PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini p nA Abb- postale I gruppo “ LCD3 "U lir Leto XXIX. Št. 39 (8441) TRST, četrtek, 15. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ttekaiv tiskarni ^ob^dob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski dnevn v z -hJ_' PO ENOSTRANSKI ODLOČITVI AMERIŠKE VLADE DEVALVACIJA AMERIŠKEGA DOLARJA POVZROČILA RAZPRTIJE V EVROPSKI GOSPODARSKI SKUPNOSTI Dinar devalviran za 10 odst. - Monetarno krizo so povzročile spremembe na področju proizvodnih zmogljivosti pomembnejših držav BRUSELJ, 14. — Po razvredno- i raznierno revalvacijo najvažnejših tenju ameriškega dolarja je položaj I evropskih valut, razen funta šterlin-^alut v državah Evropske gospo- | ga, ki upošteva drsečo menjavo že farske skupnosti naslednji: angleški devet mesecev. V svojem govoru je junt šterling, irski šterling ter ita-kJanska lira se držijo drsečega tečaja; francoski frank, belgijski rank (slednja dva sta vezana na Malagodi poudaril, da se bo monetarna kriza, ki sedaj pretresa zahodni svet lahko rešila samo s korenitimi posegi v gospodarskih strukturah vseh držav, predvsem Evropske gospodarske skupnosti in potem tudi drugih, ki spadajo v okvir zahodnega sveta. Oceniti danes dejansko stanje glede razmerij med raznimi valutami je še precej težko. Na splošno lahko rečemo, da so skoraj povsod na Zahodu Iz Beograda se je izvedelo, da je danes zvečer jugoslovanski izvršni svet sklenil devalvirati dinar za 10 odstotkov, in sicer v zvezi z novim položajem do katerega je prišlo po devalvaciji dolarja. Izvršni svet je sklenil ta ukrep v zvezi s potrebo, da se dinar uskladi s spremembami valut v drugih državah. Tudi odslej naprej bo znašala dinarska pariteta 17' novih dinarjev za en dolar. ?kupen monetarni sporazum) izvabi0 dve različni pariteti, ki zade-yata dvojno menjavo: zahodnonem-ska marka, holandski florint in dan-slta krona pa imajo stalne tečaje. .Banes je italijanski zakladni mi-hister Malagodi na sestanku devetih ^nistrov EGS zagovarjal v Bruslju ^krepe italijanske vlade glede drse-9eSa tečaja italijanske lire. V svo-3em govoru je Malagodi poudaril, je bila doslej italijanska trgovinska bilanca aktivna, na drugi Pa pasivna glede gibanja kapitalov. ria00 tega P°l°žaja j6 italijanska *ada sklenila ustanoviti dvojni mejami tečaj in sicer enega trgovskega. drugega pa finančnega. Vsi ti ukrepi pa niso preprečili nadaljnjih ntlacionističnih pritiskov posebno v Vaz* 2 cenami na notranjem trgu. Malagodi je še rekel, da je ame-siu sklep o desetodstotni devalva-1J1 dolarja praktično povzročil so- B,l,,IHiii,milllll ,m,Hlinili,iiiiiimttiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii PO POTOVANJU V SEVERNI VIETNAM Kissinger danes obišče Kitajsko Skupno poročilo o Kissingerjevih pogovorih v Hanoiu 14- ~ V kitajski pre x P1C1 Pričakujejo posebnega Ni-ovega svetovalca Kissingerja, ki ga P^spej jutri zjutraj iz Hongkongu Kjer trenutno počiva po' napor-Sl_„ B^uvorih, ki jih je imel v n«m mestu Severnega Vietna-gia hanoiu. Gre za peti obisk Kis-ski§erja- v ljudski republiki Kitaj-Po podpisu mirovnega spo-° Vietnamu. Jutrišnji obisk ^govorov^ ^Sv° ' -ameriškfih brnaZ- °Y> “ so bili prejšnjega fena rja ln jjj predvidevajo občas-VD .Posvetovanja o najvažnejših spanjih, ki zadevajo obe državi. sta]6, da se Kissinger ne bo se-iztf‘ 2 voditelji kamboške vlade v anstvu še zlasti ne s princem Kitali^0111’ Vsekakor menijo, da bo feren • na skorajšnji pariški konta i? 0 Indokini podprla Sihanu-tem _arnb°dža pa bo ena glavnih kita;<,iazp?'ave med Kissingerjem in bil frn-®1 voditelji. Govor naj bi Bcrmc ° Potopnem umiku ZDA s . 0ze. spričo popuščanja nape- je predstavnik ZRV izjavil, da je njegova delegacija dala nekaj stvarnih predlogov, da bi čimprej prišlo do konference med obema južno-vietnamskima stranema. 0AmenriškaaZijskem jugovzhodu, da ct. ha ln severnoviemamsKa vlačilo n ji31168 objavili skupno poro-noiu JVissingerjevem obisku v Ha-sija' Kaze- da se je njegova mi-mest severnovietnamskem glavnem lionkr f Ze*° uspešno odvijala. Prva ttissi no ^ Posiedica pogovorov med bo §erjem in severnimi Vietnamci Dovitev ameriško severnoviet-Vitev h -Paritetne komisije za obno-činskj eze^e\ ki so jo ameriški zlo-mora]anf,adi razdojali. Komisija bo riškp določiti oblike in načine ame-dbjavilf0®^/' Sporočilo, ki so ga otnenia V ™asbingtonu in Hanoiu' ne darski Pudatkov o ameriški gospo-je D Pdfooči Severnemu Vietnamu, Prisrčna Prezeto z do sedaj neznano Rečena • ° med obema državama, dbvezui t'16 tudi' da ^ obe državi spoštmiai- da bosta zel° natančno Gin* a' partaki mirovni sporazum. Rskovn?^ Br'e WŠe Ziegler je na isti mirie v Tkonferenci izjavil, da je pre-Bmenil .^osu. vPrašanje le nekaj dni. stikov Je ,tuc*i navezavo diplomatskih 2Da 7®ed ®evernim Vietnamom in bj 0 , a sedaj je še prezgodaj, da tetne i6® ■ ®?voriii' ustanovitev pari-korak ,0IPlsiie Pa je vsekakor prvi P , temu, je dejal Ziegler. jaškTa so. se ostali šefi voske k de.e.gacij v okviru štiristran-ia x-lnjl.sije za izvajanje premir-Tranvdjam delegacije ZRV gen. di itn a,n ■ ^ra je protestiral zara-jih vV1Ln* kršitev premirja, ki Thiemn , dan Povzročajo čete y 'Beve lutkovne vlade. SešK sta se danes ponovno vlade de3egac'ji ZRV in saigonske me,i ’ - ki pripravljata konferenco v V . zunanjima ministroma, ki bo Bele^n-j- bodočnosti v Saigonu. Vnrafacip morata urediti nekatera rpnc„an-la glede postopka. Konfe-ZRva ■med .zunanjima ministroma ln saigonske vlade bo mo- Pavel VI. sprejel Xuan Thuyja RIM, 14. — Papež Pavel VI. je danes sprejel šefa sevemovietnamske delegacije na pariških pogajanjih o premirju v Vietnamu Xuan Thuyja. Pavel VI. se je zadržal s Xuan Thuyjem v prisrčnem pogovoru približno 50 minut. Po sprejemu je vatikanski glasnik prof. Alessandrini izjavil, da je Xuan Thuy izrekel papežu priznanje za njegovo posredovanje za dosego miru v Vietnamu in potrdil, da je vietnamsko ljudstvo trdno odločeno ohraniti mir, ki si ga je priborilo s trdo borbo. borze ponovno začele delovati, čeprav je občutiti precejšnjo opreznost. Tudi japonski jen, ki je bil zelo neposredno zainteresiran pri teh dogodkih (Japonska je bila deležna hudega priliva špekulativnega dolarja), je doživela danes razmeroma miren dan na svojih borzah, saj je japonska državna banka odkupila le kakih 250 milijonov dolarjev. Ali je devalvacija dolarja zadovoljila glavne partnerje Združenih držav Amerike (pri tem mislimo seveda na tiste partnerje, ki so najbolj povezani z ZDA tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju?) Odgovor na to vprašanje je v glavnem negativen. Ameriška odločitev je predvsem povzročila hud udarec zamisli in sedanji strukturi Evropske gospodarske skupnosti. To se je zgodilo predvsem zaradi tega, ker so Američani skušali prepričati svoje zahodnoevropske sobesednike, da pristanejo na njihove zahteve izvajajoč določeno diskriminacijo med državami EGS. Na sestanku v Parizu so bili navzoči samo predstavniki štirih držav s trdno valuto, medtem ko so bili drugi (med njimi tudi Italija) izločeni iz teh pogovorov. Tako se je zgodilo, da se je danes EGS znašla v tem položaju: tri zahodnoevropske valute imajo drseči tečaj, tri druge imajo dvojni tečaj, ki je v določeni meri povezan z nekakšno trdnejšo povezavo z monetarnim sistemom, tri druge pa imajo trdno določene paritete. , Najblažji zaključek ki se lahko povleče iz tega dogajanja je ta: Evropska gospodarska skupnost je dokazala pri tem dogajanju svojo nemoč da vsaj v izjemnih primerih dokaže svojo sposobnost, da urejuje zadeve evropskega trga. Po domače povedano: devalvacija ameriškega dolarja je pomenila za Evropsko gospodarsko skupnost silovito klofuto, saj se je vsaka država v Zahodni Evropi odločila za svojo samostojno pot, ki naj bi najbolje zaščitila njene lastne koristi. Tega se zavedajo vsi zahodnoevropski državniki, ki nastopajo v okviru EGS in ki danes poudarjajo, da bi morala ta skupnost razpolagati ne samo s posvetovalnimi organi, temveč tudi z instrumenti, ki bi ji omogočili enotno monetarno politiko. Toda poglejmo še, kako se razne valute manj pomembnejših držav uvrščajo v tok razvrednotenja, ki je posledica razvrednotenja ameriškega dolarja. Italijanska lira bo brez dvoma doživela določeno razvrednotenje v odnosu do trdnejših evropskih valut (marka itd.), medtem ko bo morda revalvirana v odnosu do dolarja za okoli 3 odst. To je dokončna posledica drsečega tečaja italijanske lire. Brez pomisleka sta devalvacijo meriškega dolarja sprejeli Grčija in Turčija. Španija še ni dokončno sprejela zadevnega sklepa, ker verjetno ča- ka na stabilizacijo na mednarodnem trgu. Sedanji monetarni potres, ki ga je povzročila devalvacija ameriškega dolarja, je v bistvu posledica spremenjenih odnosov v svetu po drugi svetovni vojni. Ameriška vlada je pred več kot dvajsetimi leti zagotovila dolarju vladajoč položaj, ker je bila pač tedaj gospodarsko najmočnejša država na svetu. V teh zadnjih 25 letih pa se je položaj popolnoma spremenil. Zahodnoevropske države, (da ne govorimo o socialističnih državah), Japonska itd. so postale pravcate gospodarske velesile. Amerika se je vedno bolj zadolževala (Vietnam in drugi stroški, kot prekomerno uvažanje blaga iz drugih držav, ob zmanjšanju izliva ameriškega kapitala v inozemstvo) ter se je končno znašla v položaju, da prisili druge države na revalvacijo njihovih denarnih enot, ali pa da pristane na nepriljubljen ukrep devalvacije svoje lastne monetarne enote: Nixon je sprejel ta zadnji ukrep, toda pri tem se nj. posvetoval z vsemi svojimi partnerji, od katerih je mnoge pustil na cedilu.. Noti SFRJ avstrijski vladi Prva zadeva vdor ustaške skupine v Jugoslavijo, druga pa položaj koroških Slovencev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Jugoslovan-si veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak je obiskal danes zunanjega ministra Kirchschlagerja, kateremu je izročil noto jugoslovanske vlade. To je odgovor na noto avstrijske vlade od 10. januarja, ki se nanaša na vdor nstaške leroristične skupine junija lani v Jugoslavijo. V Beogradu pa je namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič izročil avstrijskemu veleposlaniku dr. Aleksandru Ottu odgovor jugoslovanske vlade na noto avstrijske vlade od 11. januarja, ki se nanaša na položaj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstrfj!. V jugoslovanski noti se ponovno opozarja na stališče vlade Jugoslavije, prikazano v noti od 6. novembra lani, ter na nujnost, naj Avstrija popolnoma izpolni obveznosti iz člena 7 držhvne pogodbe glede položaja, pravic in razvojne možnosti koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. B. B. _•-! j ! :___________ - Funkcionar menjalnice v središču Bruslja pregleduje nove menjalne tečaje FRACANZANI SUSPENDIRAN ZA ŠTIRI MESECE, JAVNA GRAJA ZA D0NA1 (JAHTNA Disciplinski ukrepi proti predstavnikom levice KD po porazu Andreotti je ve vlade v poslanski zbornici Pismo poslančev struj« «forze nuove» Piccoliju - Posega Nennija in Mancinija na zasedanju CK PSI RIM, 14. — Izid včerajšnjega glasovanja v poslanski zbornici, kjer je levičarska opozicija s pomočjo demokrščanske levice preglasovala vladno koalicijo v zvezi s členom 3 zakonskega osnutka o zemljiških najemninah, je močno razburkala vode v demokrščanski večini. Vodstvo parlamentarne skupine KD v poslanski zbornici je po razburljivi nočni seji sklenilo suspendirali poslanca Fracanzanija (forze nuove) za štiri mesece ter izreči javno grajo bivšemu mini- stru za delo Donat Cattinu. Značil no pa je, da ni vodstvo parlamentarne skupine KD sprožilo nikakršnih ukrepov proti ostalim podpisnikom spreminjevalnega predloga, ki je bil odobren, niti proti tistim demokrščanskim poslancem, ki so za ta predlog glasovali. Pozneje pa so se demokristjani spomnili, da je bila večina preglasovana tudi zaradi odsotnosti velikega števila poslancev. Zato se je vodstvo parlamentarne skupine danes zvečer ponovno sestalo ter poverilo predsedniku skupine Piceo-liju, naj pismeno zahteva opravičilo od vseh poslancev KD, ki jih ni bilo na včerajšnjem glasovanju. Sestali so se tudi predstavniki struje «forze nuove», ki so sklenili poslati Piccoliju pismo, v katerem izrekajo solidarnost posl. Fracan-zaniju ter utemeljujejo zadržanje struje med glasovanjem o 3. členu zakona o zemljiških najemninah. Poslanci «forze nuove» v pismu trdijo,' da niso nikakor nameravali ustvarjati Andreottijevi vladi umetnih težav ter da se niso skrivali za tajnostjo glasovanja, saj so odkrito podpisali Fracanzanijev spre-minjevalni predlog. Ta predlog odraža po njihovem mnenju politično linijo in program KD ter številne nedavne izjave stranke same v prid najširše avtonomije in pristojnosti dežel. Poslanci levičarske struje se sklicujejo tudi na «odgo-voren parlamentarni prispevek k cionairesiti vprašanje sestave na-sotnaine§a sveta sprave ter pri-liti* st *ire^e južnovietnamske po- tralistovil6 V n^’ se pravi nev' v0uffk' bo treba tudi vprašanje pi-ertJ’ .®a.i zahtevajo Thieujevi 2Rv tavmk* predsedniške volitve, .Pa volitve v ustavodajno Bb koncu današnjega zasedanja ! V ospredje vstope Bližnji vzhod S pariškim sporazumom o miru v Vietnamu počasi izginja z mednarodnega področja ena izmed najtežjih, kriz, ki so pretresale svet v zadnjih letih. Četudi je urejanje stanja na območju jugovzhodne Azije zadeva, ki bo dolgo tekla, je pa vendar bistveno to, da je velika sila, ZDA, vojaško že zapustila, oziroma zapušča to območje. S tem je odprta pot za nadaljevanje politike sporazumevanja med velikimi silami. Za tako politiko so se velike sile domenile in kazno je, da jo ka-nijo tudi nadaljevati, saj so prišle do prepričanja, kako je taka pot za njihove splošne koristi nadvse potrebna. In prav v sklopil takega spoznanja velikih sil, da je treba nadaljevati začeto pot, se pojavljajo tudi znamenja o vnovični oživljeni pobudi tako Sovjetske zveze kot ZDA. da bi se lotile urejanja še drugega, sicer v mnog očem dosti bolj zapletenega in občutljivega vprašanja, kot je bila sama vietnamska vojna, krize na Bližnjem vzhodu. Kaj govori v prid taki sodbi? Govori sama dejavnost, ki so jo začele velike sile. Morda se utegne pripetiti, da bo sedanja dolarska kriza malce zavrla izvedbo načrtov, ni pa kljub temu nemogoče pričakovati na pomlad vidnejše posege v razreševanje vozla, ki ga je zapletla izraelsko arabska vojna. Dva dogodka sta zlasti vidna znanilca novih pobud velikih sil okoli Bližnjega vzhoda. Jordanski kralj Husein se je pred kratkim vrnil iz Washingtona, kjer se je pogovarjal o rešitvi krize, kmalu zatem pa je Sadatov odposlanec v isti zadevi vodil pogovore v Moskvi z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Torej sta veliki sili že vzeli stvari v roke. Kaj kmalu pojde onstran Atlantskega oceana tudi G. Meir, predsednica izraelske vlade. Egipt pa je prav zdaj sredi obširne diplomatske ofenzive, kakršne že dolgo ni bilo zaznati v Kairu. Ni tako dolgo, ko je bil Sadat v Jugoslaviji, zdaj ko se je njegov odposlanec vrnil iz Moskve, se že pripravlja na pot v zahodno Evropo, v London in Pariz. Hkrati pa se zunanji minister egiptovske vlade namenja na obisk v azijske dežele. Za zdaj je gotovo, da bo obiskal Indijo, govore pa tudi, da ima v načrtu tudi obisk v Pekingu. Kaj izpričuje tako nadvse obsežno zasnovana diplomatska ofenziva Kaira? Vsekakor to, da se res pripravlja nekaj pomembnega, morda odločilnega v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu. Značilno pa je dejstvo, da se to pot Egipt izogiblje nasloniti se samo na eno stran, zgolj na Sovjetsko zvezo, četudi sam obisk Sadatovega odposlanca izpričuje, kako so v Moskvi zatisnili oči pred tistim, kar se je zgodilo lansko poletje — izgonom sovjetskih vojaških sve- tovalcev — ker so spoznali, kako je za Sovjetsko zvezo nujno, da poseže v priprave za razvozlavanje Bližnjevzhodnega vozla. Sadat se skuša opreti na vse sile, da bi jih pnaobil za svoja stališča, ali jin vsaj seznanil z njimi, se pravi na neuvrščene države, kot sta na primer Jugoslavija in indija, na vzhodne, predvsem na Sovjetsko zvezo in tudi na zahodne, kot sta Velika Britanija in Francija. Hkrati pa naj bi obisk Sadatovega odposlanca v Pekingu vključil tudi tretjo veliko silo v bližnje razreševanje krize na Bližnjem vzhodu. Vidimo tako, Kako je dejansko ves široki krog držav sveta že tako ali drugače nared za dejanja, ki jih je pričakovati v zvezi s stanjem na Bližnjem vzhodu. In kakšna naj bi bila ta dejanja? Zpnaj dvoma je, da skušata veliki sili, ZDA in Sovjetska zveza, uporabiti ves svoj vpliv in težo, da bi se prizadete države, se pravi Izrael in arabske dežele, odločile za politično rešitev. Kakršnakoli u-smeritev na vojno m Bližnjem vzhodu bi bila v tem trenutku v navzkrižju z osnovno usmeritvijo odnosov med velikimi silami, ki teže k sporazumevanju. Tu pa nastanejo bistvene težave. Vnaprej je jasno, da vsak sporazum, ki naj ga prinese politična rešitev, pomeni kompromis, se pravi vsaka stran mora nekaj ponustiti. Gre zdaj za to kdo na i bo tisti, ki bo novustil in koliko nai popusti. To ie odvisno od razmeria moči. Če se bodo kakorkoli začeli poon.iati. bodo nedvomno morali upoštevati znano resglucvo var* nnstnena svetu, ki zahteva umUc irreelshih čet z zasedenih oze-meli. Težko ie predvideti k;e ho tu možen kompromis, sai ie ?nm10. dn na vri ve er Tern el el vfl bodo hoteti irrn'st;ti iz rok Je-•nralema in še kaj. Toaa preavsem bo vazno, aa se ooao začeti pogajati. Verjetno uudo Američani vztrajali na nacnu, ki je siar ze poltretje tet o in ki nosi ime ame-nsKega zunanjega ministra tio-gersa. Ta načrt govori o postopnosti: lzraeici naj bi se umaknili s sueške obaie, prekop naj bi odprli za plovoo, to naj bi bito uvod v postopno rešitev. Egipčani so se aolgo upirali temu predlogu, ker so se bali, aa ne bi obstali na sredi poti, se pravi izgubili možnost za dokončni umik Izraelce-. Kaže, da so v VJashingtonu razumeli to bojazen in zdaj poudarjajo, da je odprtje Sueškega prekopa samo prvi korak. Največ težav bo povzročalo vprašanje palestinskih beguncev. Ti so proti vsakršni politični rešitvi, ker sodijo, da bi vsak kompromis, in kompromis je pri politični rešitvi neizbežen, prezrl njihove zahteve po obnovi palestinske države. Zato vodstvo palestinskega gibanja že zdaj grozi, da bodo Bližnji vzhod spremenili v drugi Vietnam. Arabske vlade vidijo v takih stališčih Palestincev oviro za politično rešitev. Toda tudi a-rabske množice tako v Siriji, Egiptu kot v drugih deželah niso navdušene nad politično rešitvijo, bolje rečeno niso nanjo pripravljene, saj so jim dolga leta govorili, kako je vojna proti Izraelu edina pot k osvoboditvi zasedenih ozemelj. Kaže. da je v tem iskati tudi vzrok za sedanja notranja trenja v samem Egiptu, ki se kažejo med drugim v študentovskih ne mirih. Vse to pa pomeni, kako je že sama napoved o možnostih za kompromisna pogajanja o rešitvi krize razburila duhove in poglobila razdor v arabskem svetu. Še bolj boleče bo samo reševanje spora, če do njega pride, kot se obeta., DRAGO KOŠMRLJ formuliranju zakonov?« ter menijo,, da je povsem naravno, da pride do nesoglasij pri glasovanju. Ne razumemo pa — pravijo dalje v pismu — zakaj so ta nesoglasja sprejeta, če nosijo korporativistično o-značbo, ne pa, če imajo bolj kvalificirano politično vrednost. Poslanci «forze nuove» izražajo končno začudenje, da je vodstvo parlamentarne skupine drugače ocenilo od govornost Fracanzanija in Donat Cattina, kot pa odgovornost ostalih podpisnikov spreminjevalnega predloga, ter pozivajo Piccolija, naj ponovno prouči položaj in sprejete sklepe, predvsem kar se tiče suspenzije posl. Fracanzanija. Vsekakor pa je poslanska zbornica nadaljevala danes razpravo o zakonskem osnutku o zemljiških najemninah, ki se bo predvidoma zaključila jutri. Na zasedanju CK PSI je bila danes na vrsti razprava o včerajšnjem poročilu tajnika De Martina. Glavna govornika sta bila Nenni in bivši tajnik Mancini, ki sta, pa čeprav iz različnih zornih kotov, podprla predlog o sestavi nove «drugačne» vlade - zunanjo pod poro socialistov. Zasedanje je da nes obiskala delegacija Severnega Vietnama pod vodstvom ministra Xuan Thuyja, ki so ga člani CK pozdravili s pravo 'ovacijo. Nenni je v svojem posegu najprej poudaril, da morajo socialisti odgovoriti na dva aspekta istega vprašanja: kako ustaviti preokret na desno in kako ponovno začeti dialog in sodelovanje s KD. Sedanji politični položaj po njegovem mnenju ne nudi in ne more nuditi nobene gotovosti, niti na gospodarskem in finančnem, niti na političnem področju. Nenni je opozoril na strategijo napetosti. Ki se je desnica poslužuje, da bi še povečala paniko v javnosti, in kateri bolj ali manj zavestno pomaga tudi levičarski ekstremizem. Vsekakor pa je senator zavrnil istovetenje med fašističnim in le: vičarskim nasiijem, češ da je treba gledati na to vprašanje z zgodovinskega stališča. Politično nasilje bi ostalo v znosnih mejah, ko bi branilci javnega reda vedno imeli pred očmi nauk iz italijanske zgodovine in določila ustave, ki prepovedujejo in kaznujejo obnovitev fašističnih organizacij. Nenni se je dolgo ustavil ob zaključkih zadnjega zasedanja vsedržavnega sveta KD, ki ga je negativno ocenil, ker pušča pri življenju vlado, ki ima v parlamentu večino le, če se poslužuje zaupnice, medtem ko mora v zbornicah in komisijah računati na fašistične glasove, v državi pa je v rokah najbolj nazadnjaških skupin. Senator je pozval KD, naj ne vztraja pri dvomljivem stališču, da je pripravljena brez razlik sodelovati z liberalci ali s socialisti, ker gre za dve različni in neskladljivi politični liniji. Ko bi se že na vsedržavnem svetu KD izrekla za odprtje, na levo, pa čeprav samo v duhu kongresa iz leta 1962, bi lahko politično krizo v kratkem rešili, mogoče tudi brez vmesnih rešitev. Mancini je izrekel priznanje tajniku De Martinu, da je pravilno opozoril na težaven in nevaren položaj v državi. Poudaril je nujnost, da je treba ponovno vzpostaviti demokratični red, ki ga že preveč časa ni. Treba je odločno obsoditi dejanja, kot so milanski dogodki, atentat na sedež PSI v Brescii in intenzivno teroristično delovanje v vseh deželah, treba pa je tudi opozoriti na razloge, ki so privedli do takega stanja in med katere spada tudi obstoj take vlade, ki ne preprečuje prevratniških teženj in nasilja. Mancini je podprl predlog, da bi CK za čimprejšnje zrušenje Andreptti-jeve vlade formaliziral zahtevo po sestavi drugačne vlade (tristranska vlada brez liberalcev ali enobarvna demokrščanska vlada). Z odstranitvijo sedanje vlade bi omogočili spremembo smeri, ki bi učinkovito delovala na področju demokratične in republiške zakonitosti. Devalvacija dolarja za 10 odst. j poteka še vedno v znaku negoto-I vosti. Italijanska lira «drsi» (de-| janska devalvacija bo znašala verjetno okoli 7 odst.), medtem, ko so trdnejše evropske valute ohranile fiksno pariteto. Evropska gospodarska skupnost je doživela hud udarec, ker se je njena monetarna politika razbila na tri različne tokove. V Bruslju so zasedali finančni ministri devetih držav EGS, ki so poudarili potrebo po skupni monetarni in gospodarski politiki zahodne Evrope. Za izvajanje take politike pa manjkajo ustrezni instrumenti, medtem, ko so bila doslej na razpolago EGS le posvetovalna telesa. Jugoslovanska vlada je sklenila devalvirati dinar za 10 odst. v skladu z monetarnimi premiki v zahodnih deželah. Vodstvo parlamentarne skupine KD je sklenilo suspendirati za štiri mesece poslanca Fracanzanija kot prvega podpisnika spreminjevalnega predloga k vladnemu zakonskemu osnutku o zemljiških najemninah, ki ga je poslanska zbornica v torek odobrila z glasovi levičarske opozicije in demokrščanske levice. Proti poslancu Donat Cattinu pa je bila izrečena javna graja. Na zasedanju CK PSI sta včeraj med drugim govorila Nenni in Mancini, ki sta podprla predlog tajnika De Martina, po katerem naj bi sestavili novo tfistrankarsko ali enobarvno vlado brez liberalcev in z zunanjo podporo socialistov. V deželnem svetu se je začela razprava o zakonskem načrtu deželnega odbora, ki predvideva nove finančne posege za razvoj kulturnih dejavnosti v naši deželi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiliiuimiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiifiiiiiiinfiiiiiiiiiiii KRVAVA EPIZODA V MILANU MED STAVKO TISKARSKIH DELAVCEV Industrij ec streljal na stavkajoče delavce En delavec hudo ranjen, eden pa laže - Ogorčeni protesti sindikatov - Solidarnost časnikarjev - Danes dveuma vsedržavna stavka tiskarskih delavcey MILAN, 14. — Ozračje napetosti, ki I ga pospremila v milanski zapor San so ga nekateri industrijski krogi na-1 Vittore, kjer je na razpolago sodnim me mo ustvarili, da bi zavrli sindikalni boj za obnovitev nekaterih važnih delovnih pogodb, je .danes doseglo višek v Milanu, kjer je neki industrijec streljal na stavkajoče delavce. Dva delavca sta bila ranjena, eden je v smrtni nevarnosti. Do krvave epizode je prišlo pred sedežem tiskarne «Industrie grafiche Girotto», kjer se je mudila delegacija oblastem. Industrijec se zagovarja, da se je puška sama sprožila, vendar je za sedaj ugotovljeno, da je Girotto vsaj petkrat ustrelil: dva strela sta zadela Robustija, eden Boccalinija, e-den je razbil šipo neke hiše, ed^n pa je poškodoval neki avtomobil. Zločinska epizoda je vzbudila v Milanu in med sindikati nepopisno ogorčenje. Milanski sindikati tiskarskih tiskarskih delavcev iz sosedne tiskar- delavcev so proglasili za jutri 24-umo ne, da bi prepričala delavce podjetja «Girotto», da se udeležijo vsedržavne stavke tiskarskih delavcev periodičnega tiska. Delegacija je imela tudi srečanje z lastnikom tiskarne, 38-let-nim Armandom Girottom, ki je poteklo brez incidentov. Toda kmalu nato se je Girotto nepričakovano pojavil pred vhodom tiskarne z lovsko puško ter začel streljati na delavce. 34-letni Luigi Robusti je bil ranjen iz kratke razdalje v obraz in grlo, 23-letnega Lina Boccalinija pa je krogla samo laže ranila. Oba so prepeljali v bolnišnico: medtem ko so prvemu dali samo prvo pomoč ter ga nato pustili domov, kjer bo okreval v petih dneh, so drugega takoj operirali. Operacija je trajala celih 7 ur: kaže, da se bo delavec rešil, čeprav bo obraz ostal trajno iznakažen. Vsekakor je prognoza zanj še vedno pridržana. Girotta, ki so ga sami delavci razorožili, je policija aretirala pod obtožbo poskusa namernega uboja ter stavko, zaradi česar v petek ne bodo izšli milanski dnevniki. Vsedržavni sindikati tiskarjev pa so proglasili za jutri dveumo vsadržavno stavko, ki pa ne bo preprečila rednega izhajanja dnevnikov. Stavke se bodo udeležili tudi tiskarski delavci «Primor-skega dnevnika*. Vsedržavno združenje italijanskega tiska je poslalo sindikatom tiskarskih delavcev solidarnostno brzojavko, v kateri protestira proti «hudemu nasilnemu dejanju, ki vnaša nov nevaren element v spor, ki je zaradi nepopustljivosti založnikov že tako težaven*. Svoj protest in solidarnost s tiskarskimi delavci je izrazilo tudi združenje časnikarjev Lombardije. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL pa je v svojem sporočilu poudarila. da novo nasilno dejanje prispeva k ustvarjanju ozračja protisin-dikalne napetosti ter dokazuje, kako je negativno stališče delodajalcev, ki skušajo zaostrovati sindikalni spor ter streti odpor delavcev*. TRŽAŠKI DNEVNIK V KULTURNEM DOMU OD 22. DO 28. FEBRUARJA Spored predavanj na 9. seminarju za slovenske šolnike na Tržaškem Prvi dan bo Ciril Zlobec govoril o kulturi v današnji družbi V četrtek, 22. februarja, se bo v Kulturnem domu začel 9. seminar za slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem in se bo zaključil v sredo 28. februarja. Na seminarju, ki ga prireja tržaško šolsko skrbništvo, se bodo zvrstila predavanja skupno za učitelje in profesorje, ali pa ločeno. Prvo predavanje bo 22. februarja od 9. do 12. ure, in sicer za učitelje in profesorje skupaj. O kulturi v današnji družbi bo govoril Ciril Zlobec, popoldne bo imela predavanje o temi «Kako navajamo dijake na učenje* dr. Bariča Merentič-Požarnik s filozofske fakultete v Ljubljani. Naslednji dan bo za profesorje predaval prof. Tomo Korošec, s filozofske fakultete v Ljubljani o temi «Značilnosti sedanje razvojne stopnje slovenskega jezika*. V soboto, 24. februarja, bo profesorjem predaval dr. Ivo Toličič s filozofske fakultete v Ljubljani o temi «Razvojne značilnosti mladostnika*, dr. Ivo Toličič bo pa za učitelje, v ponedeljek 26. februarja imel predavanje o temi «Razvojne značilnosti šolskega otroka*. V torek, 27. februarja bo prof. Janez Sivec, pedagoški svetovalec, predaval učiteljem o pouku slovnice z zgledi iz glagola, prof. Janko čar s pedagoške akademije v Mariboru pa o jezikovnih vajah. Prof. Janez Sivec in prof. Janko Čar bosta nadaljevala svoja predavanja za učitelje v sredo, 28. februarja, ko se bo seminar zaključil. Ciril Zlobec, ki bo s svojim predavanjem, oziroma pogovorom, odprl letošnji seminar, je vidna osebnost v današnjem literarnem in kulturnem življenju na Slovenskem. Rodil se je 4.7.1925 v Ponikvah na Krasu. Pred vojno je študiral v Gorici in v Kopru, med vojno pa je moral šolanje prekiniti. V partizane je odšel septembra 1943 in je dokončal študije po vojni na ljubljanski slavistiki leta 1953. Istega leta je izšla tudi njegova prva pesniška zbirka, ki jo je izdal skupaj z Menartom, Kovičem in Pavčkom; v tedanjih časih je bila ta pesniška zbirka znak pomembne preusmeritve slovenske lirike. Odtlej je Zlobec izdal še pet pesniških zbirk in dve prozni knjigi: «Moška leta našega otroštva* in «Moj brat svetnik.* Ciril Zlobec je že več let tudi urednik slovenske osrednje revije Sodobnost, okrog katere je zbral najpomembnejše sodobne ustvarjalce. Mnogo tudi prevaja iz italijanščine, srbohrvaščine in ruščine; i-mel je velik deiež posebno pri izdaji Antologije jugoslovanske lirike v italijanščini in italijanske lirike v slovenščini. Ciril Zlobec predseduje založniškemu svetu založbe Lipa v Kopru in ureja Pesniške liste ter je urednik literarne redakcije ljubljanskega radia. S svojim literarnim, pa tudi z organizacijskim in posredovalnim delom se Ciril Zlobec uvršča med najveljav-nejša imena slovenske kulture današnjega časa. Tržaški občinski odbor je na včerajšnji seji obravnaval številna u-pravna vprašanja in predvsem spremenil nekaj prejšnjih sklepov o posojilih, ker so bila zagotovljena potrebna sredstva neposredno iz sklada za Trst. Občina je že pred časom odobrila nakup bivšega Doma izseljencev v Ul. Italo Svevo za 500 milijonov lir, 700 milijonov lir pa bi morala najeti s posojilom da poslopje preuredi v šolo. Sedaj je zagotovljen celoten prispevek 1 milijardo 200 milijonov lir iz sklada za Trst in bodo lahko prej pričeli z deli, ker se je tudi upravni iiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiititiiiuiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiliiiiiiil Na dnevnem redu je med drugim nakup hiše za razširitev trga v Gročani. ureditev javne razvetljave na Darkirišču občinskega športnega centra v Dolini in v Boljuncu «Na jami* ter prispevek športnemu društvu Breg. D«Io deželnih komisij Druga posvetovalna komisija, ki ji načeluje svetovalec Dal Mas, je včeraj odobrila štiri nove zakone, ki se nanašajo na zbornico kmetijskih podjetnikov, na deželno pomoč za izboljšave v kmečkih domovih, na razvoj mehanizacije v kmetijstvu in na razvoj gozdarstva. Četrta komisija, ki jo vodi svetovalec Metus, pa je odobrila dva zakona, od katerih se eden nanaša na razvoj industrijskih področij, eden pa na jamstva za posojila trgovcem, ribičem in malim industrijcem iz naše dežele. DANES SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Upravna vprašanja na seji tržaškega občinskega odbora Razprave o novi sestavi rajonskih konzult ODMEV DENARNE KRIZE PRI NAS Zaradi zapore menjalnic upadel obmejni promet Tržaški potrošniki v Jugoslaviji naleteli na marsikatero težavo - V Trstu delovala samo menjalnica Bolaffio ■ Visoka kotacija dinarja Danes seja občinskega sveta v Dolini Danes bo v Dolini seja občinskega sveta. Id bo, po nekaterih u-pravmh zadevah začel razpravljati o občinskem proračunu za leto 1973. Denarna menjava je bila včeraj nedvomno glavni argument dneva. Monetarni potres, ki je imel svoj epicenter v zelo visokih finančnih krogih, je imel svoj predvidljivi odmev tudi med prebivalstvom našega področja, kjer so ljudje zavzeto računali, kaj se bo po novih denarnih razmerjih še splačalo kupovati čez mejo in kaj ne. Vsakdo je nepričakovano odkril v sebi delček ekonomista, čeprav se z višjimi finančnimi vprašanji ni nikoli ukvarjal, kajti o tem se je včeraj na dolgo in široko razpravljalo povsod, v družinskem krogu, na trgu, v javnih lokalih, na cesti. Ljudje so ugibali kako bo ukrepala Narodna banka Jugoslavije, potem ko je bilo končno rešeno vprašanje nove kotacije ameriškega dolarja. Vsekakor pa je vse zanimalo predvsem to, kdaj bo Narodna banka spet dovolila menjavo tujih valut, kajti še nikoli nismo na mejnih prehodih videli toliko zaskrbljenih obrazov kot včeraj. Ene je skrbelo, če bodo v obmejnih krajih od Kopra do Nove Gorice lahko menjali nekaj lir, drugi pa so se zbali, da bodo nemara ostali z avtomobilom na cesti, če jim na črpalkah ne dajo bencina za lire. Dejansko je bil ta strah upravičen, kajti marsikdo je skrbno prešteval tistih nekaj dinarjev, ki so mu ostali od preteklih nakupov v Jugoslaviji in marljivo računal, koliko denarja mu bo po nakupu blaga v veleblagovnici ali mesnici ostalo še za bencin. Drugi so zbegano tekali od ene menjalnice do druge in vztrajno prosili naj jim zamenjajo le nekaj lir, da jim ne bo treba peš domov. V menjalnicah pa so bili tudi včeraj neizprosni. Nihče si ni upal na lastno pest menjati tuje valute. Tu pa tam je vzcvetela črna borza, kakor se dogaja vselej ob takih priložnostih. Nekateri zasebniki so se namreč usmilili tržaških potrošnikov, a to za znatno visoko ceno dinar so zamenjali kar po 48 lir. Tržaške potrošnike je nekoliko olajšala šele sežanska podružnica Kreditne banke, ki je v popoldan skih urah zamenjala manjše vsote SINDIKALNA KRONIKA DELAVCI KRIVIJO EN EL ZA POMANJKANJE TOKA Solidarnostna stavka tiskarjev - Misli občina ukiniti ENCO? - Kovinarji oklicali 40 ur razčlenjenih stavk Okrog 2000 nameščencev ladjedelnice «Italcantieri» v Tržiču so premestili včeraj v dopolnilno blagajno zaradi zmanjšane dobave električnega toka zaradi stavke osebja ENEL. * # * Sindikati delavcev električne stroke v svojem sporočilu obveščajo javnost, da niso krivi za prekinitve dovajanja električnega toka. Ni namreč res, da bi do tega prišlo zaradi razčlenjenih stavk osebja, temveč zaradi «provokatorskega zadržanja ENEL in Zveze industrijcev, ki bi rade izzivale spore med delavci*. Zgodilo se je namreč, da je ENEL zavrnila — med stavkami — prisotnost posebnih skupin delavcev, ki bi zagotavljali nemoteno dovajanje toka. Res pa je, trdijo sindikati, da vse hidroelektrične centrale v deželi delajo s polno paro in brez prekinitev. Da bi še podrobneje pojasnili nastali položaj, ki je izredno oster, so sindikati delavcev električne stroke sklicali za danes, ob 11.30 tiskovno konferenco na sedežu tržaške CGIL. * * * Zaradi krvavega dogodka v Milanu, kjer je lastnik neke tiskarne streljal na delavce in dva hudo ranil, so sindikati grafičnih in tiskarskih delavcev oklicali dveurno solidarnostno stavko. Stavkali bodo tudi tiskarji Založništva tržaškega tiska. # # # Sindikati uslužbencev trgovske stroke so zahtevali nujen sestanek z.županom Spaccinijem zaradi grož-nje, da bo občina zaprla občinsko konzumno ustanovo ENCO, ki v drugih mestih Italije opravlja po- membno vlogo pri «zamrzovanju» cen prehrambenih proizvodov in bi ga sploh morali razširiti in okrepiti. # * * Kovinarska federacija v Trstu je sklenila, da do 10. marca izvede 40 delovnih ur razčlenjenih stavk. V petek bodo tri ure in pol stavkali vsi kovinarji industrijske cone in v boljunški GMT. V Žavljah in pri Domju bodo imeli enotno manifestacijo z zborovanjem. zagotavljali, da se bo z današnjim dnem problem dokončno razčistil in razrešil. Obvestilo sindikata slovenske šole v Trstu Danes, 15. t. m. ob 17. uri se sestane odbor na svoji redni seji. Na dnevnem redu so: zakonski osnutek Škerk-Belci, tehnični zavod in drugo. Učiteljski tečaj Predavanja bodo danes od 16. do 19. ure, od jutri, 16. t. m. dalje pa od 17. do 19. ure. Uradi deželnih odbomištev za šolstvo in za turizem so se preselili v nove prostore v Ul. Vidali 1. Telefonska številka je ostala nespremenjena (73-55). po 35 in pol lire. Kdor je prišel v Sežano nakupovat pred 17. uro je tako lahko zamenjal nekaj lir, če ni tega še prej opravil v Trstu pri menjalnici Bolaffio, ki je edina kupovala in prodajala dinarje. Zapora menjalnic v sosednji republiki je seveda vplivala na razpoložljivost in kotacijo dinarja, zaradi česar so ga v Trstu kupovali po 35 lir, prodajali pa po 36 lir. Nenaden ukrep Narodne banke Jugoslavije je neizogibno vplival tudi na mejni promet, ki se je včeraj bistveno zmanjšal. Tudi v samih obmejnih mestih je bilo opaziti veliko manj avtomobilov z italijanskimi registracijami, veleblagovnice pa šo bile skoraj prazne. Običajnim klientom, ki so kljub vsemu prišli nakupovat so povsod iiiiiiiiiiiiiniiirianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiirtaiiiiiiiiiiiii»iiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiUJLi NASTOP USLUŽBENCEV AVTOBUSNIH PODJETIJ Prihodnji teden 10 ur stavke za reformo javnih prevozov Uslužbenci povezujejo gmotne zahteve ob obnavljanju delovne pogodbe s splošnim vprašanjem korenite reforme prevozov, ki naj bodo «socialna storitev» - Tiskovna konferenca CGIL, CISL in U1L DRUGE VESTI NA ŠESTI STKANI postopek poenostavil. Podobna je tudi operacija z nakupom vile En-gelmann (100 milijonov nakup in 200 milijonov ureditev), katere okolico bodo preuredili v javni park. Občinski odbor je poleg tega odobril prispevek 10 milijonov lir za Rdeči križ, 16 milijonov lir za Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine in 16 milijonov lir za gledališče Verdi. Občinski svet se bo sestal v petek, ko bodo na dnevnem redu običajna upravna vprašanja. V kratkem pa bo prišlo v občinskem svetu do razprave o nekaterih pomembnejših vprašanjih še pred razpravo o proračunu za letošnje leto. Med temi vprašanji je zlasti važna ureditev občinskih rajonskih konzult, saj se bo nekoliko spremenil odnos sil in sestava v zvezi z izidi občinskih volitev in z novo sestavo občinskega sveta. V tej zvezi je tudi na dnevnem redu -vprašanje predsednikov in izvršnih odborov konzult, vendar pa menijo, da ne bo večjih sprememb in da bo do končne ureditve prišlo že v kratkem. Danes se sestane pokrajinski svet, ki bo razpravljal izključni? o pokrajinskem proračunu. To bo že tretje zasedanje posvečeno pokrajinskemu proračunu in na današnji seji bodo govorili predstavniki raznih skupin, odborniki pa bodo odgovorili na prihodnji seji, ko bo po vsej verjetnosti prišlo tudi do glasovanja o pokrajinskem proračunu. Danes, 15. t.m. praznuje v Dolini svojo 60-letnico NOTBURGA SANCIN Ob lepem jubileju ii iskreno čestitajo hvaležna družina, znanci in prijatelji. Na vsedržavni ravni se je pričel spopad za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev javnih prevoznih družb (v Trstu, na primer, ACEGAT) in zasebnih koncesijskih dlružb (SAP, La Carsica, Saita), ki ga sindikati povezujejo z nerešenim vprašanjem reforme prevozov, ki naj bodo odslej «so-cialna storitev*. Ker so delodajalske organizacije (Intersind za javne, ANAC za zasebne koncesionarje) zavrnile pogajanja glede reforme prevozov, so sindikati uslužbencev prevoznih družb sklenili oklicati prvo serijo «mehkih» stavk za skupnih 10 delovnih ur do 28. februarja. V Trstu bodo stavkali prihodnji ponedeljek (od 10. do 13. ure), v sredo 21. februarja (od 18.30 do 21.30) in v torek 27. februarja od 9. do 13. ure, ko bo po vsej državi splošna stavka delavcev vseh kategorij. Zapisali smo, da bodo stavke «mehke». Kaj to pomeni? Razlago so nam dali na tiskovni konferenci, ki so jo v Trstu sklicali sindikalisti CGIL, CISL in CCdL -UIL Varin, Benga, Curiale, Pet-tirosso in predstavniki uslužbencev raznih prevoznih podjetij tržaškega področja. Rekli so nam, da je osnovni cilj tega sindikalnega spopada resna prevozna reforma, ki naj sloni na načelu prednosti javnega prevoznega sredstva v mestu, kjer je zasebni promet že kaotičen. Zahteve gmotnega značaja so v tem primeru postavljene ob stran, saj gre le za povišek mesečne plače za 12 tisoč lir. Zato pa so sindikalisti mnenja, da je njihov spopad «težaven» vsaj v toliki meri, kot nastop kovinarjev za svojo delovno pogodbo. Interes javnosti, ki se prevoznih sredstev poslužuje je, da se krajevne, deželne in vladne oblasti obvežejo za resno reformo, ki naj bistveno izboljša javne prevoze v mestu in v okolici na osnovi «pod-ročij premikanja prebivalstva*, z javno — se pravi konzorcialno — upravo avtobusov, ki jih je treba vzeti iz rok zasebnim špekulantom. Žal se to ni zgodilo, trdijo sindikalisti, ki so včeraj zjutraj izvedeli za zakonski osnutek deželnega odbora, ki še enkrat dodeljuje večino finančnih sredstev zasebnim podjetnikom. Res pa je, da je treba koncesijska podjetja takoj razlastiti in jih predati v upravo javnim ustanovam. Obnoviti je treba avtobuse, ki so zastareli (navedli so primer avtobusov «Carsica», ki so vsi stari preko 10 let in se nevarno kvarijo), predvsem pa reorganizirati sistem dela in smeri prevozov. Ni namreč naključje, če deset odstotkov šoferjev v starosti med 40. in 45. letom občasno obiskuje pokrajinsko umobolnico zaradi živčne izčrpanosti po 6 ali 8 - urnih izmenah v mestnem vrvežu. Občinska uprava v Trstu je sicer izdelala določene načrte, ni pa izpolnila vseh svojih obveznosti, kot je na primer celotna miu-nicipalizacija SAP, predvsem pa ni občinska uprava upoštevala mnenja sindikatov, ko se je lotila reorganizacije Acegatovih prog. Kljub vsemu temu so sindikati sklenili, da v začetku svojega boja ne bodo zaostrovali stavkovnega gibanja, ker bi v tem primeru prizadeli delavce in sploh ''.•v P* Po nekaj sončnih dneh se je vreme tudi pri nas poslabšalo. Včeraj je v mestu in tja gor do kraškega roba deževalo in v 24 urah je padlo 55 mm dežja, kar je za te čase precej. Na Krasu pa se je med dež pomeša! tudi sneg, vendar se je prijel samo na Pesku in Gročani, kjer je kar lepo pobelil pokrajino in pričaral pravo zimsko idilo, kot je lepo razvidno s slike, ki jo je naš fotograf posnel v zgodnjih popoldanskih urah vse koristnike prevoznih sredstev. Z njimi pa želijo sindikati skovati zavezništvo, da bi s skupnim pritiskom za skupne interese iztrgali pri vladi, deželi in občinskih upravah stvarne obveze za reformo. V tem smislu so torej prve stavke «mehke», ni pa izključeno, da se bo skupni boj za reformo zaostril, saj dosedanje politične izkušnje z Andreottijevo vlado in deželno vlado Furlanije -Julijske krajine ne dajejo prevelikih jamstev, da bo zastavljeni cilj kmalu dosežen. Nasprotno so sindikalisti prepričani, da bo ta nastop dolg in težaven. Boris Zuljan razstavlja v občinski Se še ni polegel glas o razstavi mladega slovenskega likovnika Livia Možine katerega razstava v občinski galeriji je vzbudila med občinstvom toliko hrupa in najrazličnejših komentarjev, in že se moremo v isti galeriji spoznavati z drugim mlajšim slovenskim likovnikom. Od sinoči namreč razstavlja v občinski galeriji Boris Zuljan, o katerem smo doslej že večkrat pisali in ga našemu občinstvu tudi obširneje predstavili. Boris Zuljan je za to svojo razstavo pripravil zelo veliko del, v glavnem motive iz naših krajev, motive s Krasa in iz Brega, odkoder je po rodu, saj nam že njegovo ime pove, da je rojen Brežan. Razstava Borisa Zuljana bo odprta do 22. t.m. in to po običajnem urniku galerij: ob delavnikih od 10.30 do 13-00 ter od 15.00 do 20.00 ure, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00 ure. Fotografska razstava o zgodovini revolucij Tržaška sekcija za kinematografijo in fotografijo ustanove Adriaclub Italia, prireja v torek. 20. februarja ob 19.30. na sedežu v Ul. San Nicolo 6, fotografsko razstavo o zgodovini revolucij, ki jo je pripravila založba Fabbri Editori. Razstava bo odprta za občinstvo od srede, 21. februarja naprej, in sicer ob delavnikih od 16. do 21. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure in od 16. do 21. ure. 9 Tržaška občina sporoča, da bo občinski bazen zaprt od nedelje, 18. februarja, do torka, 20. februarja opoldne, zaradi popravil. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/Ul SPDT vabi na 7. predavanje in projekcijo sezone 72-73 o temi: «Slovenci na Makaluju» katero je pripravil botanik prof. TONE VVRABER. Predavanje bo v četrtek, 22. t. m. ob 20.30 v Ul. Geppa 9, Ob tej priložnosti bomo sprejemali članarino. Športno društvo VESNA priredi v soboto, 17. februarja v dvorani Ljudskega doma v Križu PUSTNI PLES Igra ansambel «Kras» od 21. do 4. ure zjutraj. Vabila in rezervacije miz na sedežu društva v Križu. Vabljeni! Prosvetno društvo IVAN GRBEC v Skednju vljudno vabi v petek, 16. t. m. ob 20. uri na večer posvečen domači pisateljici MARICI GREGORIČ - STEPANČIČEVI O njenem življenju in delu bo govorila Milena Lavrenčič - Lapajnetova. Člani Slovenskega a-materskega gledališča bodo prikazali nekaj prizorov iz njene drame VERONIKA DESENIŠKA. Vstop prost! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na ogled razstave SODOBNE SLOVENSKE GRAFIKE ki je v Kulturnem domu. Odprta je od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Razstave V občinski galeriji razstavlja svoja dela mladi slovenski slikar Boris Zuljan. V razstavni dvorani aCesare Sofia-nopnlo* na Largo Papa Giovanni 6 razstava malih slik, ki jo prireja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava je odprta še danes od 18. do 20.30. V občinski nmetnostni dvorani palače Costanzi razstava «Sigmund Freud*, ki jo prirejajo tržaški sedež Goethe Instituta iz Munchna, mestni muzej Revoltella in Italijansko • avstrijski kulturni krožek v Trstu. Razstava je odprta do 21. februarja. Izleti ŠD POLET priredi v nedeljo, 18. februarja, smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah, tel. 212-136. Pripravljalni odbor speleološkega odseka SPDT priredi v nedeljo, 18. t. m. prvi jamarski izlet v jamo «Dim-nice* pri Slivnem (Kozina). Zbirališče na Kozini pri gostilni Jadran ob 9.30 zjutraj. SPDT priredi 17., 18. in 19. marca zimo vanje na Krvavcu. Odhod ob 15. uri v soboto 17. marca. Prijave v Ul. Geppa 9 do 2. marca. Število mest je omejeno. Razna obvestila Učiteljstvo državne osnovne šole «Albert Sirk* v Sv. Križu vabi cenjene starše na tri predavanja, ki bodo obravnavala vprašanja vzgoje v sedanjem času. Predavanja bodo v šolskih prostorih danes, 15. t. m., jutri, 16. in v soboto, 17. februarja 1973 ob 20. uri. Mali oglasi DAMSKI ŠIVILJSKI MODNI salon išče vajenke. Telefonirati v delovnem času na št. 24-312. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 15. februarja JORDAN Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 10.24 — Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 5.47 Jutri, PETEK, 16. februarja DANILO Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,5, najnižja 4,4, ob 19. uri 5 stopinj, zračni pritisk 992,6 mb, rahlo narašča, veter 4 km na uro, zahodni-jugo-zahodni, vlaga 92-odstotna, padavine 28,4 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. februarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb. UMRLI SO: 89-letna Maria Per-tot vd. Andrineg, 78-letni Fortunato Naccari. 52-letni Mario Bianchet, 64-letni Ricciotti Bettarello, 66-letni Giuseppe Mauro, 81-letna Maria Chermaz por. Micolich, 71-letna Li-dia German por. Vecchiet. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44: Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Gemelli. Ul. Zorutti 19/C. GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972 - 1973 šesti abonmajski koncert V soboto, 17. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu AKADEMSKI KOMORNI ZBOR COLLEGIUM MUSIČ U M iz Beograda Dirigent: DARINKA MATIČ Solisti: Vera Milčie sopran Svetlana Bojčevič sopran Valerija Bogdan sopran Slobodan Stankovič bariton Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Prevod Scena Kostumi Glasba Korepetitor BORUT TREKMAN ing. NIKO MATUL ALENKA BARTLOVA URBAN KODER IGNACIJ OTA Režija MIRAN HERZOG Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JANKO in METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Razprodano Prosvetno društvo «TVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu, UL Montecchi 6, Jutri, 16. t. m. ob 20.30 bodo v društveni dvorani gostovali člani Amaterskega odra PD Prosek -Kontovel z Nušičevo komedijo EMANCIPIRANE ŽENE Slovenski prosvetni društvi TABOR - OPČINE SLOVAN - PADRIČE-GROPADA vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 17. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Sodelujejo: 1) Avtorji pesniških listov: Marij Čuk, Filip Fischer, Andrej Kokot, Ace Mermolja, Jolka Milič; 2) Recitatorji; 3) Mešani pevski zbor SLOVAN — Padriče - Gropada, moški pevski zbor TABOR — Opčine. Predavanja KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom JUTRI, 16. t. m. ob 19.30 v Medji vasi (pri Radetiču) tudi za Devin. Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma. Prispevki Gledališča V počastitev spomina pok. Sonje Hrovatin roj. Čok daruje Emil Gombač (Čeriken) iz Lonjerja 1.500 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Ob 40. obletnici smrti Antona Dolgana daruje sin Marijan 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Na včerajšnji dan pred 28 leti je padel v Rosalnicah pri Metliki Ivan Verša s Proseka. Spominjata se ga sestri Danica in Marija, ki darujeta 4000 lir za Dijaško matico. KULTURNI DOM Danes, 15. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. Razprodano. Danes, 15. t. m. ob 20.30 Ferdi- nand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za red E — mladinski v četrtek; jutri, 16. t. m. ob 16. uri za red G; v nedeljo, 18. t.m. ob 16. uri za red F — okoliški. Prodaja vstopnic od delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. tel. št. 734-265. VERDI Uprizoritev Smareglieve opere ■ulstrska svatba* v gledališču Verdi predstavlja pomemben kulturni dogodek. Izvedba je zaupana mlademu dirigentu Mannu Wolf-Ferrariju in režiserju Antonellu Madauu Diazu ter solistom Mariji Chiari, Carlu Zardu, Alessandru Maddaleni, Ruggeru Bon-dinu, Alessandru Cassisu in Nori Jankovičevi. Osnutke za sceno je izdelal naš tržaški slovenski umetnik Lojze Spacal, realizirali pa so jih v delavnicah gledališča Verdi pod vodstvom Maria Rossija. Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli. Prva predstava bo v soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (t. 31948). Medtem se nadaljujejo predstave Bellinijeve opere «Norma» s Cristino Deutekom v naslovni vlogi. Jutri ob 20.30 je na programu četrta predstava za red B v vseh prostorih. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 ponovitev Brechtove drame ((Galilejevo življenje*. V glavni vlogi Tino Buazzelli. AVDITORIJ Danes zvečer je na sporedu tretja abonmajska predstava revije «Gleda-lišče danes*. Paolo Poli bo uprizoril v lastni režiji delo «Giallo!!!», ki ga je napisal v sodelovanju z zvesto Ido Omboni. Policijska zgodba, čeprav zelo prijetna, je seveda samo pretveza. Paolo Poli v njej ironizira tradicije, kulturo in na splošno strukture družbe, ki ni samo družba daljne Velike Britanije. Poli sam pooseblja kake pol ducata oseb, pri čemer prihaja do polnega izraza njegova izredna sposobnost za travesti-cije in piker humor. Poleg Polija nastopajo še Maria Grazia Sughi, Edo-ardo Borioli, Mirton Vajani, Liana Castelli, Franco Bergesio in Pierino Dotti. USIS Danes ob 18. uri bo v veliki dvorani Italijansko - ameriškega združenja v Ul. Roma 15 predaval prof. M. Jurak z oddelka za nemški jezik in literaturo filozofske univerze v Ljubljani o Tennesseeju Williamsu in Arthurju Millerju. Predavanje sodi v cikel, posvečen ameriški literaturi. Prof. Jurak je nedavno preučeval a-meriško literaturo v ZDA, kjer j« bil v akademskem letu 1970-71 tudi lektor oddelka za angleščino na Drage University. Je avtor številnih študij o Cummingsu, Spenderju, Eliotu, Audenu, Bellovvu, Conradu, Melvillej® in drugih. Lani je objavil antologij® angleških pesnikov s kritičnim uvodom in zgodovino za potrebe študentov jezikov. Kino Cappella Underground «Tre nel mille*. Barvni film Franca Indovina. Igrata Carmelo Bene in Franco Parenti. Nazionale 16.00 «AU’ombra delle P*' ramidi*, Charlton Heston in Hildegard Neil. Fenice 15.00 «Cinque dita di vi®" lenza*. Eden 16.00 «La notte dei diavoli*-Gianni Garko, Agostina Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Anna ed Eva*. G-Petre, Maria Lilyedahl in Francise® Rabal. Prepovedano mladini P°d 18. letom. Excelsior 16.00 «Provaci ancora, Sam», Woody Allen. Barvni filf®- Ritz 15.30 «Joe Valachi*, barvni fiim. Charles Bronson, Lino Ventura. Walter Chiari. mladini pod 14. 1®' tom prepovedan. Aurora 15.45 «Una ragione per vivef® e una per morire*. Barvni film- Impero 16.30 «11 generale dorme >® piedi*. Barvni film. Capitol 16.30 «La ragazza dalla pAe di luna*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 Dvodejanka Amendol® in Corbuccija «Commedia del D®" camerone*. Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Gli spogliad*; Barvni film. Prepovedano mladi®1 pod 18. letom. Moderno 16.30 «Lesbo», Števen Ted j® Carla Romanelii. Barvni film. Bte' povedano mladini pod 18. leto®1- Vittorio Veneto 16.30 «La statua*. : grata David Niven in Vima Lis® Prepovedano mladini pod 14. leto®® Abbazia 16.00 «Andree, 1'esasperazio®® del desiderio caldamente femmi®1' le», J. Sansen in A. Brauss. Bari ni film. Prepovedano mladini P®0 18. letom. Astra 19.45 Cineforum «L’harem» «11 seme delTuomo*. Jutri 1®-® «Scusi, lei e favorevole o cont®® rio?» Alberto Sordi in Anita berg. Barvni film. Ideale 16.00 «Noi siamo zlogareH1*’ Stan Laurel in Oliver Hardy. Sporočamo, da nas je za vedno »spustila naša draga mama, nona, teta in tašča LOJZKA GODINA roj. PERT0T Pogreb bo v petek, 16. t. m., ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo hčerka Graziel-la, sinovi Danilo, Mirko in Stojan t družinami ter drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, Pulj, 15. februarja 1973 GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Začetek razprave o zakonu za razvoj kulturnih dejavnosti Prispevki bodo znašali 850 milijonov Ur na leto Dušan Lovriha o kulturni vlogi slovenske manjšine V deželnem svetu se je včeraj niške kulture in poznavanje umetni-začela razprava o zakonskem načr- škega bogatstva v deželi, vredno- to. ki ga je predložil deželni odbor in ki predvideva nove finančne Posege za razvoj kulturnih dejav- tenje kulturnega bogastva in ljudskih izročil ter pobude, ki se na-I našajo na kulturno bogastvo lenosti v Furlaniji - Julijski krajini. | zikovnih manjšin»). Dežela bo na-P novi normi je v HI. posvetovalnij dalje še naprej priznavala svojo komisiji obširno poročal svetovalec Cocianni (KD), pred začetkom razprave v deželnem svetu pa je k pomoč za kulturne dejavnosti izven Furlanije - Julijske krajine. V primeri z zakonom iz leta 1969, zakonskemu osnutku dodal posebno si nova norma v večji meri priza-Poročilo še predstavnik manjšine | deva, da bi izravnala kulturne raz- PREDLOG IZVEDENCEV ACI Revolucija v mestnem prometu: samo enosmerne ulice v središču! Goriška občina je dala Avtoklubu nalogo, da pripravi načrt o bodočem prometu - So izvedenci upoštevali pri izdelavi načrta vse faktorje? - V načrt bi bilo treba vnesti popravke svetovalec Rizzi (KPI) Cocianni je dejal, da je dežela Prvič obširneje nastopila na področju kulture z zakonom štev. 11 iz leta 1969, katerega veljavnost pa le zapadla konec lanskega leta. Se-danji zakon obnavlja ugodnosti like v naši deželi, da bi pripravila vrsto kulturnih središč, do katerih naj bi imele dostop najširše množice in da bi primerno okrepila kulturne vezi s sosednimi deželami. V ta namen sta predvideni okrepitev delovanja «deželne komisije za ®onjene norme in jih na nekaterih kulturo in umetnosti* in njena Področjih razširja, ne obsega pa celotnega spektruma .kulturnih dejavnosti, ker so za univerzitetno izobrazbo, za znanstveno raziskovanje, knjižnice in muzeje predvideni posebni zakoni. Nova norma določa letni prispevek v višini 850 milijonov lir Za kulturne dejavnosti, o katerih je govor v nazivu I. deželnega zakona štev. 11 iz leta 1969 •.sirjenje književne, znanstvene, socialno - gospodarske in urbanistične kulture, glasbeno, operno in kon- raširitev s pristopom predstavnikov pokrajin in glavnih občin v deželi. V členu 4 se posebej poudarja «iz-redna kulturna vloga* nekaterih u-stanov iz naše dežele, med temi Stalnega slovenskega gledališča. Zakon končno predvideva ustanavljanje posebnih «kulturnih središč* v okviru posameznih občin ali konzorcijev občin, ki naj bi delovala v sodelovanju s knjižnicami in muzeji iz naše dežele. Za predvidene posege na kultur- certno delovanje, delovanje dram- (nem področju določa zakon po 800 skih gledališč, pospeševanje umet- i milijonov lir na leto, in sicer od 'Miiiiiiiiiu, milil, umiimiimiiniiiii i, iiiiiiuiiiii.miiii ,1111,,,,,,,,,mu,,1,11,, Po UGOTOVITVAH «ALITALIE» letos do vključno 1977. Poleg tega določa prispevek v višini 50 milijonov lir na leto za ureditev in poslovanje «kultumih središč*. Že med razpravo v okviru IH. komisije so prišla do izraza različna mnenja o novi normi. Predstavniki posameznih svetovalskih skupin so predložili vrsto popravkov in dopolnil, ki so jih ponovno napovedali med včerajšnjo razpravo v deželnem svetu. Kakor omenjeno, je predstavnik manjšine Rizzi pripra-; vil k zakonu posebno poročilo, v katerem je naglasil, da je dežela ; po zakonu štev. 11 iz leta 1969 pospešila izobraževalne in znanstvene dejavnosti, druge pa zanemarila. Napoved novih zakonov za nekatera kulturna področja pomeni, da se rešitev ustreznih problemov prenese na tretjo mandatno dobo in da bodo te dejavnosti obtičale vsaj za leto dni. Rizzi je naglasil, da nova norma potiska v ozadje kul- -turno komponento, ki jo predstav- ' lja slovenska narodna skupnost. V razpravo so včeraj posegli svetovalci Gefter-Wondrich (MSI), Mar-tinis (KD), Puppini (MF), Lovriha (KPI), Di Caporiaceo (neodvisen), Morelli (MSI), Trauner (PLI) in D’Antoni (PSDI). Slednji je začel govor v furlanščini ter ga nato nadaljeval v italijanščini. Naglasil je, da je mnenja, da ima tudi furlanski jezik pravico, da pride do izraza v deželnem svetu, vsaj ko gre za vprašanja, ki zadevajo kulturo. Svetovalec Lovriha je izrekel vrsto kritik na račun novega zakona in napoveaai, da do KPI vložila nekaj popravkov in dopolnil. Govornik je naglasil, da za pravo kulturo ialiao smatramo le tisto, ki zajema najširše množice ljudi in ne le ožjih krogov privilegirancev. Naši deželi je prirojena vloga kulturnega mostu z ostalo Evropo, v tej vlogi Sezonska proga z Beogradom je bila lani nerentabilna Enosmerna vozovnica je stala 31.200 lir - Kljub ugodnim mnenjem, ‘naio potnikov - Preti nevarnost, da bi zveza letos odpadla1 pa je treba priznati pomembno me- Iržaška trgovinska zbornica je te dm razposlala tvrdkam in podjetjem !z naše pokrajine okrožnico, s ka-toto jih vabi, naj bi sporočile usta-sv°ia gledišča v zvezi s poletno letalsko zvezo Trst — Beograd. Trgovinska zbornica je namreč v letih 1970 in 197J. opravila širšo, , , , . , ^keto, da bi ugotovila, kolikšno' na Lokvah in v Črnem vrhu f\. zanimanje poslovnih krogov iz “■Saške pokrajine za morebitno ha sklepala o tem, ah naj progo obnovi v letošnji sezoni ah ne. bil na primer ves dan zaprt telefonski promet med Novo Gorico in Tolminsko ter Idrijo in proti Ljubljani, po kabhh, ki peljejo prek Podbrda. Tudi cesta je bila dlje največjega slovenskega pesnika ^Postavitev redne letalske zveze °nke — Beograd. Anketa je dala ^godne rezultate, v smislu da so čan' *n Pd^jdi3 izrazila prepri-“Je, da bi se takšna proga prav gotovo obnesla. Redna zveza z S avnirn mestom Jugoslavije naj bi in31?^ .irnela predvsem trgovski turistični namen, za kar so na i T®1 področju dani pogoji za ren-Gaoilno obratovanje. Državna letalska družba Alitalia •>e lani ras uvedla progo, in sicer sezonsko, to je od 31. maja do 29. epternbra. Letala so odhajala z ron-kega letališča vsako sredo in vsak Petek. ob 14.35 (po poletni uri in Pristajala v Beogradu po 100 rninu-sh letenja. Iz glavnega mesta SFRJ S1 *‘aIa J,(vrste caravelle z 881 |z g0rjške bolnišnice Trstu istedaa-alK iVK ,cSTri Pr?t! i Na Tkgu Medaghe d’oro je • ste dm ob 15-35 (Po sončni ... 6 , . ^1 m pristajala v Ronkah ob 17.55 prejšnje popoldne pnslo do trce-Ikopet p0 poletni uri) Enosmerna I nJ3 dveh avtomobilov, pri kate-vozovnica je stala 31.200 lir. •Jb koncu sezone je Alitalia sporo-,la- da je bila proga premalo obi-kana in da se torej ni obnesla, rgovmska zbornica se zato sedaj snirna pri tržaških podjetnikih in rurističnih delavcih za razloge, ki ° botrovali razponu med napo-^rni m dejanskim izkoriščanjem sto slovenski manjšini. To pa predsezonske proge z Beogradu. Na pod- postavlja priznanje polriopravnosti lagi dobljenih odgovorov bo Alita- Slovencev na vseh ravneh. Pri tem je treba zravnati tudi razlike v odnosih med večinskim narodom in Slovenci s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine. V zakon se kultura nadalje o-bravnava kot enostranska dobrina medtem ko sta v naši deželi dve vzporedni kulturi: italijanska in slovenska. Slovensko kulturo je treba še v večji meri podpirati kakor kulturo večinskega naroda, saj se mora razvijati v neprimerno težjih V torek v Gorici literarni večer Že sedaj opozarjamo na literarno srečanje, ki bo v torek 20. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici, z Ivanko Hergold in Marijem Čukom. Istočasno bo otvoritev razstave slikarja Franka Vecchieta. Mlada pesnika smo v Gorici že poslušali, slikar pa je za naše kroge nov. Razstava bo odprta do 1. marca vsak dan od 17.30 do 20. ure. Literarno srečanje in razstavo prireja Mladinski krožek v Gorici. V Novi Gorici tudi včeraj niso menjavali lir Tudi včeraj v bankah, v menjalnicah ali trgovinah na sosednem jugoslovanskem področju niso menjavali tuje valute. Zaradi tega se je marsikateri italijanski turist hudoval, ker ni mogel kupiti bencina ali živil. Kljub temu pa so tu pa tam posamezniki na lastno pest v najnujnejših primerih menjali kupcu tujo valuto. V Novi Gorici pričakujejo, da bo danes že uveden nov menjalni režim. Inž. Quaglia od prometne sui>.ue Aul razlaga v dvorani občinskega sveta v Gorici prometni načrt za Gorico Razstavljena maketa palače Espomego Maketa razstavnih prostorov Espomego, ki jih bodo zgradili v Ulici della Barca v bližini mosta 9. avgusta, je razstavljena v trgovini Pitassi na Verdijevem korzu. Kogar zanima, si jo lahko ogleda. Nocoj v Novi Gorici predstava «Krsta pri Savici» V Komorni dvorani v Novi Gorici bo nocoj ob 19.30 Primorsko dramsko gledališče predstavilo dramatizacijo Prešernovega «Kr-sta pri Savici». Delo je dramatiziral Tone Peršak. Jutri pa se prične v Novi Gorici, vedno v priredbi Primorskega dramskega gledališča drugi festival malih odrov. Predstave bodo v Komorni dvorani. Jutri zvečer ob 19.30 bodo predstavili Franceta Forstneriča «Pijanega Kurenta». Izvajali b6do člani Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. priredi 1973 v Gorici športno društvo JUVENTINA v soboto, 17. februarja Prosvetni dvorani v PUSTNI P1ES Igra ansambel The Lords iz Trsta Vabila in rezervacije miz pri: Milan bar in Gostilna Romana v štandrežu, SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Veliko snega Sneg je na Goriškem včeraj segel do nižin. Po podatkih, ki so nam jih posredovali organi za notranje zadeve, ga je ponekod na Tolminskem zapadlo tudi do 70 in pogojih. Tako se na primer mate-80 cm. V vseh turističnih sredi-j rialni stroški za slovenske kulturne ščih, na Lokvah, na Livku ter v j dejavnosti krijejo v razmerju 90% Črnem vrhu .so zelo ugodni pogoji iz zasebnih prispevkov samih pri-za smučanje. ] padnikov manjšine. Prav tako je So pa nastale zaradi novega sne- treba za Slovence pripraviti po-ga nekatere nevšečnosti. Včeraj je sebna «kultuma središča*. Na koncu je Lovriha opozoril na nedavne Prešernove proslave na našem področju ter povabil deželni svet, naj bi se zamislil o evropskem sporočilu časa zaprta za tovornjake in vlačilce proti Ljubljani in naprej v notranjost države. rem se je ranila 21-letna učiteljica iz Ul. Scaramuzza, Lucia Cla-ri, ki je vozila fiat 500, namenjena iz Ul. Pellico proti severni železniški postaji. Iz Ul. Orzoni pa je privozil drug avtomobil, na katerem se je peljala 40-letna gospodinja iz Vidma Teresa Milan. S polkami in valčki skozi pustni čas Razprava o zakonu se bo danes nadaljevala. Tehniki italijanskega avtomobilskega kluba iz Rima, ki jim je goriška občina pred približno dvema letoma naročila podrobni načrt za ureditev mestnega prometa, so svoje delo zaključili in predstavili občini ter zastopnikom javnega življenja, strokovnih združenj in tiska v torek zvečer osnutek načrta za promet v mestnem središču. Rimski tehniki so načrt pripravili potem ko so se seznanili z gostoto prometa v Gorici na podlagi ugotovitev v juliju 1971 in v novembru 1971. Takrat so ugotavljali število vozil, ki prihajajo ali odhajajo iz mesta po najvažnejših mestnih vpadnicah, in to tudi v posameznih urah dneva. Nato so anketirali tisoč družin v Gorici in od njih hoteli izvedeti, tako se premikajo po mestu, z vozilom, s kolesom, peš, z mestnim avtobusom. Inž. Quaglia od prometnega urada ACI je izdelal že več podobnih načrtov v raznih italijanskih mestih. Isti urad je pripravil tudi prometni načrt v Vidmu, kjer pa avtomobilisti niso preveč zadovoljni. Predavatelj, predstavil ga jer:: župan De Simone, ki je dejal, da hoče naše mesto dobiti prometni načrt predno bo prepozno, je govoril predvsem o smernicah avtomobilskega prometa v mestu in o parkiriščih. Načrt ima zaradi nuje omejeno časovno veljavo, saj je predviden za prihodnjih pet let. ker ni mogoče vedeti, kakšne bodo potrebe v prihodnosti. Tehniki so ugotovili, da je sedanja hitrost avtomobilov v mestu, upoštevajoč se-mafore in vse druge ovire, 9 do stERfo v SOBOTO ZVEČER ansambel RICHIE VADNAL ZLATI ZVOKI bratje AVSENIK iiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiMHii ŽIVAHNO NOČNO DELO AVTOMOBILSKIH MIŠI Mlad Egipčan zaloten pri «delu» v tujem avtu Večina avtov, v katere so vlomili neznani tatovi, je bila parkirana blizu gasilske postaje Prejšnjo noč so avtomobilske miši okradle vrsto avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini gasilske postaje na Trgu Nicolini, v Ul. Fo-scolo, Ul. D’Azeglio in Ul. Cavalli. Vrsto tatvin je odkril 26-letni gasilec Francesco Minca iz Ribiškega naselja 83, ko se je po nočni izmeni odpravil k svojemu avtu. Neznanci so s silo odprli desno okence njegove giulie 1300 in mu odnesli radijski sprejemnik in magnetofon. Na kraj je prihitela policijska izvidnica pod vodstvom ma-rešala Steffeja. Ravno tedaj je končal nočno izmeno tudi 56-letni gasilski podčastnik Sergio Tippi iz Ul. Kandler 15, ki je opazil, da so mu neznanci odprli fiat 850 in odnesli torbo, v kateri je hranil razne potrebščine. Agenti so tedaj začeli pregledovati tudi ostale avtomobile v bližnjih ulicah in so odkrili v Ul. Fo-scolo fiat 124 šport z razbitim steklom. Poiskali so gospodarja, 58-letnega uradnika Biagia Debattisti-ja iz Ul. Toti 21, ki je ugotovil, da so mu tatovi ukradli stereofonski sprejemnik in magnetofon. Na ENEL ENTE HAUOHALE PER L'E NERGl A ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 9. do 15. februarja. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe, Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti ind- sirijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. prednjem sedežu pa je bil majhen dežnik, ki ni bil last lastnika avtomobila in ki ga ni bilo v avtu prejšnji večer, ko je Debattisti parkiral svoj avto. V Ul. Foscolo je bil še drug fiat 124 šport in tudi tega so neznanci s silo odprli. Lastnik, 34-letni uradnik Roberto Tandoi iz Ul. Foscolo 34, je izjavil, da so mu neznanci ukradli radijski sprejemnik in zvočnike, plastično torbico, na tleh pa so pustili odvijač, s katerim so po vsej verjetnosti odprli vrata. Končno so agenti odkrili še vlom v avto fiat 850 v Ul. Cavalli, ki je last 35-letnega kinematografskega operaterja Fulvia Caputtija iz Ul. Foscolo 25. Ta je po pregledu avtomobila ugotovil, da mu ne manjka ničesar, nasprotno, na tleh je ležalo nekaj ključev, ki niso njegovi. Medtem, ko so agenti pregledovali avto, se je približal pek Vladimir Kosiča iz Ul. Cisternone 118, ki dela ponoči v bližnji pekarni. Agentom je izjavil, da je približno ob pol štirih opazil neznanca, ki se je mudil pri avtu z žepno svetilko. Ko je izstopil iz pekarne, da bi videl, kaj se dogaja, se je neznanec prav mirno vsedel v avto in kadil, tako da je menil, da gre za lastnika. Vseeno pa je znal posredovati preiskovalcem precej točen opis tatu. Agenti so prejšnjo noč zasačili na delu avtomobilskega tatu v Ul. S. Francesco. Gre za 22-letnega egipčanskega državljana Sameha Youssefa Bishaya iz Kaira, ki je bil v notranjosti giulie 1300, last 35-letnega delavca Alberta Dali’Ar-gineja iz Ul. S. Francesco 31. _Bi-shay je najprej skušal prepričati agente, da je samo hotel prespati v avtu, ker pa so mu našli v žepih ključe, odvijače, več žepnih svetilk, temnih očal in magnetofonskih trakov, je končno priznal, da je v avtu kradel. Še več, priznal je tudi, da je malo poprej okradel avto fiat 124 special v Ul. del Ronco. I Agenti letečega oddelka so ugoto-I vili, da je ta avto last 57-letne go-I spodinie Guerrine Magris por. In-1 vari iz Ul. S. Francesco 66. Egip čana so seveda aretirali. 12 kilometrov na uro. S križišča pred sodnijo do cerkve sv. Ignacija na Travniku, t.j. na razdalji 700 metrov, porabi avtomobilist sedaj 5-6 minut, če bi uvedli enosmerno vožnjo bi se ta čas znižal na največ eno minuto. Zaradi tega je treba uvesti čim-več enosmernih smeri tudi na sedanjih glavnih in širokih ulicah. Največ prometa se v mestu odvija v smeri sever-jug. Optimalna rešitev bi bila, da bi se promet odvijal povsod enosmerno. Za sedaj pa se tehniki zadovoljujejo s polovično rešitvijo. Smer sever-jug bi se odvijala začenši na severu, takole: pri Uršulinkah bi bilo moč voziti najprej po Ulici Mighetti (začetni del Svetogorske ulice bi bil zaprt vozilom, ki prihajajo od solkanskega prehoda in s Svetogorske postaje), nato po Ulici Scodnik do križišča pred sedanjo gluhonemnico. Tu bi avtomobili zavili na levo v Ulico Seminario, nato proti jugu po Verdijevem korzu, ki bi bil enosmeren. Enosmernost naj bi veljala tudi v začetnem delu Korza Italija do, Ulice Bellini', Ulica Bčllini, Trg Julia, Ulica Randaccio bi bile enosmerne v smeri proti Ulici Duca d’Aosta. Pred slovensko nižjo gimnazijo bi bil promet proti severu po Ulici Duca d’Aosta enosmeren. Tak bi bil nato po Ulici Nazario Sauro, Trgu Municipio, Ulici De Gasperi, Ulici Roma, Travniku, Ulici Car-ducci, Kornu, v Ulici Silvio Pellico, začetnem delu Svetogorske ulice do Uršulink. Vmes bo vrsta enosmernih ulic. Ulica sv. Ivana in Ascoli kot do-sedaj, Ulica S. Chiara v smeri od korza proti škofiji, Raštel od Travnika do trga pred stolnico (obratno kot sedaj), Ulica Monache od Raštela do Ulice Mazzini, Ulica Mazzini v smeri proti županstvu (obratno kot sedaj). Promet od Rdeče hiše naj bi prihajal v mesto po Ulici Alviano, Trgu sv. Antona in Trgu Cavour, Ul. Marconi, prvem delu Ulice Crispi do križišča z Ulico Roma. Po Ulici Oberdan bomo vozili v smeri Travnik . Korzo, po Ulici Crispi v paralelni smeri. Obrnjen bi bil tudi enosmerni promet po Ulici Morelli, vendar to samo do Ulice Crispi. V ulicah blizu Stande in v Ulici Garibaldi bi veljal enosmerni režim, kot sedaj. Sprememba bi bila v Ulici 24. maja, kjer bi bi! promet enosmeren do sodnije proti Korzu. Če bi kdo hotel s Korza Italija ali iz Ulice 9. avgusta v bolnišnico, bi moral po ovinku po ulicah Bellini, Randaccio, Duca d’Aosta do križišča pred sodnijo in od tod dalje po Ulici Vittorio Venelo. Do tu spremembe v prometu vozil. Spremenile naj bi se proge mestnih avtobusov. Ti bi deloma lahko vozili v nasprotni smeri po enosmernih ulicah, in sicer od Uršulink do Travnika proti jugu ter po Korzu Italija do Ulice Cascino. kjer bi bil enosmerni promet spremenjen, nato bi avtobus vozil proti severu od županstva navzgor. Večje so težave s parkiranjem avtomobilov. Načrt predvideva določene omejitve, posebno v tistih ulicah, kjer bo uveden enosmerni promet. V strogem mestnem središču so parkirišča že sedaj izkoriščena. Zaradi tega pa se nam zdijo predlagani ukrepi v zvezi s parkiranjem avtomobilov, če bodo u-vedli enosmerno vožnjo v številnih ulicah, prestrogi. Nemogoče si je namreč misliti da bi prepovedali parkiranje v ulicah Carducci, Seminario, Mameli, Duca d’Aosta, 24. maja, na korzih, na Travniku. O načrtu bo če precej govora ker bo brez dvoma vzbudil precej polemik. Kar se nam zdi najbolj zanimivo je, da sta se tako poveljnik mestnih redarjev major Gruden in predsednik upravnega sveta podjetja za mestne avtobuse dr. Marin, med nastopajočimi, nekam pridržano izrekla o tem prometnem načrtu. Sta bila morda pri sestavi prezrta? K stvari se bomo sicer še povrnili. iiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiuiiiiimiiiiii V SOBOTO IN NEDELJO V Se dve Prešernovi proslavi v Števerjanu in Doberdobu Prirejata jih v Brdih društvo «Briški grič», na Krasu pa društvo «Jezero» Po številnih Prešernovih prosla- psihiatrične bolnišnice, kjer je bil na zdravljenju zaradi umskih motenj in pijančevanja. Budala so aretirali prešnji večer, ker se je pijan in brez vozniškega dovoljenja peljal iz Trsta proti Gorici v ukradenem avtu. Tedaj je izjavil, da mu je ime Anton Nanut in je posredoval vse točne Nanutove osebne podatke. Goriška kvestura pa je kmalu ugotovila, da je pravi Nanut doma in da je precej znan, ker ima javni lokal. Kljub temu pa je Budal dva dni vztrajal pri svoji verziji in je dosledno podpisoval zapisnike z lažnim imenom. Sinodi pa so končno odkrili njegovo pravo ime na podlagi slike, ki so jo odposlali iz Trsta na goriško kvesturo. vah v raznih prosvetnih društvih, na šolsh in v Gorici, bosta konec tedna še dve taki proslavi v dveh naših aktivnih prosvetnih društvih, t.j. v društvu «iRriški grič* v števerjanu in «Jezero» v Doberdobu V števerjanu bo proslava v soboto zvečer ob 20.30 na sedežu društva na Valerišču. Na programu so priložnostni govor, recitacije v izvedbi domačih recitatorjev, nastop domačega mešanega pevskega zbora «Briški grič* in štandreškega moškega zbora «0-ton Žunančič*. V Doberdobu pa priredi proslavo prosvetno društvo «Jezero» v nedeljo 18. februarja ob 18. uri v domači prosvetni dvorani. Sodelovali bodo recitatorji in reci-tatorke Mladinskega krožka iz Nove Gorice, govoril bo visoko-šolec Ace Mermolja iz Gorice, nastop:! bo moški pevski zbor rlru. ;a «Oton Župančič* iz Štan-drežo. Goriški župani pri Bcrzantiju V torek zjutraj se je delegacija županov iz vse dežele, članov demokratične . zveze za karjevne avtonomije, zglasila pri predsedniku dežele Berzantiju, da bi protestirala proti osnutku zakona za gorske skupnosti. V delegaciji so bili, med drugimi, tudi nekateri župani z Goriškega in sicer Če-ščut iz Sovodenj, Galbiati iz Fo-Ijana in Blasutti iz Ronk. Tatovi odnesli pol milijona lir iz županstva v Turiaku Iz županstva v Turiaku so neznanci prejšnjo noč odnesli železno blagajno, v kateri je bilo več kot pol milijona lir v denarju in še nekaj zlatenine. Malopridneži so prišli v sobo, kjer je bila blagajna, skozi zadnja vrata, ki gledajo na dvorišče. Prvi, ki so se zavedeli tatvine, so bili uradniki, ki so takoj poklicali agente kvesture in karabinjerje. Do sedaj še niso prišli na sled tatovom in je preiskava še v teku. Huda nesreča na delu Včeraj popoldne se je v Rupi pripetila zelo huda nesreča na delu. Delavec Renato D’Orlando iz Vidma, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju «Salvador*, se je hudo ranil v glavo. Velik kos železa mu je padel na obraz in ga tako hudo ranil, da so ga morali iz goriške bolnišnice prepeljati v videmsko, kjer so si zdravniki pridržali prognozo za~adi verjetnega zloma lobanje in hudih možganskih poškodb. Podrobnosti o nesreči niso še jasne, kajti preiskava, ki jo vodijo sovodenjski karabinjerji je še v teku. Razna obvestila Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Gorici javlja, da bo jutri, 16. t. m., ob 18. uri roditeljski sestanek na sedežu šole v Ulici Vittorio Veneto 74. Vabljeni so starši dijakov. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. februarja na Lažni, v okviru akcije »Planinstvo in šport za vsakogar*, tekmovanje v slalomu za ne-tekmovalce. Vpisovanje na sedežu do četrtka. Možnost vpisa je tudi v četrtek zvečer v Prosvetni dvorani, kjer bo srečanje v namiznem tenisu. Pokrajinski sedež ONMI v Gorici je razpisal natečaj za 16 mest zdravnika. Zainteresirani naj se za podrobnejša pojasnila obrnejo na tajništvo ONMI, Korzo Italija 55. Kino Ugotovljeno pravo ime slaboumnega šoferja Končno so odkrili pravo ime znanca, ki se je izdajal za Goričana Antona Nanuta iz Tržaške ulice 118: gre za 40-letnega Edoarda Budala iz Gorice, ki se je pred dnevi oddaljil brez dovoljenja iz goriške ...... Uspela produkcija Glasbene šele Gorica VERDI 17.00—22.00 «Pomi d’ottone e manici di scopa*. Barvna risanka. CORSO 16.30—22.00 «La cosa buffa*. G. Morandi in O. Piccolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.00-21.30 «Aldila dell’o-dio*. J. Cameron in S. Nelli. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Maciste nella valle dei re*. M. Forrest in C. Alonso. Barvni film. V1TTORIA 17.15—22.00 «Peccato car-nale*. O. Georges in P. Sody. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «La gatta in calore*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «La banda di Jessy James*. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Malo mnogostrastno*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Zvezda varieteja*, španski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE »Plavolasi maščevalec*, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE «Pregrešni vikar*, švedski barvni film — ob 19. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Smrtonosna pista*, ameriški barvni film — ob 20. ~ DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m nonoči je dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Po nastopih so se mladi glasbeniki skupno slikali Gojenci šole Glasbene matice v Gorici so imeli prejšnji večer svojo prvo letošnjo interno produkcijo. V dvorani «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu se je zbralo veliko ljudi, v glavnem starši gojencev. Prišli pa so tudi drugi ljubitelji glasbe, da bi ugotovili, kaj so se mladi glasbeniki naučili v zadnjem razdobju. Posebno po- zornost so posvetili tistim, ki so ob tej priložnosti prvič nastopali. Prof. Silman Križmančič je v uvodnih besedah razložil pomen takih internih produkcij, ki so namenjene predvsem gojencem samim, so del glasbene vzgoje, jim služijo za primerjavo in jih vzpodbujajo k še vztrajnejšemu učenju. Nastopili so: Sonja Nanut, Ka- tja Bavcon, Marko Vogrič, Emanuela Mažgon, Diego Devetak, Fa-bio Devetak, Marta Rener, An« Rupil, Ada Ruchini, Adrijan Ru-chini, Simon Makuc, Katarina Ta-baj, Sonja Lutman, Erika Zavadlav, Rudi Černič, Matija Win-kler, Enco Pavletič, Mauro Dornik, Marko Čubej in Dorella Con-gerli. OD RUŠEVIN DO NOVE PRESTOLNICE Drn$a obnova Varšave Po petnajstih letih stagnacije so glavno mesto Poljske na samo začeli znova obnavljati, marveč tu mislijo tudi za bodočnost, za to, da bi Varšava v bodoče prav v ničemer ne zaostajala za drugimi prestolnicami sveta Varšava, glavno mesto Poljske, doživlja svojo drugo obnovo. Prva je trajala kakih deset let po vojni. Iz ruševin so zgradili novo mesto. Zatem je nastopilo razdobje petnajstih let stagnacije, dr, bi se nato kot po nekakšni ciklični zakonitosti znova mobiliziralo nav-dušje varšavskih prebivalcev. V začetku 1. 1971 so se ovedli, da je nastopil čas izpolnitve tega, na kar so leta zaman čakali. Tako nekako vam bo kdorkoli, ki v Varšavi živi, opisal razvoj svojega mesta po drugi svetovni vojni. O tem govori nešteto podatkov, mestnih načrtov, kjer se prepletajo včeraj, danes in jutri. Niti besede ni čuti o negotovih rokih in načrtih. Časnikar Waclaw Nowowiejski meni, da bo vse dograjeno do konca petletnega načrta 1. 1957, pri tem pa predstavlja,, da ni bila «nobena od teh investicij predvidena v prvi verziji, izdelani v času Gomulke in prejšnjega vodstva.» Za kakšne načrte gre? Sleherni Varšavjan bo obvezno omenil obnovo kraljevega dvorca, ki so ga Nemci popolnoma razrušili v pretekli svetovni vojni. Da bo obnovljen, so po končani vojni obljubljali številni voditelji, nakar so na to pozabili. Dasiravno je bil namen Varšavo obnoviti po istih načrtih ter v isti podobi, kot jo je imela pred vojno. «Sta-re miasto» je povsem podobno prejšnjemu, zraven njega se nahaja kraljevi dvorec in logična je vsa celota mestne regije. Ko je postal načrt obnove dvorca aktualen, so bili neverjetno hitro zbrani znatni prostovoljni prispevki po vsej deželi, sama obnovitvena dela pa lepo napredujejo. V načrtu je tudi gradnja narodne knjižnice, ki je takisto star neporavnan dolg mestnih očetov. Navdušenje Varšavjanov prihaja do izraza tudi pri gradnji 21 kilometrov dolge in dvakrat po 11 metrov dolge mestne prometne žile, imenovane «Wislostrada», ker poteka ob reki Wisli. Gradijo jo s prostovoljnimi akcijami. Kmalu bo dograjena tako imenovana trasa Laženjkovvska, pot, ki bo iz mestnega središča vodila do znane kraljeve rezidence Wila-nov in bo Varšavjanom prišla prav, ko se bodo odpravljali na izlete. Avto - cesta bo brez semaforov, sodobno speljana z ene ravni na drugo v obliki prometnih pentelj in prehodov. S to akcijo je povezan načrt gradnje mostov preko Wisle. Mestni očetje so odločili, da bo izgrajen po en most vsakih pet let, tako da bo Varšava do 1. 2000 imela še šest novih mostov. Preko prvega, ki naj bi bil izgrajen do 1. 1975, bo tekla cesta proti Laženjikam. Kar zadeva stanovanjski problem, je tudi tu moč ugotoviti nekaj preprostih resnic, znanih po vseh deželah, kjer ni razvoj povsem obstal. Spričo intenzivne industrializacije in vse močnejšega navala prebivalstva iz vasi v mesta je torej pomanjkanje stanovanj oziroma stanovanjsko krizo opaziti tu, kot kjerkoli drugje. Tež-koče, ki nastajajo s tem v zvezi pa rešujejo na povsem originalen način. Varšava je zaprto mesto, kdor nima potrdila o zaposlitvi v eni ali drugi varšavski ustanovi, podjetju, uradu ipd., nima pravice do stalnega bivanja v glavnem mestu. S tem preprečujejo čezmeren priliv ljudi v prestolnico. Do konca stoletja, menijo, bo Varšava štela okrog poldrugi milijon prebivalcev, torej niti ne 200.000 več, kot jih šteje danes. Gradijo po 20.000 stanovanj letno, v izgradnji je tudi nov sodoben hotel na 32. nadstropij in s 1100 ležišči. Takisto je v izgradnji centrala varšavske železniške postaje, ki bo pod zemljo. Tudi številnim spomenikom posvečajo povečano pozornost. Po dolgih letih, ko so nanje povsem pozabili, so jih začeli zdaj čistiti in urejati. Gradijo in ustanavljajo nadalje IIIIIIIIIIIII.Illlllllllll.. V FILMSKIH KROŽKIH Trije Lubitschevi filmi v Goethe Institutu V sedežu Germanskega inštituta za kulturo «Goethe Institut® (Ul. Coroneo 19) bosta danes in jutri omenjeni inštitut in La Cappella Undergrouna predstavila tri nemške filme velikega režiserja Ernsta Lubitscha, ki jih je režiral v domovini, preden je odšel v Ameriko. Tu je potem napravil veliko mojstrovin, od katerih nekatere zdaj lahko gledamo v ciklusu nemških režiserjev v Hollywoodu v La Cappella. Danes, v četrtek 15. t. m. ob 21. uri bo Goethe Institut predvajal dva srednjemetražna filma: «Die Augen der Munde Mas (1918, igrata Pola Negri in Emil Jan-nings) in fantastično mojstrovino «Die Puppe» (1919). Jutri, v petek 16. t. m. ob 21. uri bo na sporedu film iz leta 1919 «Madame Dubarry», tudi s Polo Negri in Emilom Janning-som. S. G. najrazličnejše trgovine, veleblagovnice, restavracije, javne lokale ipd. Varšava, kot da se znova prebuja, v njej vse kipi od načrtov in velja, da bi jo čimprej spremenili v veliko, smotrno urejeno in z vsem, kar takemu mestu pripada, opremljeno prestolnico. Nič naj ne bi zaostajala za drugimi evropskimi in svetovnimi glavnimi mesti, menijo Varšavja-ni, od nekdaj ponosni na svojo zgodovinsko mesto, ki je bilo v zgodovini nekajkrat hudo preizku-šano, v zadnji vojni pa od Hitlerja domala povsem uničeno. Zrasla pa je nova, večja in lepša Varšava, kot neizpodbiten dokaz človekove volje do življenja, dela in ustvarjanja. Kot dokaz ljubezni poljskega ljudstva do svobode, njegovega junaškega odpora nasilnemu zavojevalcu, ki ga je hotel iztrebiti, a je bil potem sam u-ničen. Zimski motiv iz Doline (Foto M. Magajna) Četrti letnik Moje knjižnice Založba Mladinska knjiga je leta 1964 ustanovila novo knjižno zbirko, katera naj bi prinesla knjige, ki jih mladi bralci potrebujejo za izpolnitev učnega načrta za obvezno branje v šoli, kakor tudi knjige, potrebne za tekmovanja bralnih značkarjev. V petih letih je založba izpolnila svoj program s tem, da je izdala sto knjig zbirke, ki ji je nadela naslov Moja knjižnica. Te zbirke in knjige v njih so izhajale v veliki nakladi in po zmernih cenah, tako da utegne to široko zastavljeno delo imeti vpliv na več generacij mladih ljudi. Knjige Mojc križnice so izšle doslej v treh 'letnikih. Leta 1965 je izšel pni letnik s 48 knjigami, dve leti pozneje drugi letnik s 24 knjigami, nato pa še tretji letnik z 28 knjigami. Med temi knjigami. so prevladovala dela domačih pisateljev, vendar je tudi že prvi letnik obsegal 14 prevodov, drugi 9, tret- ■ llllllllllllllllllllll|||IIllllllll||||||||||||||||||||iiiiif|fiif|||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||,,|||||||||||||||||,|||,),|||||1||||||,,||||||||||||,|||||||l|ll||||||||i|||||||||||||||||||||||i|||ii||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllll»HIHIHIIII 4IS0DNA> NAPAKA MONAŠKEGA PRINCA Prvi «rdeii> funkcionar v Monta Curk Svobodne volitve so komunistu, krupjeju Soccaiu omogočile članstvo v Nacionalnem svetu Monaka Prvič v zgodovini kneževine Monako, se je zgodilo, da je v njen Nacionalni svet med 18 «velikih svetnikov® stopil tudi komunist. Gre za petdesetletnega krupjeja Charlesa Soccala, ki je na volitvah za Nacionalni svet dobil večino 54 odstotkov, točno 1377 glasov več kot vsi ostali kandidati. Ko se je princ Ranieri III., poglavar liliputanske državice, odločil razpisati volitve, je to bil prvi znak, da se v tej kneževini, katere samostojnost in suverenost ščiti Francija, nekaj radikalno spreminja. Vse doslej so namreč svetnike, člane Nacionalnega sveta, praktično vlade, imenovali suvereni. Ranieri ni. je to pot odločil, da ne bo več vladal kot absolutističen vladar. Razpisal je volitve in šele zdaj u-gotovil, kako se je — zmotil. Sebi v škodo, se razume. Ko so bile volitve razpisane, se je za kandidata prijavil tudi krupje Charles Soccal, po prepričanju komunist. Ker pa v Monaku ne obstaja komunistična partija, se je pojavil v svojstvu neodvisnega kandidata «Gibanja demokratične unije». Njegove kandidature tudi notar kneževine ni mogel zavrniti, nakar je Soccal takoj začel s predvolilno kampanjo. V svojih nastopih je poudarjal, da njegovo gibanje želi predvsem preprečiti nadaljevanje najrazličnejših mahinacij in da se bo boril proti špekulaciji, zlasti oni na gradbenem področju itd. Sprva so se v kneževski palači nasmihali spričo teh govorov, zdelo se jim je, da gre za bolj ali manj zanimiv primer, ki bi ga celo šlo odlično uporabiti v turistični propagandi. Toda po kavarnicah, v pristanišču, v prostorih za služinčad velikih hotelov, celo v sami igralnici, pa so ljudje pazljivo poslušali besedam svojega kolega, jih preučevali in komentirali. Vse to je prišlo do izraza na samih volitvah, na katerih je Soccal nepričakovano zmagal. Zdaj se v kneževini Monako sprašujejo, kaj se bo zgodilo v naslednjih nekaj letih. Soccalo-va prihodnost pa tudi ne bo lahka, če upoštevamo, da se bodo proti njemu pognali ljudje, ki razpolagajo z milijardami. Samo družina Grimaldi, iz katere izhaja Ranieri III., je vložila v gradbeniško dejavnost in turistične strukture velikanske vsote. Tu je nadalje še Onassis. Že odkar je bil izločen iz poslov družbe «Societe des bains de mere», ki ima v rokah praktično vse, kar v Monaku prinaša denar, je ta grški ladijski lastnik in soprog Jacqueline Bouvier - Ken-nedy - Onassis komaj čakal, da bi se s svojimi milijardami ponovno vključil v ta najdonosnejši posel kneževine. Zdaj ima v načrtu, da bi na pretežnem delu nezazidanih površin, zdaj še poraslih z gozdom in neizkoriščenih, izgradil nove hotele, poslovne prostore, nove igralnice. Zakaj Monako je, prav zahvaljujoč se politiki princa Ranierija, pravi «Eldorado» za vse, ki se žele ogniti plačevanju velikih davkov. «Gibanje demokratične unije® in Soccal pa so proti takim načrtom.. Pravijo, da bosta cement in beton, če se kdo ne bo postavil proti, preprosto uničila vse, kar je najbolj privlačnega v tej mali državici. Vprašanje je, če bo Soccal to zmogel. Samo pogum in dobra volja ne bosta zadostovala. Odvisno pa je tudi od tega, kdo je Soccal in kakšen je. Odločen, spreten in v določenih situacijah tudi drzen človek bi, glede na možnosti, ki so mu dane, utegnil tu marsikaj napraviti. Od 18 članov Nacionalnega sveta je samo on rdeč. Vsi drugi so ali mlačni socialisti ali predstavniki tistega dela Monaka, ki «misli s pomočjo denarja®. Po drugi strani so njegove pravice in pooblastila precej široka, v določenih situacijah bi ali utegnil bistveno ovirati poslovanje sveta in se tudi postaviti po robu določenim akcijam princa Ranierija, jim dati pečat nezakonitosti. V vsakem primeru ima zdaj kneževina Monako s svojim glavnim (in edinim) mestom še eno senzacijo, namreč državnega funkcionarja, ki je ne samo demokrat po poklicu, namreč navaden krupje, marveč je, kot pravijo na monaškem dvoru, tudi po političnem prepričanju — zelo rdeč. V. D. V KRATKEM BO ČLOVEK PRED IZBIRO «Koiumbovo jajce» ali Learov avtomobil na paro Drag ko, zelo drag, toda bolje to kot smrt Sila kola lomi -- pravi star pregovor. To bi morda veljalo tudi za trenutno najbolj aktualen problem, za problem ohranitve o-kolja, kar z drugimi besedami pomeni tudi ohranitev življenja na Zemlji. Naj nihče ne misli, da s tem pretiravamo Strokovnjaki so izračunali, da bo na Zemlji življenje možno le še nekaj desetletij z druge strani se bomo začeli dušiti, z druge strani pa bo na Zemlji zmanjkalo danes osnovnih surovin. In da bi rešili tako imenovano okolje, rekli bi lahko tudi prirodno okolje, so se v nekaterih najbolj razvitih deželah zadeve lotili resno. V ZDA so na primer izdali zakon, ki močno, rekli bi celo drastično omejuje uporabo avtomobila. Danes je glede ■ tega še «vse po starem®, toda čez nekaj let, že leta 1976, torej čez tri leta bo avtomobil razkošje, veliko razkošje tudi za bogate A-meričane. Da leta 1976 se bo moralo onesnaževanje zraka zmanjšati za 80 odstotkov. Ker je avtomobil glede svojega deleža v o-nesnaževanju zraka na prvem mestu, bodo do tedaj morali pripraviti voziio, ki ne bo več zastrupljalo zraka. To pa ni lahka stvar. Nasprotno, zelo težavna zadeva je, s katero se znanstveniki mučijo že leta in desetletja, če ne bo do tedaj nikomur uspelo izdelati motor, ki ne bo onesnaževal zraka, bodo Američani pora- fvtie.- . : ■'''F'.— -.it Na Višarjak ga sleherno zimo namete veliko. Tudi tedaj, ko je drugod snega malo Horoskop liiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiHiHHiiiinHiiiiiiHutiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimuimiiiimiiiiiiiHiniiinmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiiimMiiiiiii ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekoliko nerazpoioženi boste. Že na vse zgodaj se boste otresli vsega, kar ne spada v nujne opravke. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Upoštevajte misli in načrte sodelavcev. Ne nasedajte podtikanjem. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Več poslov se vam ponuja, toda vsi so dvomljive vrednosti. Ljubosumnost je. odveč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.; Ne jemljite na lahko prijateljstva z novim znancem, ker bi se to moglo preleviti v kaj bolj, nesnega. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Sami ne boste zmogli vsega. V popoldanskih in večernih urah ostre debate. OVEN (od 20.3. do 21.4.) Če se kakega dela lotite na novo, ste v nevarnosti, da ga ne boste zmogli. Razčistite neko zadevo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične ideje, ki vam bodo pomagale, če se boste dokončno rešili težav. Novo prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne računajte z obljubami, ki vam prihajajo od ne preveč resnih ljudi. Tudi v čustvenih zadevah previdnost. RAK (od 23.6. do 22.7.) če se boste lotili nove dejavnosti, boste imeli več zadovoljstva. V čustvenih zadevah veliko sreče. LEV (od 23.7. do 22.8.) Srečno naključje vas bo privedio k rešitvi delikatnega problema. Nekdo vam bo dokazal svojo zvestobo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tar ča boste ostrih kritik. Te ne bodo na mestu, vendar pazite. Srečne u re zvečer. TEHTNICA (od 23 9. do 23.10. ) Vsestranska možnost za uspeh. Tudi pri novem delu. Bolj taktni bi morali biti. bo bencina racionalizirali. Da bi se zmanjšalo zasmrajevanje, bodo zmanjšali porabo: po deset litrov bencina na avtomobil na mesec, torej v ameriških razmerah niti sto km na mesec. Z drugimi besedami bodo ameriški avtomobili Čepeli v garažah in le od časa do časa si bo kdo mogel privoščiti krajši sprehod. Seveda je takšna perspektiva za sodobnega človeka nespremenljiva in zato je treba najti izhod. Doslej so preizkusili nešteto modelov. Posebno so se ogrevali in se še ogrevajo za električni avtomobil. Sedaj pa prihaja na dan s svojim izumom neki Američan, ki je izdelal motor na paro. To se zdi nekoliko čudno, da bi se vračali v preteklost, kajti prvi avtomobil je bil tudi na paro Toda novi izumitelj je svoj model utemeljil na neštetih izkušnjah, ki jih je dobil človek od že davne dobe, ko je začel drveti po cestah najprej v avtomobilu na parni, nato na bencinski pogon oziroma na motor z notranjim izgorevanjem Izumitelj je zelo znana osennost. Gre za Williama P. Leara, ki je izumil že več stvari, med drugim tudi avtomatičnega pilota, ki je danes zelo v čislih tudi v civilnem letalstvu. Lear je pripravil avtomobilski motor na paro, kot smo že rekli Ta motor nima nikakršne sorodne zveze s sedanjim avtomobilskim motorjem. Njegov motor je turbinski motor, ki pa deluje na paro in sicer na paro neke posebne tekočine, ki se naglo spreminja v paro in nato iz pare v tekočino. Njegov izum je po njegovem priznanju — «Kolumbovo jajce®. Veliko o njem ne bo povedal, kar je tudi razumljivo, saj gre za izum epohalnega pomena. Na vsak način je povedal, da parna lokomotiva izkoristi le 6 odstotkov pogonske sile, ki ji je daje para iz kotla, njegov avtomobilski motor pa izkoristi kar 17 odstotkov te moči. To sicer še ni idealno, nekaj pa je in celo veliko več je kot je bilo doslej. Za segrevanje tekočine, da bi dobili «pogonsko» paro, bi mogli uporabiti čisti kerozen. Ker pa bi ne šlo za motor z notranjim izgorevanjem in z eksplozijo, bi poraba kerozena bila neznatna. Ob tod možnost upoštevanja že v začetku omenjenega zakona, ki predvideva za leto 1976 uporabo «čistega motorja®. Njegov model bi zmogel brzino 140 km na uro. To je sicer že veliko, hkrati pa ne zadovolji vseh. Glede tistih, ki jim, ta br-zina ni dovolj, meni Leari se bo mogel napraviti tudi motor, ki bo zmogel neprimerno večjo brzino, le da bo poraba goriva večja. Kaj pa cena? Tu je Learov izum šibak. Cena tega motorja oziroma avtomobila s tem motorjem bo velika, zelo visoka. Toda glede tega se rnož tolaži takole: človek išče rešitev, človek išče pot iz zagate. Ali izbere življenje ali smrt. če izbere življenje, se bo moral zadovoljiti z dragim vozilom, če pa izbere smrt, mu rešitve ni. V tem primeru lahko nadaljuje po sedanji poti, po poti, ki nujno vodi v smrt, v ugonobitev vsega živega na zemlji. Nekateri znanstveniki sicer niso tako pesimistično razpoloženi, kot je on, toda večina znanstvenikov meni, da se človeštvo zelo naglo bliža kritični točki, ko bo moralo izbrati. Eno rešitev oonu-ja Lear. Pa je še draga, ni popolna, toda nekaj je le. Tudi prvi motor na notranje izgorevanje ni bil najboljši. Današnji dela na istem principu in vendar je ve liko popolnejši. Morda bi tudi Learov motor mogli z leti popraviti in izpopolniti. ji pa 6 prevodnih del. Mnoge od knjig so bile sproti ponatisnjene, kajti ena od osnovnih nalog nove zbirke je tudi v tem, da so knjige mladim bralcem vedno na zalogi. Kritika in pedagoški delavci so toplo pozdravili zamisel Moje knjižnice in so uredniku Bogomilu Gerlancu in založbi dali polno priznanje. Zdaj so prišle na trg knjige četrtega letnika Moje knjižnice, morda sicer z nekolikšno zamudo, najbrž pa ne prepozno. Izšlo je štirinajst knjig, med katerimi je osem slovenskih del in šest prevodov. Knjige so namenjene mladim bralcem od drugega do osmega razreda osnovnih šol, tako da sta za vsak razred izšli po dve knjigi. Med novimi knjigami, ki so pravkar prišle na svetlo, naj omenimo Levstikove otroške pesmice, Koroške pripovedke, zgodbe Frana S. Finžgarja o gospodu Hudourniku. Knjigi za šesti razred predstavljata povesti Venčeslava Winklerja Petelinje pero in Milivoja Matošca Veliki potepuh. Povest Gogolja Taras Bul-ba, Trdinove Bajke in povesti ter novele Cirila Kosmača pa pomenijo branje za bolj odrasle bralce. Zlasti slednja knjiga je vredna še posebne omembe, ne samo zaradi širše predstavitve avtorja, temveč tudi zato, ker je založba poskrbela za dodatnih 2000 izvodov, ki so bili vključeni v zamejsko knjižno zbirko Jadranskega koledarja v Trstu. Skupaj s knjigami novega letnika je torej doslej izšlo v zbirki Moja knjižnica 114 knjig, med njimi 35 prevodov, ostale knjige pa so prinesle dela domačih avtorjev. Poprečno ima vsaka knjiga 134 strani. Vseh izvodov pa je bilo doslej 1.322.666 prve izdaje in 351 767 ponatisov, kar vse skupaj predstavlja bogat knjižni dar. Založba Mladinska knjiga in u-rednik Moje knjižnice se zavedata vseh problemov izdajanja knjig za mladino, kar so pokazali tudi referati na tiskovni konferenci, prirejeni ob izidu četrtega letnika Zavedata se, da v zbirki Moje knjižnice manjka še marsikaj, da bo treba še marsikaj vključiti v to zbirko in še marsikaj ponatisniti, da bo treba najti ustrezno ravnotežje med literarno - zgodovinskim izhodiščem in vzgojnimi potrebami knjig za mladino Zavedata se tudi, da bo treba torej Mojo knjižnico skrbno nadaljevati in gojiti že dosežene uspehe ter jo širiti med vso slovensko mladino. Zato lahko ob izidu novih knjig posrečene zbirke za mlade bralce, knjig, ki prihajajo na knjižni trg zdaj v novi opremi, samo izrečemo priznanje založbi in še posebej uredniku Bogomilu Gerlancu, ki je v to zbirko vložil nekaj več kot običajni trud in prizadevanje. Sl. Ru. BENO ZUPANČIČ: «Golobnjak» Fellini in Rosi na «Festivalu festivaIov» VARŠAVA, februarja. — Na filmskem festivalu najboljših filmov, ki bo od 10. do 23. marca letos v Varšavi, bo Italija zastopana z dvema filmoma: to sta «Roma» Federica Fellinija in <11 caso Matteh Francesca Rosila. Organizatorji prireditve, ki jo tudi imenujejo «festival festivalom, so Fellinijev film označili za senzacionalen. Roman Bena Zupančiča GOLOB-NJAK je ena izmed treh izvirnih domačih novitet, ki jih je Cankarjeva založba skupaj izdala ob sklepu leta. V romanu se pisatelj znova vrača v Ljubljano in svojim 'prejšnjim trem knjigam (Sedmina, Meglica, Potres) pridružuje še četrto knjigo na to temo. Tako se nam pisateljska podoba Bena Zupančiča utrjuje kot podoba popisovalca ljubljanskega mesta in njega ljudi v današnjem času. Kajti sodobnost je druga značilnost tega romana, ki govori o drobnem, vsakdanjem življenju slovenskega mesta in o bridkostih ljudi, ki v njem živijo in se pehajo za različnimi dobrotami. Najbrž bi bilo težko obnoviti vsebino tega najnovejšega Zupančičevega teksta posvečenega Ljubljani. Roman Golobnjak namreč ni roman v smislu zaključene, enovite zgodbe. Tudi ni pripoved, v kateri bi se prepletale usode ljudi in se na koncu razpletle. Po svoji zgradbi je Zupančičev tekst svojevrstno delo. če bi ga primerjali z neke vrste mozaikom, kot so to storili že nekateri kritiki, bi ga morda najbolj točno označili. V romanu prikazuje namreč pisatelj celo vrsto najrazličnejših ljudi današnjega časa in celo vrsto njihovih usod. Osrednja osebnost pripovedi je Albert, nekdanji aktivist, partizan, intelektualec, upokojeni revolucionar, katerega pisma, zapiske in poslanice o aktualnih problemih časa, je pisatelj dobil v svoje roke in jih zdaj obnavlja. Albert je izginil, njegova usoda je neznana. Toda konec koncev se izkaže, da ga sploh nikoli ni bilo. Albert je pisatelj sam, ki tako ne zasleduje Albertove u-sode, temveč išče samega sebe. Seveda va so Albertova osebnost, njegovi zapiski in poslanice in pisateljevo iskanje sledov za njim, samo forma. V resnici nam pisatelj v tej obliki prikazuje ljudi Ljubljane v današnjem času, večinoma male ljudi, pa tudi funkcionarje in intelektualce v njihovih usodah in pehanjih. Ob tem pa pisatelj razmišlja o življenju in današnjem človeku, izpoveduje svoja spoznanja in svoje nazore ter opisuje različne sodobne družbene in politične probleme. Seveda pa je treba ob tem u-gotoviti, da je pisateljev način pripovedi težak in da se skozi množico besed in misli bralec šele prebije do bistva. Zato Golobnjak ni izrazito bralna knjiga, temveč je bolj knjiga, ob kateri se u-stavljanio in razmišljamo ter iščemo pisateljevo bolj ali mani skrito misel. Seveda se ob tem tekstu vseeno izkazuje pisateljev smisel za opazovanje sodobne stvarnosti, njegov posluh za današnji čas in sodobno stvarnost, predvsem pa pisateljeva oblikovalna sposobnost. Kljub tej pa bo najbrž marsikdo, ki mu je pri srcu le tekoče branje enotno zasnovanih zgodb, knjigo odložil, ker se ne bo mogel prebiti skozi zaoleteno pisateljevo pripoved do bistva pisateljevih misli in idej. Zupančičev Golobnjak je torej literarno zanimiv, oblikovno origina. len pripovedni tekst, ki obravnava mozaik na ven enotnega, na znotraj pa močno raznolikega mesta in njega ljudi v današnjem času. Je pa to istočasno roman, ki bo težje našel odmev pri širšem krogu današnjih bralcev, pa čeprav je treba posebej poudariti, da je pisatelj kritičen izpovedovalec in popisovalec in da kaže njegovo pisanje tudi skrb in ljubezen do tistega, kar je predmet njegovega romana. Sl. Ru. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ugo Pierri v Gallerii degli Artisti Na Bencovem trgu na št. 3 v novi galeriji - antikvariatu «Gal-leria degli Artistu je priredil svojo sedmo osebno razstavo Ugo Pierri. Pripravil je velike kredne risbe in olja. če smo rekli velika dela, moramo popraviti, da niso tokrat tako ogromna, kakor so bila tista, s katerimi se je pred šestimi leti predstavil v občinski galeriji, če so bile slednje skoraj akvarelno naslikane in je Ugo Pierri uporabljal močno temno obrobnost črt likov na svetlih neobar-vanih lesenih ploskvah, zasledimo tokrat takšna ozadja le v bolj risarsko izvedenih slikah, v katerih je umetnik upodobil nekaj - širokih razgledov pokrajin. Izpeljane so s širokimi potezami kred, ki se nizajo vzporedno v geometrično stiliziranost olj, drevja in gričev. Tu ne zasledimo več nekdanjega simbolizma v podajanju ljudi. Tokrat so tu le njihovi obrazi v ogromnih oljnatih portretih grobe izdelave in fauvističnega priokusa, ki ga podčrtuje še obleka kot na primer v sliki Japonke, renesančnega veljaka z brado, dekleta in moškega z naočniki. Ugo Pierri se nam je tako predstavil po nekem notranjem vretju njegove likovne zaznavnosti, ki ga sredobežno sili v novo eksperimentiranje. Doseže pa Ugo Pierri izredno enoten izraz v sliki cerkvenih predmetov, ki nakazuje trdnejši most v novo. In to preko dosedanjega truda v obnavljanju figu-ralnosti. Laura Perez v Tergeste V tržaških galerijah je ime Laure Perez malone novo. Novi so za tržaško občinstvo tudi njeni pe-strobarvni pasteli, ki smo jih pričeli srečavati šele nedavno na skupnih razstavah, ki pa jih moremo sedaj v lepi zbirki videti na njeni prvi osebni razstavi v galeriji «Tergestei>. Takoj pa je očitno, da Perezova ni novinka, kajti slikati je začela že pred nekaj leti. Sedaj kar dobro obvlada oljno, še bolje pa pastelno slikanje. Je pa med obema bistvena raz-lika v izražanju. Pasteli so bolj neposredno izvršeni, realistični s primesjo impresionizma v osvetljenih predelih, posebno kada* slika Kras. Pastelnih barv ne utira tradicionalno, raztirajoč jih v mehke prehode odtenkov, pač pa jih s krepkim pritiskom skoro risarsko niza eno nad drugo in eno poleg druge, tako da ostanejo te barve združene v vsej njihovi čistoči tonov Odlične so glede tega pokrajine okoli Repentabra, pa tudi konto-velsko jezerce. Slabše se nam zdijo ulice starega mesta. V pokrajinskih razgledih doseže s tem izredno jarkost sončne luči in svežino drevja, ki diha posebno prijetno iz njenih slik, v katerih prikazuje šopke cvetja v živobarvnih odtenkih. Drugačna so, kot smo že omenili. slikarsko dobro dodelana °" Ija pokrajin. Zasnove so bolj n-merjene, barve zasanjano mehke, skoraj kot bi jih slikala druQa MILKO BAMBIČ TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetniki in lbčinstvo; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Ezio D’Errico: «Primerna napitnina®; 21.25 Zabavni orkester; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Radijska šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Sekstet Anselmo; 11.30 Orkester «La vera Romagna; 11.35 Poje P. Samson; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Radijska šola: 15.20 Plošče; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Gledališki utrinek; 18.00 Ob juke boxu; 19.00 Skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Strani iz albuma; 22.35 Pianistka Silvana Pretner. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.42 Almanah; 3.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz. 10.00 Posebna reportaža, 11.24 Kratki teden; 14.05 Četrti program: 15.10 Spored za mladino; 17.05 «Sonč-nica»; 19.10 Sindikalno ekonom- CETRTEK, 15. FEBRUARJA 1973 ska panorama; 20 20 Ar.data e ritorno; 21.15 Politična tribuna; 23.20 Violina na klavir. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Orkestri; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glasbeno-- govorni spored; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Neapeljske; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka. III. PROGRAM 9.30 Resna glasba; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Brez naslova; 17.20 Enotni razred; 17.35 Srečanje z N. Rotondom; 19.15 Koncert; 21.30 Radijski oder. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15 00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. naronde poje Slov. oktet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertne miniature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Dva dekliška zbora; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Etude na koncertnem odru; 16.00 cVrtiljak®; 16.40 Naš podlistek — A. Tutuo-la: Vrač; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvoki z orkestrom; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Latinos; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Obisk pri Molieru; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Ansambel «1 mušici®; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike! 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Obisk v muzeju; 19.15 Sindikalna oddaja; 19.45 športni dnevnik in ital-kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.30 Šesta epizoda TV priredbe: Storia dell’an-no mille; 22.45 Beneške maske,' 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Protestantizem; 18.45 Judovska kultura; 21.00 Dnevnik; 21.20 In kje so danes: Anton Karaš; 21.35 «Rischiatutto®; 22.50 Detektivka. JUG. TELEVIZIJA 10.30 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled: 17.45 P. Goba-' «Jurček» - nadaljevanje in konec; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina J®-hu - serijski film; 18.55 Poljudni znanstveni film, 19.45 Risanka! 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Na valovih Mure - film; 22.00 Palet; 22.30 P°' ročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški koriček; 2015 Poročila; 20.30 «Voda v grlu®, filr*1, 22.00 Plesi sveta. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA V polfinalu pokala prvakov 1. marca: CSKA-Zvezda in Simmenthal-Ignis ^ obeh sinočnjih tekmah sta zmagali italijanski peterki Simmenthal — Crvena zvezda 80:74 (32:30) CRVENA ZVEZDA: Rakočevič 19, Lazarevič 6, Sarionovič 8, Pešie 4, Pajovič 0, Kapičič 4, Vučinič 25, Latifič 8, Grasi. SIMMENTHAL: Mascellaro, Bru-Watti 2, Mašini 16, Barivera 8, Ce-rioni io, Vecchiato 0, Borlinghi, ■Mandli 22, Giomo 14, Kenney 8. S°dnika: Dimou (Grčija) in Chi-ralen (Romunija). Prosti meti: Crvena zvezda 8:20, “mmenthal 6:8. Pet osebnih napak: Latifič. Beogradu ni bilo pričakovane ^oče borbe. Simmenthai je bil za Crveno zvezdo, ki je nastopila brez klavnica, premočan in tako je Ru-tani «udobno» vodil svoje fante do Povsem zaslužene zmage. Pred tek-®° Se je govorilo, da bo za domačine ponovno igral Simonovič, ričakovanje je bilo veliko. Simono- VARESE, 14. — Ignis je sicer premagal moskovski CSKA s 78:65, to pa mu ni bilo dovolj, da se izogne srečanju s Simmen-thalom: po pričakovanju je bil hud zaostanek iz Moskve (21 točk) usoden. Sploh je rezultat prve tekme odločil potek druge. Be-lovu in tovarišem ni bilo mar za zmago v Italiji. Sovjeti so igrali počasi in večkrat celo prekoračili mejo 30 sekund. Glavna briga jim je bila uspavati igro in obdržati čim nižji rezultat (v prvem polčasu le 37:32!). Pravico do strela je imel praktično samo Sergej Belov, ostali pa so marljivo pokrivali Italijane: to sta občutila predvsem oba tujca in slavni Morse je zbral na koncu le malo točk. Pri Italijanih je bal edini res uspešen Meneghin, hi je ob skromni pomoči Flaboree in Morse ja sam spravil v zadrego visoke ruske igralce. Manjkale pa so Ignisu predvsem točke ODBOJKA V POKALNIH POLFINALNIH TEKMAH Ruini uspel, Panini pa ne Ruini se bo v finalu sreča! s Cseplom (Madž.) Levskim (Bol.) in Zvezdo (SZ) pa ni bilo_ in tekma je tako, Raghe in Rissona. Tekmo je pre-^°d vsega začetka, potekala eno- cej pokvaril tudi Nizozemski sod- smerno. Simmenthai je igral samozavestno, Preudarno, medlem ko je mia Zvezda brez idej v napadu in slaba v Pprambi. še posebno, ker je imel hapičič slab dan. Kenney ga je tak° dobro pokrival, da je Kapi-?c dosegel komaj štiri točke in ga Je moral trener Djordjevič držati na |dopi skozi ves drugi polčas. Skratka Zvezdi ni šlo in ni šlo. Simmenthai je bil boljši v vseh P^Sledi: v metih, prostih metih, v °brambi, taktično. Rubini je tako .ko razvrstil vse boljše igralce i5 Poskusil je tudi razne sisteme. oncala se je tako ta tekma pravzaprav brez borbe. Res je. Zvezdi manjkal Slavnič, pobudnik vseh kkoij «rdeče - belih», Simmenthalu Pa Jellini. V vrstah Crvene zvezde s a nad poprečjem igrala le Rakoče-'c. Pri Simmenthalu pa je celotno 006o pokazaio zavidljivo formo. ■“Aiave po tekmi: -uoini veren. Simmenthala): «Do-Potovali smo v Beograd, da bi obdržali vodstvo 23 točk. Ko smo vi-11 možnost za zmago, pa smo to eveda izkoristili. Zmagali smo so-azmerno lahko, ker je manjkal avnič in ker se Kapičič ni mogel dukrrvati v obrambi». j ~J°rdjevič (trener Crvene zvez-Bii ■ ^Simmenthai nas je preigral. . Je boljši v vseh pogledih, igrali o zelo neprizadevno. *f*ai Pa Simonovič?» «Ne vem ničesar*. Cvetkovič, bivši kapetan Crvene r?“e. ,|e bil po tekmi razočaran: jpj^basičenost naših igralcev, utru-J_"°'suti.in nerazpoloženost Kapičiča bili za Zvezdo usodni. Sim-. Je izredno dobro moštvo, 10 uigrano in, mislim, bo tudi birju^o prvo mesto na tem tur- B. L. nik, ki je sodil brez glave (a ne samo v škodo Italijanov, kot je trdil po televiziji komentator). Konec preteklega tedna so odigrali polfinalne tekme za evropski pokal prvakov in pokalnih prvakov. Tega tekmovanja sta se udeležila tudi Panini iz Modene v tekmovanju prvakov in Ruini v konkurenci pokalnih prvakov. Prijetno je presenetil Ruini iz Firenc, ki je v toskanski prestolnici premagal vse tri tekmece. Florentinci so najprej odpravili prvaka Madžarske Csepel kot tudi Poljake AZS Olz-stjn s čistim 3:0. Nekoliko težjo nalogo pa je imel Ruini z najslabšim nasprotnikom Rapidom iz Romunije. Še vedno odličnega veterana Dragana in tovariše so premagali po petih setih igre. Domačini so nekoliko popustili, ker so si že pred tem srečanjem zagotovili nastop v sklepnem turnirju. Končni vrstni red v Firencah je bil naslednji: Ruini 3 3 0 9:2 6 Csepel 3 2 1 6:5 4 AZS Olzstjn 3 1 2 5:6 2 Rapid 3 0 3 2:9 0 V Sofiji pa sta si priborila pravico do nastopa v finalu še bolgarski pokalni prvak Levski in zastopnik iz SZ Zvezda. Tako se bodo prihodnji mesec v Atenah spoprijeli za ta pokal: Ruini, Csepel, Levski in Zvezda. Veliki favoriti za končno zmago so nedvomno sovjetski odbojkarji. iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnu, ■„Iui„ n, iiumiiiiuimmiiiiiiiiiiumiiiiuuiu, nun, u, m Dfl BI POVEČALI ŠTEVILO NASTOPAJOČIH Na letošnjih mladinskih igrah še mlajši tekmovalci kot lani Prvi nastopi v letnih športih bodo v aprilu Glavna značilnost letošnjih iger je ta, da so še bolj znižali starostno mejo nastopajočih, tako da bodo igre res bližje najmlajšim, katerim so tudi namenjene Datumi občinskega dela iger so naslednji: 25. aprila telovadba, 6. maja košarka, 13. maja atletika, kolesarstvo, odbojka in sabljanje, 31. maja plavanje. Pokrajinski del mladinskih iger bo takole razdeljen: 18. februarja zimski športi, 20. maja telovadba, 27. maja košarka in odbojka, 3. junija atletika, kolesarstvo in sabljanje, 17. junija plavanje. "tu" Državni finale pa bo od 6. do 10. marca v Aosti za zimske športe in od 1. do 7. julija v Rimu za vse ostale športne panoge. Spored tekmovanj pa bo v osmih disciplinah naslednji: ATLETIKA Dečki (1958 - 1961): tek na 80 in 2000 m, skok v daljino m v višino, met krogle (4 kg), hoja na cesti (4 km), kros (do 2500 m), štafeta 4x100 m. Deklice (1959 - 1962): tek na 60 še *• en Posnetek z lepe tekme, ki jo je Breg B odigral v prejšnjem kolu s Costalungo in na 1000 m, skok v daljino in v višino, met krogle (3 kg), kros (do 1400 m), štafeta 4x100 m. KOLESARSTVO Dečki (1959 - 1960): cestna dirka do 20 km v občinski fazi in do 30 km v ostalih dveh. TELOVADBA Dečki (1960 - 1963): ekipe bodo sestavljene iz največ 5 tekmovalcev, proste vaje. Deklice (1960 - 1963): proste vaje in vaje na gredi. PLAVANJE Dečki (1961 - 1963) in deklice (1962 - 1964): 25 m prosto, 25 m hrbtno, 25 m prsno, 25 m delfin, 50 m prosto, hrbtno, prsno in delfin. KOŠARKA Dečki in deklice (1958 - 1962); moška in ženska izločilna tekmovanja. ODBOJKA Dečki in deklice (1958 - 1962): moška in ženska izločilna tekmovanja. SABLJANJE Dečki in deklice (1960 - 1963): tekmovanja v floretu iz plastične mase. SMUČANJE Dečki in deklice (1961 - 1963): veleslalom, tek na 3 km (dečki), tek na 2 km (deklice), mešana štafeta 4x2 km. KOŠARKA LOS ANGELES, 14. - Sovjetska olimpijska košarkarska reprezentanca, ki je osvojila v Mueoch-nu zlato kolajno, bo v kratkem opravila turnejo po ZDA, kjer bo odigrala 8 tefem. PLAVANJE BREMEN, 14. — Tradicionalni mednarodni plavalni miting v Bremnu bo letos od 2. do 4. marca. NOGOMET SALERNO, 14. — V meddržavnem prijateljskem mladinskem nogometnem srečanju je v Cava dei Tirreni pri Salernu Italija premagala Anglijo z 1:0. Odbojkarji Paninija iz Modene pa so igrali v Amsterdamu in so potegnili krajši konec proti vsem trem nasprotnikom. Italijanski prvaki so igrali okrnjeni, saj sta manjkala Montorsi in DallOlio. Varovanci trenerja Anderlinija niso v Amsterdamu odvzeli CSKA iz Moskve, Rude hvezdi Prage in domačemu Deltalloydu niti seta. Po pričakovanju je v tej skupini pripadlo prvo mesto ekipi iz Moskve, drugi pa so bili Čehi. Domačini so s- tretjim osvojenim mestom povsem zadovoljili. V Bruslju se bodo spoprijeli za najvišji naslov v Evropi naslednji štirje državni prvaki iz preteklega prvenstva CSKA Moskva, Rude hvezda Praga, Resovja iz Varšave ter Zbrojovka iz Brna. Sam sklepni turnir bo izredno izenačen. Glede na to so možna tudi presenečenja. Rahla prednost pa je na strani češkoslovaških odbojkarjev. G. F. ZARADI SLABEGA VREMENA Olimpija včeraj v Dolini ni igrala Težko pričakovanega nogometnega srečanja med našimi zamejskimi nogometaši in ljubljansko Olimpijo, včeraj v Dolini ni bilo. Slabo vreme je, žal, tako razmočilo nogometno igrišče, da res ni bilo mogoče niti pomisliti na to, da bi s srečanjem začeli. Gostje so se zato morali vrniti v Koper, vendar so se pred odhodom z našimi predstavniki dogovorili, da bodo to tekmo, če bodo vremenske razmere, seveda, dopuščale, odigrali na istem igrišču čez teden dni, tj. prihodnjo sredo. Upajmo, da bo tedaj vreme organizatorjem tega srečanja bolj naklonjeno, kot je bilo včeraj. * * * V okviru priprav na slovenski obali je ljubljanska Olimpija odigrala prijateljsko srečanje tudi v Dekanih pri Kopru, kjer ima ljubljanski prvoligaš precej simpatizerjev. Gostje so zmagali z razmeroma skromnim rezultatom 6:0, predvsem zaradi požrtvovalne igre domačih igralcev. Za Olimpijo so bili uspešni Kranjc 3, Glišič 2 in šišič. ZARADI NOTRANJIH NASPROTIJ Dr. Stacchi odstopil MILAN, 14. — Predsednik italijanske poklicne .nogometne zveze dr. Aldo Stacchi je odstopil. Po neuradnih vesteh, naj bi podvzel ta korak, ker je prišlo v predsedstvu te organizacije do nesporazumov. V italijanskih nogometnih krogih so vest o odstopu dr. Stacchi-ja sprejeli v glavnem z obžalovanjem. * * * FIRENCE, 14. — Upravni svet Fiorentine je na svoji današnji seji soglasno podal ostavko. * * * V okviru 100-letnice obstoja Škot ske nogometne zveze je v Glasgowu v prijateljski tekmi Anglija premagala Škotsko s 5:0. * * * NIKOZIJA, 14. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo 1074 je Ciper premagal Severno Irsko z 1:0 (0:0). 6. kvalifikacijska skupina ima po tej tekmi tako lestvico: Bolgarija in Portugalska 4 točke, . Ciper 2, S. Irska brez točk. NOGOM TEDENSKI KOMENTAR V SOBOTO TUDI VODEČI IS0NZ0 ODDAL TOČKO MOŠTVU BREŽANOV Težak položaj Vesne po tretjem zaporednem porazu 2. AMATERSKA LIGA Odigrali so tretje povratno kolo, ki je bilo precej izenačeno, saj smo zabeležili pet remijev. Položaj na zgornjem delu lestvice se ni spremenil, ker je vseh sedem pr-vouvrščenih ekip igralo neodločeno. Na spodnjem delu lestvice pa £ V 3. nogometni amaterski ligi nastopa tudi ekipa iz Sovodenj, ki je trenutno na prvih mestih lestvice in se bori za vstop v višjo ligo. Velika zasluga za ta sovodenjski uspeh gre predvsem vratarju Giamju Marsonu, ki je večkrat rešil ekipo v kritičnih trenutkih. Na sliki vidimo Marsona v trenutku, ko je ubranil visoko žogo postaja položaj vedno bolj zapleten. Ekipa Libertas Prosek, ki so jo pred tremi tedni že vsi odpisali iz konkurence, je tudi v nedeljo poskrbela za presenečenje in je premagala Aurisino, ki se je tako znašla v kritičnem položaju. Po tem podvigu Libertasa je na razdalji petih točk kar devet ekip, ki so v nevarnosti. Za naše ekipe je bil nedeljski za-vrtljaj poprečen. Brežani so, kot po navadi, remizirali, tokrat proti vodilnemu Isonzu. Rezultat je za Brežane pozitiven, saj je furlanska ekipa izvajala lepo igro in je potrdila, da je med najmočnejšimi v tej konkurenci. Derbi Zarja — Primorje ni izpolnil pričakovanj navijačev. Primorje ima morda opravičilo v tem, da je moralo na igrišče v nepopolni postavi. Zarja, ki je zaigrala pred lastnim občinstvom, je bila videti odločnejša in je prizadevneje iskala zmago. Bazovci so naleteli na močan odpor pri vratarju Primorja Štoki, tako da je rezultat konec koncev pravilno plačilo za oba. Kriška Vesna je okusila že tretji zaporedni poraz. Glede na to, da so Križani klonili pred lastnim ob- fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiu KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Borovci še vedno plačujejo račun za svojo neizkušenost Mladinci «plavih» so v preteklem srečanju zaigrali zelo dobro D LIGA Ponavlja se stara pesem: borovci igrajo dobro, napredujejo, toliko pričakovane zmage pa ni od nikoder. So mar res tako slabotni? Ali je morda prvenstvo tako kakovostno, da za «plave» ni nobene možnosti? So vmes še kakšne druge okoliščine? Trener Mari meni o tem naslednje: «Igramo zadovoljivo, napredujemo, vse do poslednjih minut se enakovredno borimo z nasprotnikom. Nato pa nam zmanjka zaupanjeM in vere v zrna go. To je posledica pomanjkanja izkušenj. Mladi igralci prav v težkih trenutkih zgubijo glavo. . Ker smo v tem športu začeli prav od začetka, je treba pač imeti potrpljenje, vztrajnost in požrtvovalnost. Drugo pride kasneje.* Med ostalimi srečanji sta tržaška predstavnika izbojevala dragoceni točki, presenetil pa je zlasti Cianocolori. IZIDI: Cric INA — Cianocolori 62:64, Treviso — Jesolo 60:61, Don Bosco — Fiamma PD 75:73, Vir-tus PD — Hannibal 78:71, Pro Pa-ce — Bor 45:38, CUS PD — Lido Šanson 51:60. LESTVICA: Lido Šanson 20, Vir-tus in Don Bosco 18, Hannibal in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiMiimiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS TRŽAŠKI POKAL Drevi Sokol in Julia za prvo mesto lestvice V prejšnjem kolu je Sokol gladko odpravil CUS Danes bo Sokolova namiznoteniška ekipa odigrala tretjo tekmo, veljavno za 3. tržaški pokal. V Trstu se bo namreč srečala z Ju-lio, ki zaseda skupno z Nabrežinci prvo mesto lestvice. Srečanje bo odločilnega pomena za končno zma- ::::::: Kako jp Mussolini prišel na oblast UH M lili 1922 SS a«. (dodatek) =■■■■■■:== Y °Lčinah, kjer ni bilo pričakovati veliko slovanskih gla-,V’ 3e bil potek, volitev razmeroma normalen. Kjeir pa je bil -ovanski živelj v večini, so se izvajale kot pri prejšnjih vo-vah ustrahovalne metode, le da so bile tokrat še bolj si-liarlat^ne- °b t-eh- volitvah niso fašisti v tolikšni meri ustav-voi i V0^vcev na poti pred volišči ter jim s silo iztrgovali j . lne legitimacije, temveč so hodili po hišah in stikali za ^ aznicami volivcev, kajti td so po izkušnjah prejšnjih voli-v postali previdnejši in niso po nepotrebnem tvegali svoje-^ življenja. Tudi tokrat so imeli veliko vlogo samokresi, bom-’ §orjače in biči. če je bilo pri tem mianj žrtev, je treba to Pisati dejstvu, da je mnogo volivcev rajši ostalo doma, ka-r da bi šli na nevarno pot. ki h°bširneie naJ omenimo samo primer v občini Veprinac, hi ° Kg0tovo osta,l edinstven v zgodovini volitev. Nedvomno ne zerrr ena °iviliz'irana država dopustila, da vdre na njeno o-v ,Je dvesto mož v polni bojni opremi in da se vmeša °hčiipne notranie zadeve, kakor se je to zgodilo v tej istrski 2 na večer pred volitvami je 200 oboroženih legionarjev efce, ki je bila tedaj formalno samostojna država, v kateri p le gospodoval ((komandant« Gabriele D’Annunzio, neovirano Ig, .Koriačil° državno mejo in zasedla vse dohode v naselje odr^ ■ je sPacial° k veprinski občini, ne da bi naleteli na Por italijanskih civilnih ali vojaških organov, ven 0 80 ^e v prvih jutranjih urah prikazali prvi slovanski C1’ so Rh napadli in gnali nazaj. Zaradi tega so jih volivoi Skušali prevariti. Volilne dokumente so dali ženam, ki so jih po navadni poti nesle v Ičliče. Moški pa so se po stranskih stezah in poljskih poteh pretihotapili v kraj. Ko so legionarji spoznali, da so prevarani, so vdrli na volišče, pregnali predstavnike slovanske liste ter se polastili volilnih žar. Medtem so začeli njihovi pajdaši pred voliščem streljati na volivce, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Osem oseb je bilo ranjenih, nekateri prav težko. Slovanski volivci so se razpršili. Vsi njihovi protesti so bili zaman. Legionarji so rekli, da «ne priznavajo ne kralja ne italijanske vlade ter da prejemajo povelja samo od D’Annunzia». Karabinjerji pa se niso, čeprav je bila njihova dolžnost, hoteli vmešati v stvar. Izjavili so, da imajo samo nalogo vzdrževati red in mir, ne pa varovati Slovane. Posledica je bila, da je v Veprinacu, katerega prebivalstvo je bilo čisto hrvatsko in narodno zavedno, izkazal rezultat volitev 260 italijanskih in le 116 slovanskih glasov. Podobno je bilo tudi v drugih krajih ob liburnijski obali. Ker so bili slovanski volivci spričo nepravičnega volilnega reda, a še bolj zaradi fašističnih nasilij hudo prikrajšani v svojih pravicah do primernega zastopstva pri občinski upravi, so se pritožili pri pristojnih političnih oblasteh. Tako se je podalo množično odposlanstvo volivcev iz Žminja, ki je štelo okoli tisoč glav, tri dni po valitvah v Pazin, da iznese svoje pritožbe civilnemu komisarju Galliju. Ta jih sam ni sprejel, pač pa jih je napotil k svojemu namestniku. Medtem ko se je ta pogovarjal z odposlanci, je komisar pozval fašiste in vojsko na pomoč. Ti so začeli streljati na slovanske volivce, ki so čakali na vrnitev svojih odposlancev iz komisariata, in jih s silo razgnali. Na kamionih so se podili za njimi do samega Zminja in aretirali so vsakogar, ki jim je prišel v roke. Podobna usoda je doletela tudi delegate, ki so bili sprejeti pri komisarjevem namestniku. Nekaj dni nato se je defegacija tridesetih žminjskih občanov oglasila pri Generalnem civilnem komisarju v Trstu, toda tudi tokrat brez kakršnega koli uspeha. KONEC go. V zadnji tekmi je sokol premagal tržaški CUS z izidom 4:3. Vendar pa ta izid ne sme varati, saj so Nebrežinci vodili s 4:1, ko so morali zaradi pozne ure zapustiti telovadnico in tako prepustiti brez borbe zadnji dve točki nasprotnikom. To pa seveda ne bo vplivalo na končno lestvico, saj nimajo v namiznem tenisu razlike v tekmah in setih nobenega pomena. Sokol je pokazal zelo zanesljivo igro, katere višek je dosegel v srečanju Pertot - Mameli, kjer se je mladi Nabrežinec oddolžil močnemu Tržačanu za poraz v prvem srečanju. Dobro sta zaigrala tudi Ukmar in Radovič, ki sta se precej slabo počutila, a sta kljub temu osvojila točke med posamezniki, spodletelo pa jima je v srečanju dvojic. IZIDI: Sokol — CUS 4:3 Pertot - Mameli 2:1 (14, -18, 19) Ukmar - Archidiacono 2:0 (17, 17) Radovič - Renni 2:0 (16, 18) Ukmar in Pertot - Mameli in Archidiacono 0:2 (18,18) Pertot in Radovič - Archidiacono in Renni 2:0 (19,19) Ukmar - Mameli 0:2 b.b. Pertot - Archidiacono 0:2 b.b. Tudi Julia je v zadnjem kolu zabeležila že drugi uspeh, saj je premagala tržiško ekipo S. Michele B s 6:1. Po drugem kolu je lestvica taka: Sokol in Julia 4 CUS in S. Michele «B» 0 Danes se bo torej odločalo o prvem mestu. Če bo Sokol zaigral kot običajno, mu zmaga ne bi smela uiti. Radovič, Ukmar in Pertot bi morali osvojiti po eno točko, četrto točko pa bi moralo Sokolu pri nesti vsaj eno srečanje dvojic. Tekma Julia - Sokol bo drevi ob 21. uri v Trstu, Ul. Coroneo 13. S.J. Cianoeolori 16, Cric INA in Pro Pace 14, Jesolo 10, CUS PD in Treviso 6, Fiamma 4, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (18. 2.): Vir-tus -- Don Bosco, Jesolo — CUS PD, Lido Šanson — Pro Pace, Cianocolori — Hannibal, Bor — Treviso (17.00), Fiamma — Cric INA. MLADINCI Vse kaže, da je Rudesova trda roka zalegla. Borovi mladinci so v soboto v Gorici zapustili dokaj dober vtis in so bili tehnično boljšim nasprotnikom povsem enakovredni. Mladi Valter Vatovec (letnik 1957) je bil eden najboljših na igrišču, dobro je vodil svojo ekipo in je enakovredno zamenjal odsotnega Valterja Hrvatiča. Dobro se je tokrat izkazal tudi Leo Koren, ki se je z visokimi nasprotniki u-spešno boril pri skokih na odbite žoge. izidov in lestvice tega prvenstva, žal, ne moremo objaviti, ker jih od košarkarske zveze še nismo prejeli. , HHODNJE KOLO: Italsider -Ferroviario, POM — Tigers GO, Fadici Arte GO — Lloyd, Bor — "jlttgen (17., 2. ob 20.30), Itala -Ardita. NARAŠČAJNIKI Tako hudega Poletovega poraza ni nihče pričakoval, čeprav se je nasprotnik imenoval Lloyd Adria-tico. Trener Tavčar meni o tem naslednje: «V zadnjem času nismo imeli priložnosti za trening. Nekateri igralci so bili odsotni zaradi šolskih obveznosti, drugi zaradi bolezni. To se je ekipi poznalo, zlasti ker je Lloyd po napredku, ki ga je opravil v zadnjem času, gotovo najmočnejša ekipa v naši skupini.* Goriška košarkarska zveza še ni objavila ukrepov, ki jih bo sprejela proti ekipi Inter 1904, ki je predčasno zapustila igrišče v srečanju s peterko Lloyd Adriatieo. Zelo verjetno bodo suspendirali trenerja Micoia, moštvo pa bo tekmo zgubilo z 2:0 in mu bodo odvzeli točko. S tem pa si je Inter tudi že zapravil prvenstvo. 1. DIVIZIJA Poletovi košarkarji, ki bodo nastopili v prvenstvu 1. divizije, bodo drevi, ob 20.30, odigrali v Skednju prijateljsko trening tekmo proti Servolani. Vsi poletovci naj se zberejo na Trgu Oberdan ob 19.30. MINIBASKET TUDI PRI BREGU Z otvoritvijo nove telovadnice se bo začela tudi pri Bregu aktivnost v minibasketu. Tečaj, katerega bo vodil Branko Lakovič, se bo pričel že jutri ob 15. uri. Vpisovanje bo enostavno. Vsakdo (letniki od 1966 do 1961) se lahko vpiše kar pred treningom. Oprema: telovadne copate in kratke hlačke. TURNIR SABA V ponedeljek zvečer je bila v prostorih tržaške federacije tiskovna konferenca v zvezi s turnirjem, ki ga bo od marca do maja priredila SABA za najmlajše košarkarje letnika 1963 in mlajše, tako v ženski kot v moški konkurenci. Glavni organizator te prireditve Attilio Frizzati je dejal, da je prišlo do organizacije tega turnirja zgolj zaradi potrebe, da se nudi tudi najmlajšim možnost igranja. Poleg Borovega festivala minibaske-ta, o katerem se je Frizzati izrazil laskavo, najmlajši nimajo praktično možnosti za igranje, kajti federacija jih je sploh zanemarila. Predsednik deželnega odbora dr. Jacobucci je pohvalil to pobudo in je pristavil, da je prav delo z naj-miajšimi,,bistvene, važnosti; za razvoj košarke v našem mestu in tudi za razvoj športa na sploh. Državni košarkarski odbornik dr. De Gobbis je dejal, da so take manifestacije družbenega pomena, ker ni zelenja, ne prostorov za igro. Take pobude je treba zato podpreti. Organizator. Frizzati je nato predstavil turnir. Za moško tekmovanje se je vpisalo 12 ekip, ki so jih razdelili v dve skupini, in sicer: SKUPINA A: SABA, Italsider A, Bor, Vasari, Servolana in Ginna-stica Triestina. SKUPINA B: Ferroviario, Italsider B, Don Bosco, Polet, Ricreato-ri in Kontovel. V kvalifikacijskem delu bodo o-digrali približno 60 tekem. V finalni del se bosta uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupine. Turnir se bo začel 20. marca. Za ženski turnir se je prijavilo devet ekip. CAVAZZON: PREDAVANJE O RUBINU Trener Italsidra Bruno Cavazzon je imel zanimivo predavanje o tečaju, ki ga je imel lani poleti v Rimu ameriški trener Rubin. Tečaja se je udeležilo sorazmerno malo trenerjev, če upoštevamo, da je v tržaški pokrajini registriranih kar 100 trenerjev. b. 1. ŠPORT NA TV Italijanska TV bo drevi prenašala na 2. sporedu ob 23. uri boksarsko srečanje Clay - Bugner. OBVESTILA SPDT opozarja, da je vpisovanje za 7. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE samo še danes, 15. februarja v Ul. Geppa 9, od 19. do 21. ure (Klub) in to za tekmovalce, ki nastopijo 25. februarja in 4. marca. * * * SPDT sporoča, da v nedeljo, 18. februarja zaradi stavke avtobusnega osebja odpade napovedani smučarski izlet. činstvom, je že očitno, da je «pla-ve» zajela huda kriza, zaradi katere so zdaj v res nerodnem položaju. IZIDI: Muggesana — Sagrado 0:0, Fogliano — S. Canzian 2:2, Breg — Isonzo 1:1, Flaminio — Libertas 0:1, Libertas Prosek — Aurisina 2:0, Inter SS — Portuale 1:1, Vesna — Campanelle 2:3, Zarja — Primorje 0:0. LESTVICA: Isonzo 23, Inter SS, Muggesana in Sagrado 22, Primorje 21, Fogliano, S. Canzian 20, Campanelle 18, Flaminio 17, Breg 16, Portuale, Vesna, Libertas in Zarja 15, Aurisina 14, Libertas Pro- gek PRIHODNJE KOLO: Sagrado — Inter SS, Primorje — Muggesana, Libertas — Vesna, Portuale — Libertas P., Aurisina — Fogliano, Campanelle — Flaminio, S. Canzian — Breg, Isonzo — Zarja. V goriški skupini je Pro Farra po spodrsljaju S. Marca ostala sama na vrhu lestvice. Tudi v tej skupini postaja položaj na dnu lestvice precej napet, saj so vse ekipe, razen Estudine, osvojile vsaj točko. Praznih rok pa je tokrat ostala Juventina, ki je na domačih tleh klonila solidnemu Cividaleseju, ki se je tako maščeval za poraz, ki ga je doživel z Juventino v zimskem delu prvenstva. IZIDI: S. Marco — S. Roeo 0:1, Audax — Torreanese 2:2, Lucini-co — Estudine 3:0, Ziracco — Pro Farra 0:1, Piedimonte — Natisone 1:1, Aurora — Valnatisone 1:1, Vil-lanova — Vetroresina 0:0, Juventina — Cividalese 0:1. LESTVICA: Pro Farra 29, S. Marco 28, Lucinico, Cividalese 26, Torreanese 24, S. Rocco 21, Natisone, Piedimonte 19, Audax 18, Ziracco 17, Juventina 16, Valnatisone 15, Aurora, Estudine 13, Villa-nova 11, Vetroresina 9. 3. AMATERSKA LIGA Drugo, povratno kolo, je bilo za naše enajsterice neuspešno. * * * Vodilni Duino si je še bolj utrdil položaj po zmagi Cartimava nad moštvom Libertas Sv. Marko in porazu ACEGAT z Demacorijem. Union je po slabi igri doživel nov poraz. Podlonjerci tokrat nimajo opravičila, saj sta samo Gombač in Pavatič zaigrala požrtvovalno. * # * Pričakovani dvoboj med Stockom in Supercaffejem se je končal z zmago prvega, ki ima sedaj samo še točko zaostanka za nasprotnikom. Enajsterica Primorca zaradi slabega igrišča ni igrala. * * * S. Anna in Costalunga sta potrdili svojo premoč. Olimpija je spet okusila grenkobo poraza, kar potrjuje vtis, da so fantje iz Gabrovca v slabi formi, čeprav spodrsljaj pripisujejo sodniku. Tudi rezervna ekipa Brega je klonila, tokrat pred skromnim moštvom Bar Veneto. SKUPINA N IZIDI: Libertas Sv. Marko — Cartimavo 0:1, COOP — Libertas Rocol 2:1, Demacori — ACEGAT 2:0, Union — Esperia 0:1, Roiane-se — Duino prekinjena. LESTVICA: Duino 19, Cartimavo 15, Libertas Sv. Marko 14, Esperia, ACEGAT 12, Demacori 11, Union 8, Roianese 7, COOP 6, Libertas Rocol 4. PRIHODNJE KOLO: Esperia -Libertas Sv. Marko, Cartimavo — COOP, Libertas Rocol — Demacori, Duino — ACEGAT, Roianese — Union. SKUPINA O IZIDI: Edilcolor — Fiamma 2:2, Libertas Opčine — GMT 2:2, Stock — Opicina Supercaffe 2:0, Primorec — Zaule (prek.), Virtus — Bar Perugino 1:1. LESTVICA: Opicina Supercaffe 18, Stock 17, Virtus 15, Zaule 14, GMT 11, Edilcolor 9, Libertas Opčine, Bar Perugino 8, Primorec, Fiamma 4. PRIHODNJE KOLO: Perugino -Primorec, Zaule — Stock, Opicina Supercaffe — Lib. Opčine, GMT — Edilcolor, Fiamma — Virtus. SKUPINA P IZIDI: Libertas Barkovlje — O-limpija 2:0, S. Anna — Libertas Sv. Sergij 6:0, Domio — Don Bosco 0:0, Costalunga — Giarizzole 2:0, Bar Veneto — Breg B 2:1. LESTVICA: S. Anna 19, Costalunga 17, Libertas Barkovlje 12, Giarizzole 11, Libertas Sv. Sergij 7, Don Bosco, Olimpija, Bar Veneto 6, Domio 4, Breg B (izven konkurence). PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Sergij — Libertas Barkovlje, Olimpija — Domio, Don Bosco — Costalunga, Breg B — Giarizzole, Bar Veneto — S. Anna. B. R. Nedeljski derbi Zarja — Primorje gledalcev ni zadovoljil Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka T.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 15. februarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO GOVORICAH V MILANSKIH SODNIH KROGIH Zaskrbljujoče vesti o vzroku odstavitve namestnika državnega pravdnika Vacearija Dokument namestnikov milanskega državnega pravdnika - Pismo odvetnikov Jannija in Pe-corelle dr. Micaleju - Sedem ljudi obtoženih nedovoljenega telefonskega prisluškovanja MILAN, 14. — Odstavitev na-1 bi bil «tehnično» najbolj pripvsv-mestnika državnega pravdnika dr. I ljen za vodenje tako kompleksne Vacearija in zahteva po formali- preiskave. Ta ponovna odstavitev zadji preiskave pred milansko univerzo Bocconi vzbujata še vedno val polemik v milanskih sodnih krogih. Danes zjutraj so se širile govorice — katerih pa ni uradno potrdil nihče na milanskem sodišču — da je vzrok spora med dr. Vaecarijem in načelnikom državnega pravdništva Mi-calejem treba iskati v prepričanju mladega sodnika, da je nekdo poškodoval orožje, ki ga je sodnik zaplenil kot. dokazno gradivo. Od tod Vaccarijev domnevni predlog, naj bi obtožili nekatere policiste. Načelnik državnega pravdništva pa naj bi ne soglašal s svojim namestnikom in naj bi spor rešil tako, da je odstavil dr. Vacearija in zahteval formalizacijo preiskave. V tej zvezi se govori tudi, da je dr. Vaccari izrazil namen, da bo zapustil Milan in zahteval premestitev v Neapelj od koder je doma. Vesti, ki smo jih navedli, niso preverljive, gotovo pa je, da se nekaj skriva za bregom, čeprav nihče od pristojnih organov noče tega potrditi, če bi bile govorice, o katerih smo poročali, resnične, bi pomenilo, da bi skušala milanska policija namerno prikriti nekatere dokaze in da bi pri tem našla pomoč v krogih milanskega sodišča. Namestniki državnega pravdni-ka, ki so dodeljeni milanskemu sodišču, so danes zvečer na skupščini odobrili naslednji dokument: «Naroestnibi milanskega državnega pravdnika uffotavliaio, da trenutno ne morejo izreči svojega mnenja v zvezi z odstavitvijo dr. Vacearija,, ker še ne noznajo resničnih vzrokov tega ukrepa. Poudarjajo pa, da je treba strogo spoštovati personalizacijo sodne funkcije in omejiti ukrep odstavitve le na tiste namestnike državnega pravdnika, ki ne opravljajo svoje dolžnosti. Namestniki mil. drž. pravdnika izražajo svojo zaskrbljenost, ker urad izgublja ugled zaradi večkratnih zamenjav, ko gre za nreLskave o pravilnem delovaniu drugih državnih organov. Pridržujejo si tudi pravico, da skličejo vsedržavno skupščino in zahtevajo od višjega sodnega sveta naj bedi nad spoštovanjem teh principov. V zvezi z odstavo dr. Vacearija sta odvetnika Marko Janni in Gaetano Pecorella, ki zastopata družino Roberta Franceschija oziroma delavca Roberta Piacentini-ja, poslala načelniku milanskega državnega pravdništva Micaleju dokument, v katerem ugotavljata, da je tisk danes objavil njegovo sporočilo, s katerim je utemeljil zahtevo po formalizaciji preiskave. «Vi pa zamolčujete — nadaljujeta odvetnika — da ste zahtevali formalizacijo potem ko ste 'ugradbili’ preiskavo dr. Vac-cariju, sodniku, ki ste ga pred nekaj dnevi sami izbrali, ker naj nekega državnega pravdnika ka-rakterizira vašo pobudo in prav zaradi tega je za nas nesprejem-ljiva». Odvetnika nadalje poudarjata, da obstaja utemeljen sum, da je načelnik državnega pravdništva zahteval formalizacijo le da bi omilil polemike, kar dokazujejo podobne preiskave, ki so po več letih še vedno v pristojnosti njegovega urada. Branilca zaključujeta z zahtevo, naj državni prav- P0R0KA Ameriški antropologinji Wyn Sargent, o kateri smo že pisali pred časom, je trda predla, ko ni hotela opraviti svoje zakonske dolžnosti s svojim soprogom, načelnikom plemena ljudožercev lwayoga. Le za las, da ni goreči primitivec postavil ženske v kotel in z njo pogostil najvrlejše bojevnike svojega plemena. Verjetno pa je civilizacija «kontaminirala» tudi njega, ker se je pravočasno zavedel in brzdal svojo jezo Zahteval je od pristojnih organov, naj izženejo Sargentovo iz Nove Gvineje. ženska je dopotovala v Zahodni Irian (Nova Gvineja) pred nekaj meseci, da bi študirala seksualne običaje primitivcev. Postala je član plemena ljudožercev, se oblačila kot oni, jedla kar so jedli oni, živela je pač pravo primitivno življenje. Da bi podrobneje spoznala njihove običaje je privolila v poroko z načelnikom plemena, ki je dal zanjo 11 svinj in nekaj metrov blaga. Verjetno pa se je rdečelasa Wyn prestrašila in zato ni hotela podleči gorečnosti svojega soproga. O svojih' doživetjih v Novi Gvineji bo Američanka napisala knjigo. Prvotni naslov bi moral biti «Omožila sem se z ljudožercem», na pritisk gvinejske vlade pa ga je spremenila v «Moj zakon (beli, dodajamo mi) s primitivcema. dnik javno obrazloži vzrok odstavitve dr. Vacearija V Rimu pa medtem pretor In-felisi neutrudno nadaljuje preiskavo o telefonskem prisluškovanju, ki je tudi vzbudila val polemik in ki so jo določeni krogi že skušali «zavreti». Izvedelo se je, da je sodnik obtožil še drugih sedem oseb nedovoljenega telefonskega vohunjenja. Gre za pet detektivov, med katerimi je tudi brat Toma Ponzija Antonio, ter za uradnika SIP in nekega zasebnega državljana. Preiskovalci niso sporočili imen zadnjih dveh, pač pa so dali časnikarjem le začetnice. Dr. Infelisi je odločil, da bo pospečil «tempo» preiskave in je zato odločil, da bo jutri zjutraj fiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiituifiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiii PO UGOTOVITVAH AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV Zelo visoka stopnja onesnaženja v Atlantiku V teku desetih let ne bo v Sredozemskem morju več tune NEW Y0RK, 14. — O onesnaženju | ko visoke stopnje onesnaženja — po-Atlantskega oceana se govori že dalj udarjajo znanstveniki ustanove v svo-časa. Med prvimi je nanj opozoril jem poročilu — ni še mogoče pred- švedski raziskovalec Heyerdahl, ki je leta 1970 preplul Atlantik z jadrnico iz papirusa. Nihče pa ni mislil, da je stopnja onesnaženja tako visoka kot so ugotovili znanstveniki ameriške raziskovalne ustanove NOAA. Strokovnjaki so odkrili da katran in odpadki iz plastične mase onesnažujejo «v znatni meri* zelo obširna področja oceana. Analiza mikroskopskih organizmov, ki tvorijo osnovo tako imenovane oceanske hranilne verige je dokazala, da je polovica vzorcev planktona kontaminirana s petrolejem. Nafta je bila tako gosta, da so posadke treh oceanografskih ladij le s težavo pobirale vzorce oceanskih «smeti». Mornarji ladje «Albatros V» so povedali, da so bile mreže polne katranske mase, ki se je cedila iz mreže kot «čmi špageti». Po mnenju ameriških znanstvenikov se petrolej, ki ga tankerji spuščajo v morje, spri-jema in tvori večje ali manjše katranske mase okrogle oblike. Presenetljivo pa je bilo odkritje, da je odprto morje onesnaženo z neverjetno količino plastičnih odpadkov. Gre predvsem za plastično peno poliester, s katero izdelujejo embalažne zaboje. Znanstvenik oceanografskega zavoda v Woods Holeju (Massachusetts) je odkril to neprebavljivo snov celo v nekaterih ribjih ličinkah. Nevarnost je, da ta plastična snov zastrupi vse ličinke, ki jo pogoltnejo. Po ugotovitvah ustanove NOAA kaže, da je vsaj poldrugi milijon kvadratnih km ameriških teritorialnih voda onesnažen. «Ekoloških posledic ta- videti. gotovo pa je, da bodo tragične*. Petrolej pride v morje po raznih poteh. Najobičajnejša je pranje tan-kerjevih cistern in izlivanje «čmih vod* v morje, kateri se pridružujejo nepredvidljive nesreče kot so brodolomi tankerjev. Drugi vir onesnaženja, ki doslej še ni pod nadzorstvom, je izlivanje industrijskih odplak v morje. Najnevarnejši so seveda odpadki kemične industrije, zlasti ker tovarne proizvajajo skoraj vsak dan nove organske spojine, katerih onesnažujoče posledice niso še znane. Znanstveniki menijo, da petrolej in njegovi derivati vsebujejo snovi, ki lahko povzročajo raka. To bi imelo vsekakor zelo hude posledice, če bi te snovi prišle v oceansko hranilno verigo. Če je stopnja onesnaženja Atlantskega oceana zaskrbljujoča, je položaj v Sredozemskem morju skoraj tragičen. Znanstveniki francoskega pomorskega laboratorija na otoku Des Embiez so ugotovili, da v teku desetih let ne bo v Sredozemlju več tuna. Ravnatelj zavoda Alain Bombard je dejal, da je vsekakor negativno, da se civilizacija, ki ima na razpolago velika tehnološka sredstva, ne loti ponovnega vzpostavljanja naravnega ravnovesja v morju in se omejuje le na kratkoročne ukrepe. «Napeti moramo vse naše sile — je dejal znanstvenik — da pripravimo spojine, katerih koncentracija se postopoma zmanjšuje. Ne smemo pa po- zaslišal vrsto prič, med katerimi tudi ravnatelja rimske SIP inž. Albaneseja. Preiskava je v zelo «vroči» fazi in zato se je pretor odločil, da jo zaključi čimprej, ker s« boji, da bi se mu v nasprotnem primeru marsikateri krivec izmuznil. Danes so na sedežu letečega oddelka karabinjerjev ves dan zasliševali priče in ljudi, ki so imeli telefone pod nadzorstvom ter so verbalizirali njihove izjave. S tem delom bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh in ni izključeno, da bo pretor formalno obtožil nekatere osebe, o delovanju katerih naj bd preiskovalci že zbrali vrsto pomembnih dokazov. LJUBLJANA, 14. — Predsedstvo slovenske kulturne skupnosti je danes obravnavalo osnutek finančnega načrta za letos in dolgoročni razvoj kulturne dejavnosti. Z omenjenim finančnim osnutkom želi tudi letos zagotoviti smernice kulturne politike skupnosti. Tokratna delitev sredstev v glavnih določilih upošteva lanska izhodišča, 12,5-od-stotno povišanje pa je v okvirnem programu namenjeno novemu delovnemu področju skupnosti, to je stikom s tujino. PRED SKORAJŠNJIMI VOLITVAMI V FRANCIJI Voditelja reformističnega gibanja postavila pogoje za vstop v vlado Lecanuet in Servan-Schreiber pripravljena sodelovati z vlado, ki bi takoj uresničila njune zahteve Trije liderji francoske levice. Od leve proti desni: tajnik komunistične partije Marchais, tajnik socialistične stranke Mitterand in voditelj levičarskih radikalcev Fabre. številne ankete so doslej pokazale, da je okrog 47 odstotkov francoskih volivcev naklonjeno levičarski koaliciji TRŽAŠKI DNEVNIK PO NEDEUSKEM OBČNEM ZBORU «C0MUNITA ISTRIANE» ZAOSTRENI SPORI MED TREMI ZDRUŽENJI ISTRSKIH BEGUNCEV Poslanec Bologna izstopil zaradi osebnih in političnih razlogov V nedeljo je bila skupščina združenja «Associazione delle Comunita Istriane*, ki združuje istrske begunce in ki predstavlja nekako nadaljevanje CLN za Istro. Do tega občnega zbora je prišlo po petih -šestih letih. Potekal je v ozračju notranjih sporov, saj je na njem podal ostavko dosedanji predsednik posl. Bologna. Sporna vprašanja so bila tri: osebni odnosi med posl. Bologno in nekaterimi vodilnimi člani, ter dve važni politični vprašanji. Predvsem je Bologna že prej predlagal tesnejšo povezavo, če že ne združitev, z dvčma drugima organizacijama istrskih beguncev, poleg tega pa tudi učinkovitejšo obrambo italijanskih interesov v coni B». Ta stališča so na občnem zboru, ki je potekal pod predsedstvom Gian-nija Giuricina, zavrnili in odobrili so resolucijo, ki ni bila v celoti objavljena, v kateri pa se predvsem poudarja kulturni značaj združenja, ki naj skrbi predvsem za ohranitev kulturnih in drugih značilnosti Istre v sodelovanju z obstoječimi organizacijami v Istri. Glede mejnih vprašanj pa se resolucija sklicuje na evropske rešitve in na splošno pomir-jenje v Evropi. Združenje «Associazione delle comu- miiiiMiimifiiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHniiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiimiimimiiiiiiiimimitiimit OFENZIVA LEADERJA PROTESTANTSKIH EKSTREMISTOV Craigovi tajni pogovori s katoliškimi predstavniki V krogih severnoirske socialdemokratske-laburistične stranke so ugodno ocenili izjave voditelja «Vanguarda» PARIZ 14 ________________ Voditelja franco- ......................................................................................................11..............iiiiniiiiiiiiiiiiiiu LONDON, 14. — V Severni Irski prihaja do nekaterih političnih premikov, ki dajo slutiti, da bo prišlo v doglednem času do precej pomembnih odločitev. V zadnjih dneh smo že poročali o hudem sporu med dvema ulstrskima protestantskima prvakoma, in sicer med Williamom Craigom ter Brianom Faulknerjem. Craig, ki je predsednik znane protestantske ekstremistične organizacije «Vanguard», ki združuje v svoji sredi druge organizacije kot so «Ulster defence aso-ciation* ter «Ulster volunteers for-ce», je v prejšnjih mesecih prišel večkrat v stik s precej vidnimi predstavniki ulstrske socialdemokratske laburistične stranke, ki je največja «katoliška» politična formacija v Severni Irski in ki združuje v svoji sredi zmerne sloje, ki pripadajo katoliški skupnosti. Wil-liam Craig je podal danes izjave v tem smislu. Poudaril je še, da bi bil zelo zadovoljen, če bi prišlo do uradnih razgovorov med njegovim gibanjem ter socialdemokratsko laburistično stranko. Craig je poudaril, da se je pred dvema mesecema sestal z dvema poslancema bivše severnoirske skupščine, ki pripadata socialdemokratski laburistični stranki. Gre za poslanca Ivana Cooperja ter Johna Humeja. Zdi se, da je prišlo do srečanja med tema dvema predstavnikoma zmerne katoliške stranke ter ekstremističnim voditeljem «Vanguarda» v hiši bivšega notranjega ministra krajevne ulstrske vlade Johna Taylorja, ki je znan po svojih ekstremističnih protestantskih načelih. Ko je danes Cooper komentiral Craigove izjave, je potrdil, da se je z njim srečal ter da je ugodno ocenil Crai-gova stališča, «ker brez dvoma predstavljajo pomemben napredek.* Craigove izjave so vzbudile veliko senzacijo, ker je znano, da je prav ta protestantski voditelj organiziral prejšnji teden veliko stavko protestantskih delavcev in u-službencev ter tako povzročil tudi spopade in nemire, ki so terjali pet človeških žrtev. Na videz bi se zdelo, da je prav Craig najmanj primeren človek za posredniško vlogo med protestantskimi skrajneži in katoliško zmerno sredino. Omeniti pa je treba v tej zvezi še to, da je predsednik unionistične stranke Brian Faulkner ostro napadel Craiga v zvezi z njegovo zamislijo o ustanovitvi nekakšnega ulstrskega «dominiona», ki naj bi bil povezan z Anglijo z določenimi vezmi. Faulkner zastopa s svojo unionistično stranko tezo brezpogojne povezave Ulstra z Anglijo, ker je pač po njegovem mnenju Ulster sestavni del angleškega kra ljestva. V mnogih krogih menijo, da pri vseh teh čudnih in nenavadnih nastopih protestantskega skrajneža Craiga igra mogoče skoraj odločilno vlogo dejstvo, da se on hoče polastiti vodstva protestantskih sil v Ulstru ter izriniti Faulknerja iz unionistične stranke. Zato si je mogoče razlagati silno reakcijo Bria na Faulknerja, ki je pred nekaj dnevi izjavil, da Craig ni več član unionistične stranke, kot poskus diskvalificiranja političnega nasprotnika. Ostaja še vedno odprto vprašanje, če Craig res želi sporazum s katoličani. V teh dneh je še vedno zelo živahna polemika glede vohunske dejavnosti raznih agentov v republiki EIRE. Južnoirsko sodišče je pred dnevi sodilo dva angleška agenta (Johna Wymana in nekega južnoirskega policista) ter ju oprostilo v zvezi s šestimi obtožbami. V bližnji prihodnosti bo še en proces, kjer bodo sodili obtožencema še v zvezi z drugimi štirimi obtož bami. Glede prvih šest obtožb, juž-noirska vlada baje ni hotela predložiti potrebne dokumentacije. Ta afera je precej važna, ker odkriva nepojasnjene dogodke v življenju južnoirske republike ter še posebej v Ulstru. Zdi se, da je angleška vlada zelo dobro razvila svojo obveščevalno službo v južno-irski republiki, toda tudi gverilci IRA niso zaostajali. skega reformatorskega gibanja Jean Lecanuet in Jean Jacques Servan - Schreiber sta danes objavila svoje pogoje, pod katerimi bi podprla sedanjo vladno večino, če bi izšla poražena iz skorajšnjih volitev, ki bodo 4. in 11. marca. Lecanuet in Servan . Schreiber sta izrazila prepričanje, da bo njuno reformatorsko gibanje neobhod-no potrebna «blazina», s pomočjo katere bi se lahko izognili vladni krizi ki bi nujno nastala, če bi na volitvah zmagala združena levica. V tem primeru bi predsednik Pom-pidou, kot je že izjavil, razpustil parlament. Da bi se izognil tej drastični rešitvi je predsednik Pom-pidou dal prejšnji teden razumeti, da bi sprejel podporo reformistov pred «socialkomunistično nevarnostjo*. Lecanuet in Servan - Schreiber sta danes ponovila svoje izjave in sicer, da bosta sodelovala s sedanjo večino, samo če bo ta sprejela njune pogoje. V primeru, da ne bi imeli večine niti združena levica niti degolistična stranka, bi jasno gibanje za reforme odločalo o sestavi bodoče vlade. Oba predstavnika reformatorskega gibanja sta naštela deset odločitev, ki naj bi jih vlada, v kateri bi sodelovali takoj sprejela. 1. Podvojitev starostnih pokojnin v primerjavi z letom 1971; 2. reforma socialnega skrbstva in pokojninskega sistema; 3. preveritev šestega petletnega načrta; 4. uresničitev socialnega načrta (zagotovljene delovno mesto zagotavljena minimalna mesečna plača 1.000 frankov), ki ga bodo predlagali tudi evropskim, partnerjem Francije; 5. ustanovitev dežel; 6. volilna pravica pri 18 letih; 7. uveljavitev zakona o spolni informaciji ter proučitev zakona o splavu iz leta 1920; 8. zmanjšanje nekaterih izdatkov (gre v glavnem za izdatke na vojaškem področju); 9. reforma davčnega sistema in davka na dodatno vrednost; 10. ustanovitev gospodarskega sodišča ki bo- nadzorovalo spoštovanje pravil o prosti konkurenci. Velik uspeh ledna slovenske drame v Kranju POLDRUGO LETO PO USTANOVITVI Poročilo o delovanja predsedstva SFRJ Vrsta izredno pomembnih sej - Predsedstvo je obravnavalo vsa področja jugoslovanskega življenja KRANJ, 14. — Velik uspeh Tedna slovenske drame v Kranju, na katerem je bila dvorana za vseh 11 predstav do kraja napolnjena dokazuje, da ta manifestacija prerašča okvire lokalnega praznovanja v čast Prešernovega spomina in dobiva pomembno slovensko kulturno I neuvrščenim državam*. Delo pred vlogo. sedstva na področju družbeno go- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Predsedstvo SFRJ je objavilo sporočilo o svojem delovanju od 29. julija 1971, ko je bilo ustanovljeno, do konca 1972. leta. V tej dobi je predsedstvo SFRJ imelo 16 sej. na katerih je razpravljalo o zunanjepolitičnem delovanju Jugoslavije, o ljudski o-brambi, državni varnosti in družbeno gospodarskih odnosih. V zunanjepolitičnem delovanju je bilo delo predsedstva usmerjeno na določanje dolgoročne strategije in splošne politične linije v najvažnejših mednarodnih vprašanjih. To so bili odnosi s sosednjimi državami, balkanska vprašanja, položaj v Sredozemlju, vloga politike neuvrščenih držav, odnosi do evropskih gibanj in velikih sil, odnosi do raznih žarišč, osvobodilnih gibanj, antikolonialnih gibanj itd. Pomembno mesto v delu predsedstva so bile tudi priprave za sestanke predsednika Tita z drugimi državniki. Predsednik Tito, poudarjajo v sporočilu, je v tej dobi ves svoj mednarodni ugled vložil v borbo za mir, svobodne in enakopravne ter demokratične odnose med narodi in državami sveta Kot temelj- trajnega sodelovanja Jugoslavije z vsemi državami. Na tej osnovi se je krepilo in se bo tudi v naprej - krepil mednarodni položaj Jugoslavije, se ugotavlja v poročilu predsedstva SFRJ. Na področju ljudske obrambe je predsedstvo SFRJ v pretekli dobi določilo smernice za obrambo SFRJ pred morebitnim napadom in proučilo vojne aspekte sedanje faze mednarodnih odnosov in njihov vpliv na vojnopolitični položaj in varnost Jugoslavije. ' Predsedstvo je v pretekli dobi posvetilo posebno pozornost graditvi sistema državne varnosti in aktualnim vprašanjem varnosti države. Pri proučevanju aktualnih vprašanj varnosti je predsedstvo ocenilo subverzivne teroristične akcije iz inozemstva kot obliko «posebne vojne, ki jo imperialistični krogi vodijo proti malim in ...................■■■■................................1.......lunin ZNANSTVENIKI PARIŠKEGA ZAVODA PASTEUR SO ODKRILI UČINKOVITO CEPIVO Do leta1978se nam ne bo treba bati gripe Virus gripe se ciklično spreminja - Onesnaženje okolja krči ciklično dobo PARIZ, 14. — Vse kaže, da bodo epidemije gripe šle v kratkem v pozabo in da bomo o njih govorih le kot o pojavu preteklosti. Znanstveniki pariškega raziskovalnega zavoda «Pasteur» so namreč s pomočjo avstralskih kolegov odkrili novo revolucionarno cepivo. Govori se, da bo novi medicinski preparat v lekarnah že čez dva tedna. Vsekakor pa cepivo ne bo učinkovito proti letošnji epidemiji gripe. Profesor Hannoun, ki vodi zdravniško raziskovalno ekipo zavoda je pojasnil, da cepivo postane učinkovito le 15 dni po cepljenju. Zato bi zdravilo začelo delo vati prepozno, ker je najhujši val zabiti, da se v naravi vse spreminja letošnje epidemije že mimo. «Sve-in da je vse še rešljivo*. 1 toval bi ljudem — je dodal prof. Hannoun — naj bi se cepili med septembrom in novembrom, da bodo imunizirani za prihodnjo epidemijo. Cepivo brani človeški organizem pred «napadom» virusa za štiri ali pet let. Ljudje, ki se bodo cepili, naj bi bili zato imuni tja do leta 1978, ko bo po ugotovitvah zdravnikov izbruhnila zelo huda epidemija. Znanstveniki zavoda «Pasteur» upajo, da bodo do tedaj pripravili že nova in zelo učinkovita profi-laktično sredstva. K uspehu francoskih znanstvenikov je v veliki meri prispeval avstralski zdravnik dr. Fazekas, ki je dal časa delal v Sydneyu in nato v baselskem imunološkem zavodu. Pred časom je dopotoval v Pariz, da bi s pomočjo francoskih kolegov preveril nekatere svoje domneve. Avstralski znanstvenik je dokazal, da se virus gripe razvija, dokler ne doseže stabilne dominantne forme. Ko pride do tega proces traja po navadi kakih deset let — bi morala biti večina ljudi že imuna za gripo. Virus pa ie podvržen mutaciji in ciklus se nato začne znova. Zdravniki predvidevajo, da bo leta 1978 največja mutacija . virusa, kar naj bi povzročilo veliko e-pidemijo gripe. Znanstveniki zavoda «Pasteur» so v laboratoriju pospešili mutacijo virusa do točke, ki bi jo naravno dosegel šele leta 1978, in tako jim je uspelo pripraviti učinkovito cepivo. Od začetka 20. stoletja do naših dni so znanstveniki odkrili štiri velike razvojne cikluse virusa gripe. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se doba, v kateri virus zaključi svoj ciklus stalno manjša. Prva doba gre od leta 1918 do leta 1933 (leta ’18 je epidemija gripe terjala okrog 20 milijonov smrtnih žrtev, torej več kot prva svetovna vojna), druga od leta 1933 do 1947, tretja od 1947 do 1998 in zadnja od 1958 do leta 1968. Profesor Hannoun je mnenja, da je treba ta evolutivni pospešek pripisati onesnaženju. Za sedanji ciklus (1969 - 1978) je cepivo pripravljeno. In kaj bo potem? «Imamo še pet let časa, da se ustrezno pripravimo*, je odgovoril prof. Hannoun. spodarskih odnosov je bilo v glavnem usmerjeno na aktualna vprašanja stabilizacije' gospodarstva, na srednjeročni načrt in na vprašanja gospodarskega sistema, gospodarskih odnosov z inozemstvom. B. B. Fašistična provokacija proti predsedniku poslanske zbornice Felliniju RIM, 14. — Skrajno desničarska organizacija «1 giustizieri dTtalia — Dux» je danes poslala grozilno pismo predsedniku poslanske zbornice Sandru Pertiniju. V navadni rdeči kuverti je bil list papirja, na katerega so fašisti načečkali nekaj žalilnih stavkov na račun Pertinija in naboj kalibra devet s siglo BPD 1970. Podobno grozilno pismo je pred , provo.katorskih Dodvigov^^fašističf1« nekaj dnevi dobil predsednik so- _ .. j-> - -—= --- ril' nita Istriane* združuje člane, ki so predstavniki nekaterih strank ustavnega loka in predvsem člane PSI. KD, PRI in PSDI za razliko od obeh ostalih združenj, ki nista «zaprti» na desno in katerih člani so lahko tudi fašisti. Ta razlika je bila na nedelj-skem občnem zboru še podčrtana in je prišlo do še ostrejše ločitve 2 združenji «Associazione nazionale Ve-r.ezia - Giulia e Dalmazia*, katerem« predseduje na našem področju Del Conte in v katerem ima vodilno vi®-go inž. Bartoli ter «Unione degli I' striani*, kateri predseduje odv. Sardos Albertini. O samem poteku občnega zbora ni podrobnejših vesti, izvedelo pa se je< da je bil zelo buren in da je na njem prišlo do hudih medsebojnih P®" litičnih in osebnih obtožb. Sporočilo SSG abonentom Uprava SSG soproča cenjenim abonentom Reda F (okoliški), d® bo v nedeljo 18. t.m., ko je n® sporedu predstava «Kralj gora >n ljudomrznik* za omenjeni abonma stavka avtobusov za vse izredne proge ter za nekatere redne pr°' ge. Lepo prosimo abonente iz N®' brežine, Sv. Križa in Šempolaj®-da pridejo v nedeljo na predstav® z rednimi avtobusi. Abonente s Cola, iz Velikega in Malega Repna> Saleža, Trnovce, Praprota, CerO' velj, Vižovelj in Sesljana (za te kraje bo v nedeljo stavka avtobu-sov na rednih progah) pa pr?" simo, da si po možnosti ogledal® predstavo «Rralj gora in ljudorm" znik» v Kulturnem domu v sled®" čih dnevih: 16. februarja ob 16. urn 22. februarja ob 16. uri in 23. fe' bruarja ob 16. uri. Vsem abonefl' tom bodo pri blagajni Kulturne^® doma povrnjeni stroški za avtobus Lepo prosimo za razumevanje. Prešernova proslava v p. d. «S. Skamperle» Snoči je v do kraja zasedeni dvO' rani svetoivansko p.d. «Slavk° Škamperle» priredilo Prešerno® proslavo. Pester spored so izvaja mladi recitatorji, gojenci glasben ga tečaja pod vodstvom Nadi. Udovič ter člani Slovenskega aMa' terskega gledališča, ki so predsta, vili Prešernovo avtobiografijo, stavljeno iz pesnikovih pisem poezij. Solidarnostna izjava krožka «Che Guevara» V razpravi, ki jo je prejšnji P6' tek priredil Krožek za politična socialna proučevanja «Che Guev® ra», so udeleženci izrekli pop®‘n solidarnost s tržaškim delavstvu' in sindikatom CGIL zaradi atenta* na sindikalni sedež v Ul. PondaT®®’ Ob ugotovitvi, da je to dejanje , eno izmed tolikih v predolgi veP» cialistične stranke senator Nenni. Zaradi nenavadne debeline je pismo vzbudilo sum uslužbencev tiskovnega urada poslanske zbornice, ki so odprli kuverto in našli v njej naboj. Socialistični tajnik De Martino je poslal poslancu Pertiniju telegram, v katerem mu izraža svojo solidarnost ob tej ponovni fašistični provokaciji. Podoben telegram je po slal predsedniku poslanske zbornice tudi predsednik socialističnih poslancev Bertoldi. drhali, so udeleženci petkove r®;. Ui Hullf nSJ U 'ViučiCl 1 V_.l IJUUaU V C 'a prave izrazili prepričanje, da nuinn notreben enoten naste-^ protifašističnih sil za zagotovi^ mirnega sožitja in spoštovanje re” publiške ustave. Včeraj zgodaj dopoldne je UlPR v ortopedskem oddelku glavne ®.. nišnice 79-letna upokojenka M®1^ Bonacci. V omenjenem oddelku ‘ jo sprejeli popoldne 9. februar)' ko je padla v ambulanti doma ^ onemogle v Ul. Pascoli 31 in * pri padcu zlomila levo stegnem®"' Avstrijski generalni konzul v Trstu H. Blechner je včeraj izročil predsedniku Neodvisne ustanove za tržaško luko dr. Franzilu «visoko srebrno odličje z zvezdo*, s katerim ga je odlikovala avstrijska republika za zasluge, ki si jih je najprej kot župan in nato kot načelnik luke pridobil za kulturno in gospodarsko zbliževanje med Trstom in Avstrijo. Avstrijska repubbka je izdala posebno prizna- nje tudi glavnemu ravnatelju ustanove ing. L. Colauttiju ter Sa likovala z «visokim zlatim odli®Je Slovesni izročitvi odličij so PrS®s vab deželni odbornik Stopper, ge®e ni vladni komisar Abbrescia, Pr. nik trgovinske zbornice CaidassU čelnik zunanjetrgovinskega urada Maurel, načelnik pristanišča Cin® in druge osebnosti. Na sbki &eneT., konzul Blechner med dr. Fran®1 (levo) in ing. Colauttijem (desn°