letos poteguje za najvišje mesto.
ci kot so Poli, Čepar in Taraboc-chia, ki končno lahko zaigrajo svojo tekmo, ne da bi bili prisiljeni pripravit pot do koša lanskoletnemu najboljšemu strelcu, ki je za svoje realizacije zahteval sodelovanje vsega moštva in onemogočal podvige ostalih atletov.
Po čisto drugačnem tiru poteka življenje drugega tržaškega zastopnika v tej ligi. Don Bosco nastopa letos z oslabljeno ekipo in zato so tudi uspehi težji V obeh dosedanjih srečanjih je moral zapustiti igrišče pod težo tujih realizacij. Največij številčni poraz je doživel v Gorici, kjer je podlegel
ŠZ BOR
Namiznoteniški odsek vabi vse igralce in predvsem tiste, ki bi se radi posvetili tej panogi, na sejo, ki bo jutri, 15. t. m. ob 20. uri na stadio-nu «Prvi maj».
Na sestanek so vabljeni tudi predstavniki namiznoteniških skupin raznih društev.
Safogu z znatno razliko. Danes j« njegov napad šibek, njegova koralna igra pa le spomin nekdanje vigranosti. Samo en atlet je zmožen preigrati nasprotnikove o-brambe: Pistrin, a še on ne zmore vse tekme ob istem tempu. Njegovo obzorje, sodeč po tem kar je bilo dano videti v teh dveh tekmah, je dokaj temno in bodočnost negotova.
Ugoden veter piha pa še dalje v jadra Safoga. Ta ekipa, ki se je le mukoma rešila pred izpadom, je pričela letošnje tekmovanje z dvema uspehoma, ki sta moralno okrepila vse njene člane.
Gladko in brez vsakega napora je beneška Reyer preigrala gostu-joco videmsko ekipo Virtus Friuli. Prevzela je vodstvo v samem začetku tekme ter stalno dvigala svoj naskok, ki je ob zaključku znašal skoraj trideset točk Videmska petorka je bila brfsz moči proti vigranosti nasprotne figo16' ^e^os v samo prvo
Zelo visoko zmago je zabeležila tudi ekipa Recoaro iz Vicenze, ki je premagala Stamuro iz Ancone s točno tridesetimi točkami razlike.
IZIDI
Triestina . Soja Ravenna	64:47
R. Vicenza - S. Ancona	89:59
Reyer V. - Virtus Friuli	71:44
Lignano - Treviso	59:37
Safog G. - Don Bosco	71:57
I. P,
AgathaChristie: DESET"
ZAMORČKOV 34- ŠLO JE...
«To je popolnoma jasno,» je rekel Armstrong. «Morivec se je splazil tiho za njim, zavihtel je sekiro in ga udaril z njo po glavi, ko se je ravno sklanjal.»
Blore si je ogledoval toporišče in rešeto iz kuhinje.
Gospod Sodnik Wargrave je vprašal :
«Ali je bila potrebna za to velika moč, gospod doktor?»
Armstrong jo rekel:
«Tudi ženska bi lahko to storila, če že hočete vedeti.» In pogledal jo hitro naokoli. Vera Claythorne in Emilija Brent sta že odšli v kuhinjo. «Gospodična Vera bi to z lahkoto storila — saj je prav krepke postave. Gospodična Brent je na videz šibka, toda te vrste ženske imajo često železno moč. Spomnimo se tudi, da imajo duševno neuravnovešeni ljudje včasih nepričakovano moč.»
Sodnik je zamišljeno pokimal.
Blore je vzdihnil in rekel:
«Nobenih prstnih odtisov! Ročaj je pozneje obrisal.»
Tedaj so zaslišali glasen smeh — in so se hitro obrnili. Vera Claythorne je stala na dvorišču. Govorila Je s kričečim glasom, vmes pa jo je stresal smeh:
«Ali imajo tudi čebele na tem otoku? Povejte mi, no! Kam
naj gremo po med? Ha, ha!»
Vst zaprepaščeni so strmeli vanjo. Zdelo se je, da je ta zdrava, uravnovešena deklica nenadoma zblaznela, tu pred njihovimi očmi. Vera pa je nadaljevala z istim kričečim, nenar ravnim glasom:
«Kaj me tako gledate — kakor da bi bila nora! Saj ne govorim nespametnih stvari. Čebele, panji, čebele! Ali še ne razumete? Ali niste prebrali tiste neumne pesmice? V vseh vaših sobah visi lepo v okviru in jo lahko vsak preštudira. Vse hi nam bilo mnogo bolj jasno, če bi le malo pomislili na vsebino te pesmi. Sedem zamorčkov šlo je po drva v temni gaj. In nato naslednji verz. Celo pesem znam na pamet, da veste! šest zamorčkov šlo je k čebelicam po med. In zato vas Sprašujem, ali gojijo čebele na tem otoku.... Ali ni zabavno?... prekleto zabavno...?»
Spet se je začela divje smejati. Doktor Armstrong je stopil naprej, dvignil je roko In jo udaril po licu.
Začela je loviti sapo, hlipnila — in se pomirila. Nekaj časa je stala negibno, nato je rekla:
«Hvala vam.... Zdaj mi je že dobro.»
Govorila je spet mirno in samoobvladano, kakor se spodobi za športno učiteljico.
«Z gospodično Brent vam bova pripravili zajtrk. Ali lahko prinesete nekaj trsk, da podkurim?» je rekla Vera. Nato se je obrnila in odšla preko dvorišča v kuhinjo.
Sledovi zdravnikove roke so se ji še vedno poznali na licu.
Ko je odšla v kuhinjo, je rekel Blore:
«To ste dobro napravili, gospod doktor!»
Armstrong se je opravičeval:
«Moral sem. Ne moremo si dovoliti še histeričnih napadov po vsem tem, kar se je že zgodilo.»
Filip Lombard je rekel:
«Vera vendar ni histeričen tip!»
Armstrong je rekel:
«O ne! Vera je dobra in zdrava deklica. Dobila je pač nenaden napad. To se lahko vsakomur zgodi.»
Rogers je bil nasekal že nekaj drv, preden je bil umorjen. Ta drva so zbrali in jih odnesli v kuhinjo. Gospodična Brent je čistila ognjišče, Vera pa je rezala slanino.
Emilija Brent je rekla:
«Hvala lepa!' Pripravili bova zajtrk čimprej — recimo v dobre pol ure.»
Blore je rekel s tihim, hripavim glasom Filipu Lombardu;
«Ali veste, na kaj mislim?»
Filip Lombard je rekel:
«Nima smisla, da uganjujem; kar takoj mi povejte!»
Blore je bil resen in stvaren človek, ki je rad govoril kar brez ovinkov.
‘ «V Ameriki se je zgodil naslednji slučaj. Star gospod in njegova žena sta bila oba ubita s sekiro — sredi dopoldneva. V hiši sta bili samo njuna hči in služkinja. Dokazali so, da služkinja ni mogla tega storiti. Hči pa je bila. neporočena dama srednjih lat, ki je uživala vseobči ugled in spoštovanje. Zdelo se je popolnoma neverjetno! Tako neverjetno, da je bila oproščena. In vendar niso mogli zločina nikdar pojasniti.» Umolknil Je za nekaj trenutkov, nato je nadaljeval: «Na ta slučaj sem mislil, ko sem videl sekiro — in potem, ko sem videl Vero v kuhinji; tako čedna se mi je zdela in popolnoma mirna. Ta ne bi mogla nikomur skriviti niti lasu! Taka mladenka — pa vam postane kar naenkrat histerična — no to, je čisto naravno v danih okoliščinah, ali se vam ne zdi?»
Filip Lombard je rekel:
«2e mogoče....»
«In potem ona druga! Vedno tako čedna in dostojna — v predpasniku, ki je bil, mislim, last gospe Rogers — pa vam
reče: Zajtrk bo gotov čez kake pol ure.’ Ta ženska je po mojem mnenju popolnoma nora. Mnogo starih devic prav taka znori — seveda ne mislim, da postanejo morivke, pamet se jim pa le nekoliko zmeša. V našem primeru gre za versko blaznost. Zenska misli, da je nekako orodje v božjih rokah! Saj veste, da rada sedi v svoji sobi in čita sveto pismo.»
Filip Lombard je vzdihnil in rekel:
«To še ni noben dokaz, da je duševno neuravnovešena.»
Toda Blore je vztrajal pri svojem :
«In potem je bila zunaj — v dežnem plašču, češ da je šla dol pogledat, kakšno je morje.»
Lombard je zmajal z glavo in rekel:
«Rogers je bil umorjen, medtem ko je cepil drva — torej kmalu potem, ko je vstal. Emiliji Brent ne bi bilo treba hoditi okrog še cele ure potem. Rogersov morivec bi, po mojem mnenju, gledal, da bi ga našli spečega v njegovi postelji.»
Blore ja rekel:
«Motite se, gospod Lombard! Nedolžna ženska bi bila preveč preplašena, da bi si upala sama hoditi po otoku. To bi storila le, če bi vedela, da se nima ničesar bati. To ge pravi, če bi bila sama zločinka.»
Filip Lombard je rekel:
«To je pa spet res — na to nisem niti pomislil.»
Nato je pristavil:
«Me veseli, da me nimate več ne sumu.»
Blore je rekel nekoliko v zadregi:
Res sem najprej mislil na vas — na vaš revolver — na čudno zgodbo, ki ste nam jo povedali — oziroma zamolčali. Toda kmalu sem spoznal, da bi bilo to le preveč enostavno.» Umolknil je, nato je nadaljeval: «Upam, da mislite isto o meni.»
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprel’ Četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, meseCno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. Četrtletno 480 din - .'oštni teko« raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ- ADIT DZS Llubljan», Stritarieva ulica 3 I, telel. 21-928, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice ISO Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naroCaio ori unravi -
,	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO •* Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat	H 1