l«to XIII. Štev. 199 TELEFON UREDNIŠTVA: 25Sl OPRAVE! 25-47 In 2S-«7 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 postni Čekovni račun 11.409 Maribor, petek 1. septembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din din 1* Hitler v Rajhstagu: Gdansk priključen Nemci so davi prekoračili poljsko mejo jjemške predloge je Poljska odklonila — Hitlerjevo povelje vojski — For-K°ri«v državni udar v Gdansku — Nenadno sklicanje Rajhstaga v Berlinu: a°es dopoldne ob 11. uri je Hitler naznanil priključitev Gdanska k Nemčiji Maribor, i. sept. dogodki zadnjih dni se vrtijo z bliskovito naglico, v torek je »večernik« poročal, da bo v primeru EGATIVNEGA ODGOVORA KANCELARJA HITLERJA NA ANGLEŠKO NOTO ANGLIJA SKLENILA MOBILIZACIJO. TO SE JE ZGODILO VČERAJ OPOLDNE. OD TEDAJ PA SO SE ZAČELI DOGODKI MENJATI VSAKO URO IN DOSEGLI V DANAŠNJIH JUTRANJIH URAH DRAMATIČNI VIŠEK. 1N0ČI OKOLI DEVETIH SE JE IZVEDELO, DA JE RUSKI VRHOVNI SVET RATIFICIRAL RUSKO-NEMŠKI NENAPADALNI PAKT. KMALU NATO ,ZŠL0 PO NEMŠKEM RADIU URADNO SPOROČILO O NEMŠKIH PREDLOGIH POLJSKI V OBLIKI 16 TOČK. TI PREDLOGI SO BILI ZA POLJ-K0 ^SPREJEMLJIVI; DA JIH NI SPREJELA, UGOTAVLJAJO URADNO TUDI Z NEMŠKE STRANI. DAVI OB 5.40 PA JE IZŠEL HITLERJEV PRO-US NA NEMŠKO VOJSKO, PROGLAS, KI POMENI, DA NEMŠKO-POLJSKEGA SPORA NI VEČ MOGOČE REŠITI NA MIREN NAČIN, TEMVEČ stane le še vojna kot izhod, v prvih dopoldanskih urah je gdanski gaulajter forster proglasil priključitev gdan-nemci so izdali svarilo vsem letalom, naj ne letajo nad »vojnim ozemljem« ter poziv ladjam, naj se umaknejo iz KEDNJEga DELA BALTIKA. OB DESETIH SE JE SESTAL NEMŠKI RAJHSTAG NA IZREDNO SEJO. KANCLER HITLER JE NA SEJI PROGLASIL Vključitev gdanska nemčiji ter forsterjevo uredbo uzakonil, medtem pa so se na meji že začele sovražnosti, nem- LETALA SO BOMBARDIRALA POLJSKA MESTA, MED DRUGIMI TUDI KATOVICE IN KRAKOV. POLJAKI SO ODBILI NAPAD NA VVESTČR-LATTE. PO VSEJ POLJSKI JE STOPILO DAVI PROTILETALSKO TOPNIŠTVO V AKCIJO. , bERUn . stK)nd' sept- Nemška diplomatska ratijp 'e!!ca Je snoči ob 21., četrt ure vh ’ TienaPadalnega pakta v Mo-V Ves komunike, v katerem raz-i/^io (n * edar,il Potek pogajanj med ^tlerjp n£lljo glede spora s Poljsko. mVe,m Predlogu, ki ga je nemški d1'S'e^etn!lllSter von Ribbentrop izročil j ^leposlaniku v Berlinu, Hen-8voje Nemčija v 16. točkah stilizi-?-ahteve, v katerih terja med *r: Hiti drugim, da se svobodno mesto Gdansk nemudoma vrne k Nemčiji. V področju tako zvanega poijskega koridorja, Poinor-janskega, ki vodi med Nemčijo in Vzhodno Prusijo k morju, naj se izvede plebiscit, in sicer tako, da bodo imeli glasovalno pravico vsi Nemci, ki so bivali v koridorju 1. januarja 1918 in bili do istega dne tam rojeni. V enakem smislu bi glasovali Poljaki, Kašubi itd. Plebiscitno komisijo naj bi sestavljali zastopniki Italije, Rusije, 5 45 so zagrmeli topovi -k i,. .’ sePt. DNB. Ob desetih dopoldne se je zbral nemški državni >4ednemu usedanju. Dvorana v Krollovi operi je bila nabito polna. ] *°^e zase^eiie- Navzočih je bilo blizu 400 poslancev. Manjkalo ie f^al Polancev, ki so že vpoklicani pod orožje. Zborovanje je otvoril W^vdiiše*” ^ ta^0^ prc^a' besede kancelarju Hitlerju, v 9 ‘n odk*'0 P°zdrav'*en J® Hitler začel govor, v katerem ie prikazal potek > ta|tgn^ °n'*no stališče Varšave. Vodja Rajha je poudaril, da je nadaljevano Ilc'"8a stan« sploh nemogoče in se je odločil, dokončno rešiti problem b*1, ^EMCn a 6 me^e na na^H> ki 8a *e stažiral v znanem včerajšnjem pred-GiK SO /» SE JE odlOČILA NA SILO ODGOVORITI S SILO. ZARADI Hn B°00 PdbAV‘ 0B 5,45 ZAGRMELI NEMŠKI TOPOVI. ODGOVOR, KI WTl 'N SPniEU P°LJAKI, BO NASPROTNIKA PRISILIL I< POSLUŠ-°^NOST ^T°VANJU- K0T v°Jai<. KI PREVZEMA VRHOVNO OD-0a%EV V°OSTVO DRŽAVE, PRIČAKUJEM BREZ IZJEME IZ- % Meni w N0STI 00 VSAKEGA V TEM TRENUTKU. V PRIMERU, 1aRŠALa J V0JA1C» 6 ,u, Prekoračiti nemško-poljsko mejo. Istočasno so h, VA!i”’Ške voln,v"it.?, drc b°mbn,kov in odletele nad poljska vojaška opo- krjev ^VA, | Je s° Povzele v zaščito plovbo po Baltiku. t>r°test vnLCm' Tukaišnil krogi smatrajo, da pomeni jutranji 0,110 napoved proti Poljski. Gdynjo so bile vržene tri bombe, ki pa na zahod, Hitlerjevo povelje vojski BERLIN, 1. sept. DNB. Davi ob 5.15 je vodja Rajha z datumom od 1. septembra 1939 naslovil na vojsko naslednje dnevno povelje: »POLJSKA DRŽAVA JE ODBILA MIROLJUBNO UREDITEV SOSEDNIH ODNOŠAJEV ZA KA TERE SEM SE JAZ PRIZADEVAL. NAMESTO TEGA SE JE ZATEKLA K OROŽJU. NEMCE NA POLJSKEM S KRVAVIM TERORJEM PREGANIAIO IZ NJIHOVIH OGNJIŠČ. CEL NIZ IZZIVANJ NA MEJAH KI JIH VELIKA SILA NE MORE TRPETI, DOKAZUJE, DA POLJAKI NF SPOŠTUJEJO VEČ NEMŠKE MEJE. DA NAPRAVIM TEMU BLAZNFMU POSTOPANJU KONEC, MI NE PREOSTAJA DRUGO, KAKOR DA SILO ZBIJEM S SILO. NEMŠKA OBRAMBNA SILA BO VODILA S ČVRSTO ODLOČNOSTJO BORBO ZA ČAST IN ŽIVLJENJSKE PRAVICE PONOVNO VSTALEGA NEMŠKEGA NARODA. PRIČAKUJEM, DA BO VSAK VOJAK, SVEST SI VELIKE TRADICIJE VEČNO NEMŠKEGA VOJEVANJA DO POSLEDNJEGA DIHA IZVRŠIL SVOJO DOLŽNOST. OSTANITE VSELEJ IN V VSEH POLOŽAJIH V ZAVESTI, DA STE PREDSTAVNIKI NARODNO SOCIALISTIČNE VELIKE NEMČIJE. ŽIVEL NAŠ NAROD IN NAŠ RAJH.« Velik odmev po vsem sveto VARŠAVA, GDINJA, 1. sept. PAT. Neko nemško letalo je znova letelo nad poljskim primorjem v višini do 2000 metrov. Ko je poljsko protiletalsko topništvo izstrelilo salvo v opozorilo, se je letalo oddaljilo proti severovzhodu. Na isti način je bilo zavrnjeno tudi drugo letalo. GDINJA, 1. sept. PAT. Danes okoli 8. ure je letelo neko nemško letalo ponovno nad zalivom pri Gdynji. Poljsko protiletalsko topništvo ga je sprejelo z ognjem. VARŠAVA, 1. sept. PAT. Zjutraj okoli 3. ure so začeli Nemci streljati na poljsko obmejno postajo Dobrzec. Napadalci so izstrelili na poljsko ozemlje 8 salv iz težkih strojnic. Poljski graničarji so na streljanje odgovorili. MOBILIZACIJA V ANGLIJI LONDON, 1. sept. Iz predsedništva vlade je bilo izdano obvestilo o včerajšnjem ukazu o mobilizaciji mornarice, vojske in letalstva. Admiraliteta je pozvala vse moške, ki imajo mornariške izkaznice od B do D, da se takoj javijo na svojih ladjah. LONDON, 1. sept. Reuter. Dopoldne se je sešel angleški kabinet na konferenco, na kateri bo proučil najnovejši mednarodni položaj. VAŽNI POSVETI V PARIZU PARIZ, 1. sept. Ob 18. je bila v Elizejski palači važna seja ministrskega sveta pod predsedstvom Lebruna. Daladier in zunanji minister Bonnet sta poročala o resnem zunanjepolitičnem položaju. Soglasno je bilo nato sklenjeno, da Francija, obveščena o vseh zadnjih dogodkih, ostane pri dosedanjih obvezah in sklepih. 3 MILIJONE LJUDI IZ LONDONA LONDON, 1. sept. Skupaj bo iz Londona evakuirano okoU 3 milijonov ljudi. Tudi iz bolnišnic so že začeli odvažali bolnike na različne kraje Anglije. Šolske otroke so začeli evakuirati davi in jih bodo odvažali v notranjost štiri dni. IZREDNI ANGLEŠKI UKREPI LONDON, 1. sept. Prepovedano je letenje z letali nad vzhodno Anglijo. Kupovati se ne sme več živil kakor za en teden. Živeža ima Anglija dovolj, vendar hoče preprečiti naval. Včeraj zvečer so prekinili ves privatni telefonski promet s celino. Tudi telegrami so cenzurirani. Anglija je kupila v Kanadi 5 milijonov buštov žita, na Danskem pa 24.000 ton slanine in gnjati. Člani londonske borze so obveščeni, da bodo po radiu sklicani, kadar bo spet borza poslovala. DVE ITALIJANSKI VOJSKI RIM, 1. sept. S posebnim dekretom je bil za vrhovnega poveljnika prve italijanske vojske postavljen prestolonaslednik Umberto, svetovalca sta mu armijska generala Marinetti in Grossi. Drugi vojski načeljuje maršal Graziani s svetovalcema, armijskima generaloma Ambrosijem In Basticom. Mobilizacija italijanske vojske je v glavnem izvedena, do 3. septembra bo popolna. Prot! špekulantom so bili izdani zelo ostri ukrepi. VPRAŠANJE ENE URE... RIM, 1. sept. Havas. V »Telegraphu«, listu zunanjega ministra grofa Ciana, je Giovanni Ansaldo izrazil mnenje, da »se lahko še kaj reši, če se bo naglo postopalo. Dokler ne grme topovi, še ni vsaka nada izgubljena. Toda, ni več časa za izgubljanje, možnost rešitve miru je postala vprašanje ene same ure«. Zunanjega ministra Ciana je nujno obiskal angleški veleposlanik v Rimu. SE ENKRAT: SV. OČE VATIKAN, 1. sept. Havas. Državni tajnik Maglione se je dalje časa razgovarjal s papežem, nakar je nujno obiskal francoskega, italijanskega, angleškega, nemškega in poljskega poslanika pri sv. stolici in jim izročil spomenico papeža, ki si Še enkrat prizadeva rešiti mir. ODMEVI NEMŠKE NOTE BERLIN, 1. sept. Havas. Nemčija je izročila prepis deklaracije poslanikom Francije, Anglije, Japonske, Italije in odpravniku poslov USA. Kopija deklaracije je bila predana poslanikom že v četrtek zvečer. AMSTERDAM, 1. sept. DNB. Meščanstvo, ki je bilo na 59. rojstni dan kraljice Viljemine v velikem številu zbrano na ulicah, je izvedelo za nemške predloge iz jutranje izdaje »Handelsblada«. Vest je sprožila ogromno zanimanje. Ljudje so menili, da so nemški predlogi pretirani. LONDON, 1. sept. Diplomatski dopisnik Reuterja ugotavlja, da nemški predlogi, objavljeni snoči, ne predstavljajo odgovor na angleške predloge. Anglija želi, da se nesporazumi odstranijo s pomočjo njenih predlogov o neposrednem posvetovanju med Nemčijo in Poljsko. Ti predlogi so bili prečitani angleškemu veleposlaniku v noči na 30. avg., toda poljskega delegata, ki bi imel istočasno dospeti v Berlin, ni bilo. VVASHINGTON, 1. sept. Havas. Ameriški večerni listi še nimajo komentarjev k nemškim 16. točkam, objavljenim Poljski. Listi zatrjujejo, da je težko verjetno, da bi Poljska mogla takšne pogoje sprejeti. Izjava prezidenla Moscickega VARŠAVA, 1. sept. Predsednik poljske republike Ignac Moscicki je izdal proglas na narod. V proglasu je rečeno, da bo Bog in zgodovina sodila o sedanjih dogodkih. Poljski narod bo branil svojo domovino In čast, kar se mu bo z božjo pomočjo tudi posrečilo. V proglasu je rečeno, da so Nemci davi prekoračili poljsko mejo, Forsierjev udar v Gdansku GDANSK, 1. sept. Gaulajter Forster je danes naslovil na Hitlerja naslednjo brzojavko: »Davi sem izdal naslednji državni zakon: 1. Ustava svobodnega mesta Gdanska je prenehala obstajati. 2. Zakonodajna in izvršna oblast je prešla na državnega poglavarja. 3. Gdansk s svojim ozemljem je sestavni del Velike Nemčije. Do odredbe novih nemških zakonov po Hitlerju ostanejo vsi zakoni razen ustave, še nadalje v veljavi. Prebivalstvu mesta je Forster izdal proglas, v katerem naglasa, da je Gdansk po 20. letih spet zedinjen z Nemčijo. Po mestu vise zastave s kljukastim križem. HITLER FORSTERJU BERLIN, 1. sept. Kancler Hitler je tele-grafično odgovoril Forsterju. Izraža svoje veselje ter zahvalnost nemškega naroda, da se je Gdansk priključil Nemčiji. Objavlja, da je že uzakonil gaulajterjevo uredbo ter jo v Nemčij proklamlral. Telegram tudi postavlja Forsterja za šefa civilne administracije. PREPOVED LETANJA BERLIN, 1. sept. DNB. Nemčija je izdala najstrožje naredbe, ki prepovedujejo vsak polet domačih In tujih letal nad njenim ozemljem. Naredba ne velja za letala, ki so v službi nemške oborožene sile in za letala, ki lete po uradnih potrebah. Vsako drugo letalo se bo sestrelilo. Prva seja nove vlade pod predsedstvom dr. VI. Mačka BEOGRAD, 1. sept. Včeraj se je z jutranjim vlakom vrnil v Beograd podpredsednik vlade dr. Vladimir Maček. Z njim je prispel tudi trgovinski minister dr. Ivo Andres. Seja je bila napovedana za 16. uro, zaradi bolezni ministrskega predsednika Cvetkoviča je .bila preložena na 19. uro. Dr. Maček je obiskal Cvetkoviča na stanovanju in se z njim dalje časa razgovarjal. Predsednik vlade je naprosil dr. Mačka, naj zaradi njegove rahle obolelosti vedi sejo vlade. V finančnem ministrstvu je dr. Maček sprejel finančnega ministra dr. Šuteja, nato pa ameriškega poslanika, ki je dr. Mačku čestital k sklenjenemu sporazumu. Po seji je dal minister dr. Mihajlo Kon-stantinovič novinarjem naslednje sporočilo: »Danes je bila od 19. do 22. seja ministrskega sveta. Ker predsednik vlade Cvetkovič nekaj dni zaradi bolezni ne sme zapustiti sobe, je vodil sejo dr. Maček. Na seji so bile rešene tekoče zadeve, med njimi tudi mere, ki jih je treba pod-vzeti zaradi izvedbe sporazuma.« Kakor se izve, je ministrska seja razpravljala o prenosu kompetenc s centralnih oblasti na banovino Hrvatsko in o bližnji amnestiji. Strašne gradbene katastofe STOCKHOLM, 1. sept. Švedi gradijo) zadnje čase velike mostove in električne centrale na rekah. Pri gradnji mostu z velikim obokom v srednji Švedski, se je I primerila grozna nesreča. Obok se je zrušil na delavce in jih 32 ubil, sedem pa | težko ranil. BRUSELJ, 1. sept. Ko je včeraj peljal neki lokalni vlak preko mostu blizu Lie-gea, je nenadoma eksplodiral dinamit, ki je bil položen pod most od belgijsk. vojaštva. Vlak, poln potnikov, sicer ni padel v reko, pri katastrofi je pa našlo smrt 12 ljudi, 60 potnikov je težko ranjenih. SoCasna ratifikacija v Berlinu in Moskvi Molotov: Nemiko-ruski nenapadalni pakt bo vojno znatno zmanjšal, kakor bi drugače bila, če bi sporazuma ne bilo MOSKVA, 1. sept. Havas. Snoei ob 20.43, malo preden je Nemčija predložila zahteve o priključitvi Gdanska k Nemčiji In o plebiscitu v koridorju, je ruski visoki svet soglasno ratificiral rusko-nemški nenapadalni pakt. Takoj za tem je govoril komisar za zunanje zadeve Molotov In kritiziral med drugim zadržanje Velike Britanije In Franclje ob priliki pogajanj o paktu. O nemško-ruskem nenapadalnem naktu je Molotov dejal, da ie svetovno- poiitičnega pomena. Zgodovina je pokazala, da so sovražnosti med Nemčijo in narodi, ki bivajo v SSSR, bile vedno na škodo ene kakor druge strani. Pakt, sklenjen 24. avgusta, je napravil starim sovražnostim konec. Dve največji evropski državi sta se zedinili, da odstranita stare grožnje In živita mirno druga poleg druge. Nemško-ruskl pakt bo eventualno vojno znatno zmanjšal, kakor bi drugače bila, če bi tega sporazuma ne bilo. BERLIN, 1. sept. DNB. Istočasno kakor v Moskvi Je nemška vlada ratificirala nenapadalni pakt z Rušijo. VRHOVNI ODBOR ŠPANIJE MADRID,. 1. sept. General Franco je ustanovil vrhovni državni odbor, ki bo koordinira! politične, vojaške in gospodarske moči Španije ter ji osigural svobodo akcije. Zadnje poročilo ^ ttc VARŠAVA, 1. sept. PAT. J. ^ na poljsko ozemlje so se za jjif pretekle noči. Nemški zrakoplovi ^ j ^ li obmetavati z bombami Puk na P « šii Primorju v okolici Gdinje. ^.”apayeI# skušali Nemci razdejati mso bombe napravile nikaksne ^ Prav tako brezuspešno je bil b° j ran Zukov ns Pomorjanskem. % hoteli Nemci uničiti z poi' tovarno za letala v mestu d s?t. vlaska. A tudi tu niso bombe Jega cilja. Prav tako so bile bombe na Gdinjo. Bombe so pad'le ^ je .Nemške vojaštvo se giblje P^ ^ jema Cjehanovu it. Miavu. Po te je nemški napad na Poljsko g°t0 i stvo. IZJAVA POSLANIKA LOTHlAf^. \VASHINGTON, 1. sept. Havas. ški poslanik lord Lothian je *z. stavnikom tiska, da je angle lord izjaV!l1', ;ija povolj11' s.vo„. vsak naro svoje lastno življenje. Na koncui ^ izjavil, da ni prišel v USA v ka sebni misiji in s kakšno posebno NOVI GUVERNER KRALJA P^jjer BEOGRAD, 1. sept. Za novega*^ nerja Nj. Vel. kralja Petra je armijski general Peter Kosič, r mesta Beograda. ANGLIJA IN DANSKA ^ LONDON, 1. sept. Angleški P0® flje-Kjevenhavnu je izjavil danskemu , $ mu ministru, da bo Anglija SP ^ dansko nevtralnost, če jo ne &0 Nemčija v svoje vojno področje* ne želi, da bi bila Danska eventuelno vojno. zedinjen. Prav tako je lord iz]a f tudi gospodarska situacija p°v0M gleški narod želi, da bi vsak naroie;$S DELAVSTVO ZA FRANC!iv TUNIS, 1. sept. Pristaniški Svaksu so se odrekli enodnevne kar znese 10.000 frankov, v dol apr3^ coske obrambe. Podobno so ® tudi pristaniški delavci v ostali niščih. . , WEYGAND V EGIPTU ^ KAIRO, 1. sept. Sem je pri«Pe a # Weygand, ki mu je poverjena v $ef sija na Bližnjem vzhodu. Genera e gand bo imenovan v primeru ^ komandanta zavezniških čet na ,p\ KAIRO, 1. sept. Belgija je vp tretjo klaso rezervistov. NEMCI ZAPUŠČAJO BOLOA^jJr SOFIJA, 1. sept. Reuter. Vsi n® vfn# žavljani so dobili poziv, da s v Nemčijo. n AMERIČANI PA GRČU^ ,efi^ ATENE, 1. sept. Dve sto af(1j f državljanov se je vkrcalo na tov nik in odplulo iz Pireja v Amen NOV DUH NA VZHOPj^ ^ TOKIO, I. sept. Havas. JaP° mjnis% cija Domej je objavila, da je , predsednik general Abe izjav" P nikom tiska, da bodo kmalu j* koraki za »reguliranje kitaj®K f9cli posebno kar se tiče vojnih °P,,e fiP odnosov Japonske do kakšne tr jU ve. Dodal je, da bo treba tia vz _ prej postaviti nov red. vjade TOKIO, 1. sept. Predsednik . neral Abe ja izjavil, da bo od ^ antikominterni pakt veliko nia ben, če se bo sploh še obdrz položaj11 * pod-P^V V «^$0^ počakati na razvoj evropsk^^ Zavedati se je treba, da Je id* v rokah ljudi, ki so odločni **!. y . ru in ki se ne bodo spuš ^ t' avanture. Storili bomo v* y „p3 ostali nevtralni In živeli bo o»*.jf da bo Bog vendar razsv ^g vornlli evropskih državniK«™’ v Evropi rešen.« -—\ Mariborska napoved. selS?aV jasno in toplo vreme. Ji ^ Dr. Maček o Novinarjem je včeraj vlade dr. Maček dejal: po^i malo dvignila. Včeraj Je ^.3, plota 27.2, danes najniže pa 26. Borza. C u r i h, L septem^f' ze: Beograd 10. 18.75, New York 445 Pariz 10-70' -Lferlfror, ^ f jx »V e 2 o r nlRi rnm s. Načrtna in zadružna industrializacija 'tranii ^su 50 nastale v naši no- ia l Ze^° važne spremembe. Vse e V i,!6 ^as’ ko b°d° tud' Vpliva« ,3U množice imele možnost 4tven 111 s?^no državno politiko in Witikn n , ! na državno gospodarsko iia|0 ‘ . os'ei so se široke mase bolj države. nlmale za gospodarsko politiko tirikl™ s,e P°sebno malo za njeno indu-oiiS ,D0llttk0 v veri, da je to stvar in ro]?af,mTi0' ^dustrijska podjetja v svo-■av^dain' j ut^e se namreč še premalo ihistrijvUn. , ^ dandanes proizvodnja in-EotoVe <;n . ,°rin Prav za prav vršenje le proi7vaCla funkcije, t. j. industrija '°rtj v.v. Ia za sebe, temveč za dražbo, tij°, KPr za^i° določeno delo ali funk-iivisen ^ T^anek in napredek družbe fefo n 3 ^e'a’ je iasno> da ima %iost 6 samc> pravico, temveč celo ^zvnd’t,^azifci’ se vrši industrijska pL t.,a ^dno v skladu s potrebami ^ cr«?_ jplote- Ce pa imajo v današ-^ialfle .pc>darskem sistemu vršenje te fftfiči (Jf1 e nekateri izbrani posa-% v n}0 a ne pravn0 vzeto!) ne- knt ^ ?u,vs tem niikakor ni rečeno, tla, ^ e družba kontrolirati njihovega ^?a torei danes stvarno vršii — ■?fcpSDnH VSaka draga panoga narodne-ni?arStva — neko socialno funkci-Siriali2acr T>otrebi vo načrtni indu-Nvs^J1 ,naf e„ dfžave, mislimo pri tem ^triaii S et?e^e • tadi doslej se je naša ***** v°di!a več ali manj po ar nočemo doseči, pa je, da se do katerem se načrt i *We 50 bl-'e merilo dividende, ^ za'hteva širokih ljud- ^tev nntPa ^e’ ^a ^odi merilo zado-l v°ini. Na nar°dnih plasti v miru in katas« ko: Potegujemo se za na-^ske Jre5a zahtevajo in potrebujejo ^ YjTfZl?e- ?^e> da-li je načrtna industri-°h mogoča in potrebna, od- govarjamo: Če hočemo, da bo industrijska proizvodnja v stanju vršiti svojo socialno funkcijo, t. j. zadovoljevati gotove potrebe družbe čimbolje, je nujno, da se smotrno uredi. Z drugimi besedami: če hočemo, da se bo industrijska proizvodnja ravnala po potrebah družbe, moramo najprej točno določiti te potrebe, določiti na kak način bi jih najracionalneje zadovoljili. Skratka: treba je napraviti natančen načrt, po katerem bomo gradili svojo industrijo. Pri tem pa moramo dodati: načrt v tem smislu bo mogoč samo tedaj, kadar bodo ljudske mase pridobile odločilen vpliv na državno gospodarsko politiko; brez pritiska od spodaj pa ga ne bomo nikoli dobili Vsi dosedanji neuspehi v tem pravcu dokazujejo samo to, da so bili vsi načrti samo napačni, — ker so bili zgrajeni brez odločevanja ljudstva — nikakor pa ne nepotrebni. Da pa more biti nov načrt industrializacije uspešen samo v sklopu načrtne ureditve vseh ostalih panog narodnega gospodarstva, je logično nujno in, mislim, da ni potrebno Še posebej poudarjati. Po vsem tem je tudi jasno, da načrtna industrializacija ne pomeni nikakega favoriziranja te gospodarske panoge, temveč baš obratno: točno določitev njene funkcije v gospodarskem življenju. Tudi dilema načrtna ali zadružna indu-stiralizacija se mi zdi nepravilna. Če je načrtna industrializacija v kapitalističnem gospodarskem sistemu mogoča, je v zadružnem in v socialističnem gospodarskem sistemu nujno .potrebna, t. j. bistvena točka vsakega zadružništva oz. socializma. V vprašanje pa, ali naj bo naša industrija zgrajena na kapitalistični ali zadružni osnovi, se za sedaj ni oportuno spuščati. To bo odločila bodočnost. Takrat bo z razvojem industrije vzrasel tudi njen otrok-proletariat, ki bo imel največ moči, da pribori zmago naprednejši ideji. Za sedaj bi taka ureditev imela mnogo nasprotnikov in še več materialnih preprek, bitni interesi države pa zahtevajo, da že danes zgradimo močno industrijo in pustimo odločitev o zadružni industriji za mirnejšo dobo. Ramuh. Strokovne organizacije k položaju Predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo, kot oblastni odbor U. R. S. S.-a se je posvetovalo o številnih predlogih glede zadržanja delavskih strokovnih organizacij v sedanjem položaju in sklenilo: 1. Na vprašanja glede sodelovanja v raznih socialnih ustanovah, smatra predsedstvo, da je svobodnim strokovnim organizacijam šele takrat mogoče sodelovati, ko bo v teh ustanovah upostavljeno legalno stanje v smislu določb zakona o zaščiti delavcev in drugih socialno političnih zakonov. 2. Zavedajoč se, da je uspešno delo za zaščito moralnih in materialnih interesov delavstva mogoče le ob popolni svobodi tiska in svobod! zborovanja in udruževa- nja, bo članstvo svobodnih delavskih organizacij podprlo z vsemi svojimi silami pokrete, ki bodo v to smer uravnali svoja prizadevanja. 3. Glede notranje ureditve države s posebnim ozirom na dravsko banovino smatrajo svobodne strokovne organizacije, da morejo njihovi člani sodelovati le v takih političnih gibanjih, ki bodo zahtevala tako samoupravo, oz. avtonomijo Slovenije, ki bo krepila socialne in gospodarske interese prebivalstva. Priključene strokovne organizacije in njih podružnice naj podpro te zahteve po direktivah, ki jih sprejmejo od izvršnega odbora Strokovne komisije. — Predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo. 100 let v zakonskem jarmu ^ba zakonca sta bila rojena v, ^atarmlf ze Poročena zakonca Franc 1 J"aŽdinu n Dragoslavcev pri v®- leta 't zakonca sta bila rojena Sta ^ Poročila stara 19 let. ki sta te dni praznovala na Za ---------------- JJa ^ ^TEVALA DVE ŽIVLJENJI 15.U?!1 vrhu sta se šla v Muro ^.n Rudolf Kav ran in 43-letni s i esreča pa je hotela, da sta oha ^očan tok, ki ju je potegnil 4 M«. Jlicfa UM. J-1 i « < slovesen način stoletnico skupnega zakonskega življenja, sta še pri najboljših močeh. Mož še pridno vleče pipo, žena pa bere brez očal. te !^ta k''a dobra plavalca, sta • Trupli utopljencev še niso JVis^ Vi°M V STRAŽIŠČU v Stražišču doslej še delavl0r>ar^ v stanovanje tovar-^ ^ ra'nca Lipuša, mu preiti; kr 15 ^?vanje. odnesli obleko in Li 12 7r\n OCtnCSll OOrClCO tH ^ S°tovine, talco da - sodovan za 16.000 din. ^‘aaiski Si>RAVLjALA ČEZ MEJO so zajeli 43-tetnega SV. lcmetsiki fantje in ddcleta inanffestiraVi za čast in pravico kmetskega dela! bi Z”) Bohorju ter nagovarjal Pravil me'°- Za ^oveka, - M^;xt^ez nre^‘°> je zahteval §tefa~- pa s0 no abrtfa .^ra^a’ W se je pečal v^flih jfcjf. ak°r Čebular. Nekaj Je zvodnikoma nasedlo. vtN0VEM MESTU ^kl^edi v .kmetskih fantov in Nonn^i Praznfv !)° 3‘ ^emibra ve-Šetsif v sinrp kmetska mladina bo fegS s“ mKto J iz Bele zanimivimi skU' n,i.7. K^ime. Ob 3. url se vrši Nmr ^tijenim' V1? afA)£l mesto s vNftjj ^alinii k^- ^ rji’ kosci> 8rab“ % “ \ 4 Siba«tpredstavniki kmetsko v V v^acij p/1 [n zastopnlkl sorod-jtlL ^epa^* .0 zborovanju se pridne ,faniTnanjp r!lei‘ic> za katero vlada Praznih Udeležite se a> na katerem bodo Nw Vo?i in' hT1 •“ milicami, okra-%tsulz Bele k, zanimivimi sku-A 0b 3- nrl se vrši g°voriir ,rovailje' ria kate“ 'h „ skeo-a predstavniki o. Slovenska srca bodo govorila na velikem bojevniškem taboru, ki bo na Brezjah 3. septembra v ljubezni do njih, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah pred 25 leti. Tudi Vaša dolžnost je, ako ljubite slovenski narod, da pridete! m. Vpisovanje otrok v mestna dnevna za-o. V Beograd« je položil g. Pipenbacher Dušan, £'.)dnix okrajnega sodi&a v Ormožu, izpit za rezervnega artilerijskega kapetana II. klase. o. Mestna godba v Laškem priredi v nedeljo 3. t. m. veliko veselico na telovadišču Sokolskega društva. Dopoldne bo pred občinskim domom koncert ter pohod po mestnih ulicah. o. Proti toči so začeli streljati na posestvu grofa D’Averna8a pod Sv. Križem. Ker so se stari načini obrambe pred točo obnesli, bo prebivalstvo tudi drugod ob meji uvedlo streljanje proti toči. o. za 7000 din stavbenega lesa je odprodal svojemu lastniku stavbeniku čenčnrju h Ljubljane pri gradnji državne mlekarne v« čirčičah blizu Kranja zaposleni delavec Jože S. o. Cenejši sladkor bodo začele državne tvor nice šele jutri dobavljati trgovcem. Tako, da ga bodo konzumenti dobili šele čez dober teden. Zato je verjetno, da trgovci ne bodo dotlej prodajali sladkorja po znižanih cenah. o. Pri otvoritvi ljubljanskega velesejma bo zastopal Nj. Vel. kralja Petra !!. podpolkovnik g. Janko Ahačič, velesejem pa bo otvoril častni predsednik kmetijski minister Branko čubrllovič. Na letošnji velesejmski razstavi bo vzbujala posebno pozornost _ velika kmetijska razstava Kmetijske zbornice. o. Ljubljanska primadona v filmu. Iz češke se je vrnila svoječasna primadona ljubljanske opere, sedaj članica beograjske opere Zdenka Zikova. Na češkem se je zanimalo zanjo neko filmsko podjetje, ki je posnemalo na češkem narodopisne običaje. Operna pevka je zapela ob tej prili nekaj arij iz Smetanove »Libuše«. o. Na seji je občina Spodnja Poiskava-Pra-gersko dalj časa razpravljala o graditvi javne občinske tehtnice, ki naj bi se gradila pred nakladalno rampo na Pragerskem. o. Zadnji obiralci hmelja se vračajo! 2e par dni je na pragerskem kolodvoru vse ži- vahno. Iz vsakega vlaka, ki pripelje iz Celja v Pragersko, izstopi veliko število obiralcev hmelja, ki čakajo na vlak, da se odpeljejo domov. Včeraj jih je bilo manj, kar kaže, da se hmeljska sezona polagoma končava. Celim SMRTNA NESREČA. 50-letni Janez Baštevc iz Fajnskega pri Sv. Petru na Medvedovem selu se je mudil 29, avgusta zvečer pred gostilno Verk v Pristavi, Po cesti proti gostilni je privozil tovorni avto, last trgovca Vršca iz Podčetrtka. V tem trenutku je hotel Baštevc preko ceste na drugo stran, kjer so bili njegovi otroci. Avto ga je podrl. Baštevc je prišel pod avto in je dobil na glavi težke poškodbe, vsled katerih je v cfcljski bolnišnici umrl. in na Oplenac, obrnejo z nekolkovano vlOj na poveljstvo celjskega vojaškega okro: zaradi objave za brezplačno vožnjo. V vlogi morajo poleg osebnih podatkov navesti tudi fin in postajo, s katere bodo potovali. c. Statistika tujcev. Meseca avgusta je obis kalo Celje 1299 tujcev in sicer 1068 Jugoslovanov in 231 inozemcev. c. Statistika umrlih. Meseca avgusta je v Celju umrlo skupaj 37 oseb, 11 v mestu in 26 v javni bolnišnici. c. Umrl je včeraj v Celju na Slomškovem trgu 1 62-Ietni celjski advokat g. dr. Fric Zangger. Pokojnik je bil znana celjska osebnost. Mnogo se je udejstvoval kot pisatelj, znan pa je bil tudi kot odličen muzik. V narodnem oziru je bil zelo strpen, osebno zelo ljubezniv in koncilijanten. Bil je tudi časten kurator celjske evangeljske občine. Pogreb bo jutri popoldne ob 17. na mestnem pokopališču. N. v m. p.l c. Napad. 27-letnega progovnega delavca Franca Dečmana od Sv. Petra pri Loki pri Zid, mostu je te dni napadel progovni delavec Alojz Palir. Udaril ga je s kolom po levi roki in mu jo zlomil v laktu. Poškodoval ga je tudi po glavi. Zdravi se v celjski bolnišnici. c. Proces ilirske rudarske družbe proti dr. Senčarju in tovarišem se je včeraj nadaljeval. Ves dan je potekel z zasliševanjem prič in izvedencev. Med drugimi so bile zaslišane priče stavbenik Glaser iz Maribora, bivša uradnika IRD Franc Langeršek in Franc Lakovšek iz Prevalj, sodni oficial Franc Ferjančič iz Prevalj, cenilni izvedenec Rudolf Pleiner, gozdar Thurnovih gozdov je razla-koliko je bilo gozdno posestvo vredno leta 1935 namreč 950.000 din in da danes, ko je vse posekano ne predstavlja nobene vrednosti. Danes se razprava ni vršila, nadaljevala pa se bo jutri v soboto. * c. Z drevesa je padel 18-letni delavec Franc Krampušek od Sv. Krištofa pri Laškem in se težko poškodoval po glav). Pri Skalni kleti bo v nedeljo ob 17. podzvezina prvenstvena tekma Atletik— Amater, Trbovlje. Ptuj p. Zaradi izčrpanosti se je zvrnil s kolesa. Včeraj večer so se vračali domov po breški cesti trije Haložani. Eden izmed kolesarjev, ki je bil ves izčrpan in onemogel, se je zne-nada zrušil s kolesa sredi ceste. Kot kako cunjo sta ga zvlekla kraj ceste. Šele ko so se naužili črnega trdega kruha, se napili vode in se dodobra odpočili, 80 mogli nadaljevati pot v revne Haloze. Omeniti je treba, da so bili popolnoma trezni. p. Strahovi preteklosti. Te dni se je mudila v Ormožu neka ptujska gospa, kjer je imela opravka tudi na pošti. Zelo se je začudila, ka je zagledala tam na steklenih vratih neokusno strašilo iz preteklosti, namreč napis: K. u. k. Postamt. Dvajset let svobode bi pač zadostovalo, da se takšna strašila usmiljeno odstranijo. p. Ptujski park prihaja spet do veljave. Odkar se vrača dijaška mladina s svojih počitniških odisejad po širnem svetu nazaj v mesto, je v parku spet živo. Včasih se vrši v parku tudi promenadni koncert, toda niti ta ne ublaži vročih debat, ki se sučejo okrog sedanje mednarodne napetosti in ki jih vodijo mladi ljudje s tako zagrizeno resnostjo, kakor da bi se v Ptuju odločala usoda velikih držav. c. Velik manifestacljski shod v proslavo sklenjengea sporazuma bo v nedeljo 3. t. m. na Dečkovem trgu v Celju. Na shodu govori MR. g. Fedor Gradišnik. c. Glasbena Matica. Vpisovanje novincev in starih gojencev v glasbeno šolo bo 2., 4. in 5. septembra t. I. v ravnateljstvu na Slomškovem trgu 10, vselej od 9. do 12. in popoldne od 3. do 5. Ne zamujajte terminskega roka. Podrobnosti so na lepakih in na oglasni tabli v zavodu. c. Opozorilo rezervnim oficirjem. Mestno poglavarstvo v Celju javlja, da se naj vsi rezervni oficirji, ki se želijo udeležiti potovanja na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Petra II. 3 & Zadrega naših dni, kadar pride račun: — Dobro hitro! — Dobro Jutro! Jutri šele! — Jutri šele? Pa zbogom! — Zbogom! Proslava kraljevega rojstnega dne Celje, 1. septembra. V sredo zvečer se je vršil v posvetovalnici mestnega poglavarstva pod predsedstvom župana dr. Voršiča ožji sestanek društev za določitev sporeda za proslavo kraljevega rojstnega dne. Sklenjeno je bilo, da se kraljev rojstni dan proslavi po sledečem sporedu: Zjutraj ob 8. bo v farni cerkvi slovesna služba božja, nato v starokatoliški kapeli, pravoslavni in evangeljski cerkvi. Po cerkvenih proslavah bo nekako okrog pol 10. defile vojaštva, nato pa proslava pred mestnim magistratom. Na sporedu je godba, govor g. župana in petje. Proslave se udeleže društva, šolska mladina, zastopniki uradov vojaških in civilnih ter ostalo oLiinstvo. Po proslavi bo promenadni koncert vojaške godbe, ki bo zjutraj priredila tudi budnioo. Zvečer 6. septembra bo velika bakla-da. Zbirališče za baiklado bo na Dečko- vem trgu. Baklada krene po Gosposki ulici, Glavnem trgu, Žerjavovi ulici po Trgu kralja Aleksandra v Aškerčevo ulico, nato po Mariborski cesti in Kralja Petra cesti skozi Prešernovo ulico na Dečkov trg, kjer bo razhod. Za sodelovanje pri bakladi so napro-šene vse tri celjske godbe, to je vojaška, železničarska in delavska godba iz Pečovnika. Na Starem gradu se bo žgal kres z umetnim ognjem, na Miklavškem hribu se bo pri dopoldanski proslavi in večerni bakladi streljalo z možnarji. Pročelje mestnega poglavarstva bo razsvetljeno, isto tako je naprošeno prebivalstvo, da razsvetli zvečer med baklado okna svojih stanovanj, hišni posestniki pa naj že na predvečer razobesijo zastave. — Na predvečer priredi Sokol I. slavnostno akademijo v Mestnem gledališču, Fantovski odsek pa v dvorani Ljudske posojilnice. Maribor Mariborska mladina na Jadranu Dom Jadranske Straže leži ob vznožju slikovite kraste pokrajine neposredno nad prijaznim romantičnim Bakarskim zalivom. Kjer stoji današnji Bakar, je bilo nekdaj rimsko mesto Vulcera. Mesto samo ima veliko pomorsko tradicijo in daje ' še dandanes najboljše 'kapetane naši in tujim trgovskim mornaricam. V domu se je nastanilo nad sto dvajset otrok poleg uprave in nadzorstva. Sleherni kotiček je bil premišljeno izrabljen in prilagoden skupnosti. Ko smo se pripeljali v Bakar z jutranjim vlakom, nas je občinstvo z veseljem sprejelo. Trume otrok so se usule po stopničastih ulicah skozi mesto in prepevate vesele narodne pesmi. To pa niso bili samo Mariborčani, temveč tudi Ljubljančani, Kočevarji in otroci revnih družin iz najbolj oddaljenih obmejnih krajev. V domu smo jih vzpo-redili v skupine, tako da je zavladate razpoloženje velike družine brez izjem in privilegirancev. Prvo srečanje z morjem, z ribiškimi čolni, belimi jadrnicami in parniki nudi slehernemu otroku neizbrisen spomin.. Sonce je pripekalo iz dneva v dan, nad sto otrok se je zaprašilo v objeme valov, ko se je slišal pisk piščali. Kmalu so prihajate prve posebnosti in atrakcije. Ježki, školjke, morski pajki in ribe vseh velikosti, zategli klici tuno-tevcev in potegovanje mrež, vse to te omami, da ne veš kam bi gledal in kaj bi počel. Vsako teto si izmisli deca svoje posebnosti. Letos so si zamislili mladinsko gledališče, kjer so nastopili mali in odrasli. Na tak način je kmalu minulo domotožje. Le eden desetletni dečko se ni dal utolažiti. Bris el je z ljubljansko skupino. Sedel je v'senci pod drevesom in se neprestano cmeril. Vode se je bal in hotel je domov samo domov. Po več ur ni mislil na drugo kot na dom. Šele peti dan mu je odleglo in ga je val življenja ostale mladine potegnil za seboj. Prirejali smo izlete in poučna predavanja iz pomorstva in zgodovine naših najznamenitejših pomorskih krajev. Mladina je dovzetna za vse, kar je velikega in lepega. Ona sluti z nami veličino naše preteklosti, se še ne zna izražati, toda strogo loči naše od tujega. Ko smo bili na Suša-ku, so hoteli vedeti vse podrobnosti naše meje. S ponosom so primerjali naše s tujimi ladjami. Nad Kvamerom so raztresene po pobočju lepe bele vasi. Nekega dne smo šli na Sv. Barbaro. Od tu se vidi ves Kvarnerski zaliv. Razkazali smo jim ' starosjavna glagoljaška mesta na otoku Krku, pod Učko in Ko-streno. Videli so se naši in tuji parniki. Celo neka egiptovska jahta je drsela kot lahki dolgokrili labud pred nami. Dolgo, dolgo smo strmeli v nemirno penasto morje. Nobenemu se ni nikamor mudilo in če bi ne bilo piščali, bi ostali še dalje na svojih mestih. Kako čudežno moč ima morje na domišljijo človeka, kako globoko deluje na nas s svojim brezmejnim razklenjenim obzorjem! Letošnje letovanje je bilo res lepo, brez bolezni, nezgod in neprilik, s krasnim vremenom, le žal da se je tako hitro končalo! L. B. Regulacija mestnega trikota grad-Gregorčičeva ulica-park Z restavracijo mariborskega gradu, ki je dobil popolnoma novo lice, je nastopilo vprašanje ureditve celega dela mestne četrti od gradu do mestnega parka. Z regulacijo tega mestnega dela bo dobil Maribor naijlepše središče. ‘ Z renoviranjem mariborskega gradu se je pričelo tudi gradbeno gibanje v Grajski in Gregorčičevi ulici. Kinopodjetnik g. Valjale je zgradil moderno stavbo v Graj-siki ulici, ki je temu mestnemu delu v okras. Tik za njo je v Gregorčičevi ulici postavil mariborski kolodvorski restav-rater trinadstropno razkošno palačo, ki je med najlepšimi v Mariboru. Obe novi stavbi bosta dali dober zgled tudi drugim podjetnim Mariborčanom, da bodo zazidali kot med Majcenovo in Valjakovo palačo, taiko da bo ta del mesta res središče urejenega in modernega Maribora. V načrtu je. tlakovanje Grajske ulice in gradnja pločnika ob Majcen ovi stanovanjski hiši. Oboje je neobhodno potrebno, če hočemo, da bo imela ta mestna četrt res prikupno in vabljivo lice. Regulirati pa bo treba tudi, ostal! trikot med gradom, Gregorčičevo ulico in mestnim parkom, če so zasebniki pokazali toliko razumevanja za zunanjost Maribora, naj še mestna občina napravi s svoje strani vse kar je potrebno, da bo ta del mesta res najlepši, saj je tu tudi’ središče Maribora. NOV MOST NA CESTI ROŠPOH— GRIČ Bred par meseci je povodenj odnesla pod Grosekovim posestvom most na cesti, ki vodi od štokove trgovine v Rošpoh in na Grič. Sedaj je občina Kamnica s.podporo cestnega odbora zgradila nov most, da vozniki in avtomobilisti, ki vozijo v Rošpoh in na Grič, niso več prisiljeni voziti po stranski cesti mimo Po-ševega posestva. Nov most je iz betona ter je-mnogo širši kakor je bil stari. SNEŽNI PRESTREZNIKI Mestno poglavarstvo mariborsko je izdalo razglas, v katerem poziva posestnike vseh stavb, da do 1. novembra 1939 namestijo na strehah snežne prestreznike. Radi vsakoletnih nesreč vsled s streh padajočega snega je v svrho nemotenega prometa to že nujno potrebno. Razglas je pritrjen na mestni uradni deski in je na vpogled na razpolago pri društvu hišnih posestnikov in v mestnem gradbenem uradu, Brai^kanska u+tea, 8. .1., soba št. 4. elektrifikacijo, ki jo bodo izčrpali za dela na Pobrežju, Teznem, Zrkovcih in Dogošah. Zaradi elektrifikacijskih del se vrše pogajanja med pobreško in mariborsko mestno občino. EfcEKTRIF*K-ACIJA m PO»REŽ>JU Pobreška občina pripravlja večji elektrifikacij ski načrt za razširitev eleklriškega omrežja v krajih, ki pripadajo njenemu področju. V nekaterih ulicah bo cestna razsvetljava pojačena, drugod bodo na novo elektrificirali. \-proračunu imajo večjo postavko za BR&AVNA RAZREDNA LOTERIJA. d ^ av£' so izžrebani sledeči večji Din 5000 ■*“ * 177-M 17746 19869 2426l’32366 ft0Sk40 55384 62254 64808 64973 90480 91304 99977 Din 4000.—: 3644 4339 6043 15478 21890 361,03 43666 50g43 53599 57320 60593 61642 61965 64023 65854 8(J392 89674 91212 94003 94539 Din 80.000.—: 71687 Din 30.000.—: 55652 90726 Djn 24.000.—: 35774 71301 Din 20.000.—: 15902 51285 66385 94830 Din 16.000.—: 171 Dki 12.000.—: 28665 47385 43267 68177 28048 58933 66175 98405 44186 84162 28567 60041 84117 Din 10.000.—: 37520 43901 45805 51875 62297 65167 69492 78094 96759 Din 8000.—: 20909 33609 83154 84264 96049 Din 6000.—: 4753JS 49155 51*246 52-238 71M7 78950 W3f>7 pooblaščena Klavna kolektura drž... razredne loterijo ‘ bančna poslovalnica BEZJAK, Ma-r*bor, Goaf)09ka ulica 2», 33065 68(579 M m Spremembe v poštni službi. Iz poštnega ravnateljstva v Ljubljani je prestavljen "v 10. t t. t. sekcijo v Mariboru Alojzij Urbančič. m Umrl je v cvetu svoje mladosti 17 letni dijak realne gimnazije Branko Vidmar, sin priljubljenega praporščaka Sokola Matice g. Nace Vidmarja, nadpazni-,ka kaznilnice. Pogreb bo v soboto ob 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. Vrli sokolski družini naše iskreno sožalje! m Savez gradbenih delavcev Jugoslavije priredi v nedeljo, 3. t. m., ob 9. dop. v dvorani Delavske zbornice v Mariboru predavanje „Prva pomoč v nezgodi!" m. Vpisovanje otrok v mestna dnevna zavetišča. Tiskovine za prošnje v svrho sprejema dece v mestna dnevna zavetišča, se dobe pri Mest. soc. političnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi Mest. mladinskega doma v Koroščevi ulici ali pri upravi Mest. dnevnega zavetišča v V. okraju v Magdalen -ski ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šol. upraviteljstva in mladinskega predstojnika iz 'okraja bivališča, naj prineso starši osebno upravi zavoda in sicer: iz okrajev na. levem bregu Drave v Mestni mladin?ki dom, iz V. okraja pa v Mest. dnevno zavetišče v Magda-lenski ulici, Deca, ki bo sprejeta, bo pravočasno obveščena po upraviteljstvu šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. septembra po pouku. m Na glasbeni šoli tukajšnje Glasbene Matice bosta tudi v letošnjem šolskem letu poučevala gosli priznana mariborska pedagoga iii skladatelja gg. profesorja Karol Pahor in Ubald Vrabec. m Mariborska podružnica SPD bo proslavila 20-letnico svojega dela v soboto in nedeljo 9. in 10. septembra pri Mariborski koči. Opozarjamo prijatelje naših planincev, da se te proslave udeleže. m Nov baritonist pri gledališču. Zaradi odhoda baritonista Iva Anžlovarja v Ljubljano, je gledališka uprava angažirala baritonista Cirila Kamnšiča. m Brivski pomočniki in pomočnice pri-rede 3. septembra izlet v Celje. Izleta se udeležita tudi ljubljanska in celjska podružnica. Brivci se odpeljejo z vlakom ob "5. uri zjutraj. m Vsi rezervni oficirji, ki želijo potovali v Beograd na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in na Oplenac, naj se neposredno javijo komandi vojnega okruga v Mariboru radi izdaje objave za brezplačno vožnjo. Prijave sprejema voj-rni olerug le do_ 3. septembra. Opozarjam^, da lahko potujejo vsi rez. oficirji m ne samo člani Udruženja rez. oficirjev. m Mater in sina je nabil. Včeraj smo poročali, da je delavec Jožef Keber iz Jareninskega dola težko poškodoval nosestnir i. riboru v petek, 1 .septenmr Franc Beid iz Ljubljane oh P hoda propagandnega avtomocu ^ foto-tvornice Agfa. Predavanje ; rani Zadružne gospodarske ban ^' sandrova cesta. Začetek ob ■J)-*’- j brezplačen vstop. ?. I * Glasbeni zavod, Aleksandr n (nad trgovino Benko) vpisovanj ^p-sept. dalje dnevno od 9. do l'- -četek pouka ponedeljek, 4 s.en‘_ || s* * GRIČ pod Urbanom, avtogaraže. , * Vpisovanje v enoletno znano trgovsko učilišče » ir:m zavod« — s pravico javnosti, na, Domobranska cesta 15 se vrši j, dopoldne in popoldne. Šolska novi ilustrirani prospekti brezP razpolago pismeno ali osebno, ^vi in najmodernejši zavod te vrst®v m* Novo šolsko poslopje! Edinstven* ^ pisnica s 50 pisalnimi in računs*1 ^ Zavod je potrjen od ministrstva^, vico javnosti (veljavnost izprtce > binske doklade, železniške kart®'*, na zmerna. Zahtevajte prospek-^#' * Ga. dr. Klara Kukovec W>P® ; Nočna lekarniška služba i,arn3 do vključno 1. septembra): Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel-^ karna pri Angelu varuhu, Ale 5 cesta 33, tel. 22-13. n a Kuti i Kino * Grajski kino. Danes Maria&5 najboljši film nove sezone v ziku. _ * Kino Esplanade. O tvorit*^« js ^ . zone s filmom največjega forroa ,^e p. tovnega slovesa ,.Poročnik ,lCfy gade“. Velika drama prepovedan ^ K Kino Union. Otvoritev no^„ f Senzacionalni film „Sejkov smrtnim in najlepšim filmskem Budolfom Valentinom. Sobota, ‘£. si i Radio Ljubljana: 10.' Prenos otvor ^v.. ljanskega velesejma; 12. P10. glasba (plošče); 17. Oddaja 18. Koncert RO; 19.40 Nar. « sani program; 22.15 Vedra - Zagreb: 12.25 Plošče (S^a Koncert RO; 20.30 Skladbe/*?■ tor jev. —• Beograd 12. Narodne J, spremljavi tamburaškega orf? vor/i Veseli koncert RO. — Sofija: 1*' »rt; koncert; 18.30 Mandolinski ^ ^ j Vesel^glasbeni program iz var 0T^e^ ;a: 20. Operni spevi; koncert s petjem. — Pariš ^ Marseille: 20.25 Pi-enos iz que. — Radio Parls: op. P J' koncert — London Regl°nf*'virs!° r ' nični koncert s petjem in F — BudimpeSla: 23. Ciganski 0 Varšava: 20. Koncert poljskih {peu Dunaj: 15.30 Vesela dekliška ur» Če pride zaveden deželan v Maf Naš Maribor, štajerski Me ran, katerega je za nas Jugoslovane osvobodil pokojni general Maister pred 20 leti, kaže danes v nekaterih ozirih nekako čudno lice, ki napravi na narodno zavednega deželana čuden uti«. Hodil sem po Mariboru, po našem slovenskem obmejnem Mariboru in opazoval njega življenje, živahnost v vsakem oziru, napredek in drugo ter našel nekaj, 'kar bi se lahko odstranilo, da ne bi kvarilo zunanjo sliko tega lepega mesta. Oziral sem se po raznih napisih nad trgovinami in drugimi lokali ter ugotovil, da je toliko popačenih pristnih slovenskih in slovanskih imen z raznimi »sch«, »tsch« dvojnimi črkami itd., da je strašno. Prava slovenska imena pisana v takem popačenem pravopisu, so res nepotrebna navlaka. Pa po imenih sodeč, so to sinovi in hčerke slovanskih mater in si tako pačijo svoja imena. Pred leti ni bilo toliko teh popačenih, s tujo navlako pobarvanih imen. Šele v zadnjih letita, ko vsak misli, da je bolj »nobl«, če si po tuje popači svoje ime, so se take reči tudi v Mariboru razpasle. In tudi razni tuji nazivi, za razna podjetja in prodajalne, bi se lahko nadomestili z lepimi slovenskimi izrazi in bi jih vsalk razumel. Mnogo ljudi govori nekako spačeno, po naš* bi rekli »rovtarsko« govorico, ki ni nikakor v čast tujemu jeziku, ki naj bi ga predstavljala. Seveda tudi to je bolj samo da se govori tuj jezik, pa maikar je še tako popačen, zavit in neestetično zve- ženo, Dan kasneje pa je prišel za Ivnje- neč. Tak jezik govore celo »nobei« da.- ib®5 n#5 sr* me in gospodje, ki se »moraa ^ da so slovenskega pokolenja-(^ { Najbolj pa so me bodle v 0 ^ i . še in klobuki s'frfotajočim P6 ^ barve in svojevrstne 'M' nežnem spolu. Če bi se t® k dale, kako jim kvari lak kl^1o go si ga ne bi nataknile na g-0 ^ $ druge noše, ki se zoperstavil _ 0jcu^y jih barv, našemu slovenske^1 5e V pa niti sraki niso zamerili. ^ lišpala s pavovim perjem. ne čudimo tem, da tako ^: nošo. Nekaj pa me je silno uz $ sem še dvojezične napise in druge. Tako me sem mogel pomagati. y jpr^v.f so vendar pri nas uradno ^ \e^J' se še najdejo, kakor da P " bode ne bi vsak vedel, k »hud nes«. ... po Nekateri gospodje h^d1K> ^ ^ * nekimi čudnimi znaki, ki _ ali ^ odbijajočega značaja. Ne ^53jo ^ tujci, ali pa domačini- za ta kazati svojo oduševlie^ 0> (^ da si ga zatikajo v gu® . 5e\, Stopil sem tudi v 2njce, radio igral strumne k iafl(e W J/ L t * 5vO S** «ia . <\(f j talke ^ j,); vse treslo. Drugod so radio ^ f slišale celo na ulico. A* . ^ bi vor nima dovolj lepih n!e .rm0 v slušali? No ja, saj psihoze in so taki marži Ve^ tere živce balzam. BS 3 rib or u dne 1. IX. 1939. Kultura Beseda po festivalu Fran Žižek skani snoredf?0 zopet P°Slavie zase- Ti-Polno nanli. ®° se Pr.?daiali>. so vsebova- radi nakmdhS’ ki so bile bodisi zagrešene dopolnil hnH- Programskih izprememb, oz n.r DOdlSl radi slahp tnrpW,,r„ T„ alte je na ; V?dl ?labe korekture. Te na-ljub ‘eim, 'Snsci! sicer popravljal speaker, kajti 'pa npa -So zašle v časopisna poročila, trudili s'temr°aeva*-c' se n'so ravno preveč Posameznih -bi se poučili pri voditeljih in slaba sln*k -ln' Precejšna odgovornost olografiie Javnosii je na pr, priobčitev •skuša poročevalk ‘Z Lan.cove vasi- 0 kateri 12 Beltinc itd navesti, da je to skupina kot se ^ mntjVaiania n‘ bb tako enostaven, dnstvu '‘ ,rd,a zdel »prirediteljem« in obli3 Se spremink ob,ičaP so živi» to se pravi, davno dobsko J0' zvor ,n pomen jim je že 'Poogo hni; ien,ln zato se oblikujejo danes restavriram^ avob°dn.°> kot nekdaj. Princip Mojemu n«s°-e n'b .obojev je nemogoč, Pretvorb 7, j*cenla najnovejših domislic in v za£etkn • Pa b' b'l° treba, kot sem že namsai časa, Preostalo “am torei n? i ’ studiia in Panonski QV„i!ra8ega — posebno pri štirsko •avade tal» E!U. - ~. kot predvajati ljudske Cistot?ke’ kot še žive' J?l'ke SenlZ stt5Iln-^nega 02ira dojemanja pu-t au’ naj bi «i -e,.od vsega zaoetka na sta-* i Č n o h kusalt podati ves program s i n -tnt» ki sn JA2, Posameznih vari-la' sem si „, okrat nebistvene. Predstav-m S1 stvar nekako takole: i■ P o 7 a, F.oljanska svatba: h3'1’ kjer so%Clni.(SY-Jonaaž v Sl°/-. gori- besedilJe- naiboli živo ohranjeni in nji. ulo ,, ®*ano §e naihn1i n, lVrJn ! v bohoričici najbolj sliči na staro izro' - gostita- - K. .. “J vr»w^ S£^^"iže ptu)a’kjer 50 Ijnci (Cirkovce). Gledalec bi tako dobil najpregnantnejšo sliko o panonsko-slovehski svatbi (Na žalost je ta svatba radi preobširnosti programa izpadla, čeprav je bila že organizirana.) Program izvajan sintetično bi bil lahko zato mnogo obširnejši, ker bi izpadle variante. Drugo stališče, ki bi občinstvu pojasnilo raznolikost posameznih variant, bi bilo primerjalno. Program bi pač moral biti raz< vrščen tako, da bi si slični običaji sledili. Tretje stališče, po katerem se je program tudi izvajal, je bilo k r a j e v n o. Vsaka krajevna skupina je nastopila s svojimi običaji nevezano na druge skupine. Radi kratkega časa je pač to bila najprimernejša rešitev, čeravno ne najboljša. Povprečno občinstvo, ki do folklore nima še nikakega odnosa, se je pričelo dolgočasiti, kar je tudi razumljivo, ker so se nekatere navade povračale tekom celega sporeda. Tako so nastopili orači dvakrat, rusa trikrat, most štirikrat itd. — čeprav vselej zelo različno! Ves program je bil razdeljen med dve pokrajinski skupini: v štirsko-panonsko in v be-lokrajnsko skupino. Razen nekaj podobnih plesov (beltinsko obredno kolo »Marko skače« — belokrajnski jastučak) sta se obe skupini povsem razlikovali. Predvsem so štirsko-panonske (izvzemši Beltincev) skupine mnogo več improvizirale od belokrajnskih in so morda prav zato vplivale živahnejše, vkljub temu, da onih po kvalitetnem podajanju niso dosegale. Ker ne moreni na tem mestu razpravljati o posameznih nastopih, naj zgolj kot kronist zabeležim dva nastopa, ki sta v programu in potem tudi v časopisnih poročilih napačno uvrščena: Start ISSK Maribora v prvenstvu NASPROTNIK V DRUGEM KOLU JE GR ADJANŠKI IZ ČAKOVCA ISSK Maribor, ki jc bil v prvem kolu preteklo nedeljo prost, bo odigral v drugem kolu 3. sept. svojo prvo jesensko prvenstveno tekmo. Moštvo bo nastopilo na domačih tleh po daljšem odmoru ter tudi v precej izpremenjeni postavi, tako da so simpatizerji željni, vedeti, kakšni so izgledi njihovih igralcev v novi sezoni. SK Gradjanski iz Čakovca nam ni več tuj. Predlanskim je tekmoval v prvem razredu ter je prvo leto sicer izpadel, zato pa je v prepričevalni formi osvojil prvenstvo drugega razreda ter si tako zopet priboril pravico sodelovanja v prvem razredu, kjer bo vsaj po rezultatih sodeč — precej nevaren nasprotnik, saj je nedavno v prijateljskih tekmah premagal enajstorico Maribora in Rapida na domačih tleh, glavno presenečšenje pa je prinesla pretekla nedelja v obliki remija proti favoriziranemu Železničarju,v prvenstveni tekmi v Čakovcu, čeprav so bili gosli že z 0 :3 v vodstvu. Pri upoštevanju teh uspehov postaja tudi Gradjanski vsega upoštevanja vreden nasprotnik ter bo nedeljska tekma gotovo pripeljala na igrišče Rapida lepo število nogometnega občinstva. Začetek bo ob 16.30. V predigri se bo nadaljevalo lokalno juniorsko prvenstvo s tekmo Maribor—Železničar. Športni dan Olimpa v Gaberju. SK Olimp bo priredil 3. sept. športni dan s sledečim sporedom: ob 14.30 nog. tekma Borut (Go tovlje)—Olimp (mladina, nato atletsko tekmovanje: 100 m, disk in kopje ter švedska štafeta. Sodelujeta moštvi SK Olimpa in SK Celja. Ob 16. bo glavna tekma HŠK Zagorac (Zagreb)— Olimp. s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno)). Delegiranje za 3. sept, Maribor—Gradjanski, str. sod. gg. Grošelj in Orel, Mura—Železničar, str. sod. gg. Turk in Hojer, ČŠK—Rapid, str. sod. gg. Mayercsak in Selanac, Maribor—Železničar (jun.) ss. g. Bergant, Lendava—'?, s. k. g. Dolgoš. Drevi nadaljevanje tečaja. s Gradjanski iz Bjelovara je predložil vodstvu HNS-a načrt za ustanovitev druge lige v območju HNS-a. s Nov evropski rekord v teku na 110 m z zaprekami je postavil Sved Lidman v Stockholmu s 14.2 sek. Safi Dr. Euwe zmagal v Bournemouthu V zadnjem-kolu F.lohru ni uspelo dobiti cele točke proti jugoslovanskemu mojstru Konigu, ki je zaigral proti Flohru odlič- (Jutri konec.) Nn sP°razumom v nogometnem športu ^'UENtA’1 ZBRISALA VSE KAZNI KLUBOM HSS - HRVATI SO PRI 3 pA . ODFLOVATI PRI ZGRADITVI ŠPORTNEGA SPORAZUMA AJA ,?eF u- °- tcr zastopnikov s ® .in 0SjA, ljubljanske, zagrebške, split- sn* -111 ostCA oul)1jansKe, zagrensice, sptit-fiet s» e bil po burni debati vlilV žveri komunike: v >e,llrVai„.2 Uredbo o ustanovitvi bane-vlM A* «« 2tl- avgusta 1939 iri Po kfatsk _v n°gonietnem športu za- hfci sporazum, katerega dosega ^poti je bila vedno najiskre-V"«1 Dn„uJ)ravnefia odbora JNS ter na PoAjkfc as,M izrednega občnega zbo-maja 1939, se izročajo v isu « n..T“rka 11 »UDoitce in skljud-«6 J?nc’ kakor tudi prestopki el0ll® drugih klubov. Ta sklep 'laviutev na prestopke igralcev, funk- vah{J*ai sodnikov. Tako so razve- N*\*«ltr*hJ?rekrški ustanovitve in deio-Pod,,.’ sphtske in osiješke nogo- SLInSE** bakor turti sk|ePb s ka- da hv« i\rŽet omenjenih klubov izgubilo JtipK.- P° svoji lastni volji s tem, 01 ^K^orejo obrniti na svoje pod-eslopLt 8,e, ijročajo tudi vsi morebit- Sa klubov, ki so bili izrazili be>.,Pokj!p a°št JNS in ki bi bili zaradi na odgovornost od pod- 3e bjlo sklenjeno, da bo v začetku oktobra izredni občni zbor, na katerem bodo rešeni tudi še vsi detajlni spori. Sklepi seje so izzvali živahne komentarje po vsej država. Hrvati so pripravljeni, udeležiti se občnega zbora, ako bi naj bil nekak, ustanovni občni zbor nove Vrhovne nogometne zveze. Od HNS in slovensko hrvatske lige ne nameravajo odstopiti, ker smatrajo slednjo za temeljni kamen svoje organizacije. Za dosego končnega sporazuma bo treba rešiti še številna vprašanja, pričakovati pa je, da bo do sporazuma prišlo, čeprav se Hrvati še smatrajo za člane HNS ter bodo gotovo le v okviru te organizacije hoteli sodelo- vati v event, novi . vrhovni zveži. Sarajevski Hajduk v Mariboru V soboto, 2 .sept., bo ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke povratno tekmovanje za naslov državnega prvaka v rokoborbi med Hajdukom iz Sarajeva ter mariborskim Maratonom. Prvo srečanje se je končalo brez borbe z zmago Sarajevčanov, ker Maraton radi težkih materi alnih pogojev ni' potoval v Sarajevo. Na u DO sporedu bo 7 jako zanimivih borb, saj bo med nastopajočimi več, državnih prvakov v posameznih kategorijah. s Državno plavalno prvenstvo poedincev bo za mpške v Bjelovaru, za ženske pa v Crikvenici 2. in 3. sept. Dr. Maks Euwe no v damskem gambitu. Partija je končala remis. Toda tudi dr. Euwe ni mogel ničesar opraviti proti svojemu rojaku Lan-dau, s katerim bo koncem septembra igral match za prvenstvo Nizozemske. Proti iz- vrstni igri Landaua je moral dr. Euwe celo reševati remis, kar mu je tudi uspelo. S tem je dr. Euvve zasedel prvo mesto. Flohru pa se je na drugem mestu pridružil še Klein, ki je igral na tem turnirju zelo podjetno. Prve nagrade so pobrali sami inozemci, dočim so padli Angleži na zadnja mesta. Končni rezultat: dr. Eu\ve 9, Flohr in Klein 8 in pol, Konig in Landau pa 6 in pol točke. 157. Nepravilna otvoritev. (7. kolo v Bournemouthu) Beli: dr. Euvve črni: Abrahams 1. d4, b5 2. e4, Lb7 3. f3, a6 4. c4!, bxc4 5. Lxc4, e6 6. Sc3, d5? (težka napaka, ki jo beli taikoj izkoristi) 7. Db3!, Sc6 8. exd5!, Sxd4 9. Dxb7, Tb8 (vse zaman: Sc2+ 10. Ke2, Sxal 11. Dc6+!, Ke7 12. Lg5+, Sf6 13. dxe6 in beli dobi) 10. Dxa6, Ta8 11. Lb5+, K©7 12, d6+ in črni je povsem upravičeno predal, ker sledi namreč »materialni polom«. Šahovska olimpiada v Buenos-Airesu V 2. kolu je v I. skup. zmagala Anglija —Peru 2 in pol: 1 in pol, Poljska—Kana>-da 2 in pol: 1 in pol, Češko Moravska— Brazilija 3 in pol :pol. IV. skup. Estonska —Palestina 1 in pol : 2 in pol, Kuba—Gau-temala 3:1 in Švedska—Norveška 4:0. V 3. kolu je v I. skup. premagala Češko Moravska—Kanado 3:1, Poljska—Peru 4:0 in Brazilija—Paraguay 4 :0; II. skup, Francija—Bolivija 3 in pol: pol, Chile—Uru-guay 3:1; III. skup. Argentina—Danska 2 m pol: 1 in pol, Nizozemska—Litva 2 in pol: 1 in pol in Irska—Ecuador 3:1. V 4. kolu je Češko Moravska—Peru 4 :0, Poljska—Anglija 3:1 in Kanada—Paraguay 2 in pol; 1 in pol; II. skup. Nemčija—Uru-guay 2 in pol: 1 in pol, Chile—Francija in pol: 1 in pol hi Bolivija—Bolgarska 2:2; III. skup. Argentina—Litva 2 in pol in pol: 1 in pol, ostale igre prekinjene; IV. skup. je igrala šele 3. Kolo Švedska— Gualemala 4 :0, Estonska—Kuba 2 in pol proti 1 in pol in Palestina—Norveška 3 m pol: :pol. V I. skupini vodi Češko Moravska s 14, Poljska 13, Kanada 6 in pol in AnglijaG točkami; II. skup. Nemčija in Letonska 8 in pol, Chile 7; v III. skupini je položaj zaradi mnogih prekinjenih iger nejasen, v IV. skupini vodi Švedska z 9, Kuba 7 in pol, Estonska in Palestina 7 točk. š šahovski odsek SK Železničarja je priredil sinoči brzo-turnir, ki je bil nekaka otvoritev jesenske sezone v klubskem delu. V izredno zanimivi borbi je osvojil prvo mesto Regoršek z 12 točkami, sledijo Kukovec in Vidovič U in pol, Mohorčič 10, Fischer in Marotti 9 ter Nosan 8 točk. Stacpoole LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA * ROMAN 4 tei^ hthhnil v glasen smeh. »Potem se pa le pazi pred ženskami, da te ne bodo potunkale!« JC . u^icai.Sa Satn ne videl, bi ne verjel, >ie vreio J Pa živi,v'7~, zjasnit Japonec. ,vajo Po ton n- rekoč v m°nu ' h u Da n..,. . 1 v neverjetne globine.« Dln«e!^a .ta us°da zato, ker živiirf i’*, P°iasnil Japonec. D0t; lin 'u Pa ni-ii. . ' “vvclJcme giomne.« anreti’ da^ l?3 žena’ ki F ni rav' Dosta5a^a,« pri«?m posebno sposobna Jan k> Je 2, Magnus in pokaže na I. p°Pec s • Ia mirno. ./Poitee s,, “‘“uu. Žgf«8sa« 3fe bHežnf o*rl po ženi ttiu . ghiis ni' dejal-?1^ai ”ien Pomen031 te besede’ vendar 'S =*ni v "he"P0,Stal Jasen- k0 ie po- *Qns kaPhco bil do polovice Ni bi, ja 4 prvi primer, ki ga je -nn tr'deset^nKIIec' ‘^tibližno dvaj- CV Vasi tambavcev ■' s' tani ^oraj.« *n° v v2ietta^bavcev ie tu ~ živijo ,Q. 4n s‘ zgoraj.« Zen° o-n , °bniil. Ob pogledu na \ % erh,« oa, e Magnus za njim. rne Ericsson. Ericsson je šel naprej, ne da bi . odgovoril, prišel do skal in začel plezati po njih. 'HI. Nobenega sledu za ženskami ni mogel odkriti, dokler ni prišel na neko mesto, kjer tvorijo pomoli skal majhen zasip. Voda je ležala gladka in saiirno modra pred njim. 1U1. Prostor je bil naravnost raj za školjč-nice, kajti čeprav je bil jez v zvezi z odprtim morjem po odprtinah, je bilo vendarle tu vrtinčenje in valovanje vode neznatno. Včasih je zaplaval globoko spodaj srebrn oblak v globino, kakor da bi ga gnal skrivnosten podmorski veter — roj drobčkanih ribic, ki so se lesketale v soncu. Toda Ericsson ni ničesar tega videl; njegove oči so lepele na skalnem otočku sredi zasipa. Otoček je služil potapljal-kain očitno za »operacijsko bazo«. Videl je njihove glave, ko so plavale okoli liki morski psi, in kakor lovec morskih psov je stal tu in jih opazoval. Potem nenadoma začuje krik in vik kakor vreščanje galebov. Aha — odkrile so ga! Okrenil se je na skali in se delal, kakor da se zanje sploh ne meni. Pred seboj je imel širok razgled tja do rta Noto in ožine, ki ga loči od otoka Sado. Bilo je nekaj čez dvanajsto uro, in v vročem, sinjem poldnevu je ležalo morje razprostrto, brez obzorja; nekje daleč se je izgubljalo v megleni, iz vode in neba rojeni modrini. Na strani je ležal »Pre-zident Girling«. Na obali so delali domači delavci in moštvo z ladje. Ericsson se je zopet obrnil proti jezu. Voda je bila kakor posejana z glavami plavalk. Nobenega glasu niso črhnile — preteče dejstvo, ki mu je pojasnilo neprijetnost njegovega položaja. Kaj če bi ga res potegnile v vodo in potopile? Približevale so se mu vedno bolj. Ko so mu bile za dolžino vesla blizu, so začele govoriti. Razumel ni niti besede, toda kaj so govorile, je vedel predobro. Udarjale so po vodi, da se je penila, tako so zakrivala svoja telesa. In v istem hipu je Ericsson spoznal, da se mu ni ničesar bati, kajti vode se ne bodo drznile zapustiti, ker so nage! Nežno se smehljajoča Japonka starega kova bi si ne delala niti najmanj iz tega, pokazati se golo, toda te pogumne žene so bile drugačne. Moral se je smejati. Dekleta, ki jo je poljubil, ni bilo med njegovimi napadal« ikami; plavala je na strani, nekoliko bolj zunaj, z zadržanimi sunki kakor kak mor« ski pes; njene oči so bile trdno uprte vanj — velike, rjave oči, ki so tudi prav tako gledale kakor oči morskega psa. —* Kmalu bi bil na kričeči roj žena pod se« boj čisto pozabil. Razplamtel se je V ognju. Naglo je stopil koraik nazaj; ena izmed žena je izkoristila njegovo duševno odsot« nost in priplavala čisto tik njega — sko« ro bi ga bila zagrabila za nogo. Potem je odšel in se zdaj, pa zdaj ustavil, da bi se ozrl po dekletu. Natrgal je rož, podobnih marjeticami samo večjih. Ko je šel mimo dekletove koče, jih j4 'položil na tla poleg žarjavice. se 3e vrnil k delavcem. Možje so bili izkopali kabel, m zdaj so opravljali kablski delavci finejše deloi Kljub previdnim ukrepom je bilo uspelo nekemu raiku, da je pregriznil zunanji ovoj. Thordursson je moral izrezati po« škodovani kos in vdelati novega. To je trajalo dve uri in ponovno zakopavanje nadaljnji dve. (Jutri konec.) Stran 6. »V e 5 e r n I fi« V Mariboru dne 1. IX. Sokolstvo Sokol Selnica ob Dravi Vršeč svoje narodno delo ob severnih mejnikih slovenske domovine, je zbral Sokol vse neustrašne borce za dobrobit naše narodne misli. Tu na meji ne smemo poznati razprtij, nas vse mora voditi misel, kako čim več dobrega ustvariti na braniku naše meje. Iz malega rase veliko in k tej rasti hočemo tudi mi Sokoli pridejati skromen dar, zato pa iskren, k gradbi in utrditvi naše narodne domačije. Prežeti hočemo povsod misel, da le v skupnosti, ko gremo preko osebnih koristi, korakamo sigurno v boljšo bodočnost. A nikoli, tudi ob dneh težkih izkušeni ne smemo biti malodušni, saj naši predniki niso nikoli obupavali, s trdo voljo in odločnostjo bomo dosegli naše smotre. — Malo jih je bilo, ki so posadili drevo, ki sedaj uspešno raste, — vedno večji krog se zbira okoli drevesa, na katerem gospodari Sokol. Naša edinica je imela uspeli letni nastop, da smo pokazali vsem uspehe našega dela. Samo doma delati bilo bi premalo. Pohiteli smo na našo mejo k Sv. Duhu, da sklenemo čim boljše stike z našimi mejaši. Nastop je privabil mnogo domačinov. Poletje je čas odmora. Tudi naše članstvo je imelo oddih. Želja po delu je bila silnejša, zmagala je počitek in zbrala dekleta in fante, ki hodijo dnevno k vajam igre »A njega ni...« Z igro hočejo obuditi trenutke iz težkih dni minule vojne in hkrati počastiti spomin junakov graditeljev in zidarjev svobodne domovine. — Prireditev, ki bo na prostem v Selnici 3. sept. t. 1. bo združna s proslavo rojstnega dne našega staroste-kralja Petra II. Walesa.« To niti niso rudarji, niti niso Walesa kdaj videli. Postavljajo pa se v skupinah po štiri, pet oseb v glavnih poslovnih urah pred najodličnejše trgovine in pojejo z isto tako glasnim kakor gr-1 dim glasom tako dolgo, da priteče pre-jstrašeni lastnik iz trgovine ter jih z neko-| litko šilingi pripravi do tega, da odidejo naprej. Svoj »muzikalni« nastop pa ponovijo »rudarji« seveda takoj pred sosedno trgovino. Tako vlada beraška organizacija z močno roko nad svojimi pripadniki. Nikomur ni dostopna, nikomur ni odgovorna. še pred kratkim smo čitali, da je policiji končno uspelo, da je z železno roko posegla v glavni stan skrivne londonske velesile in potegnila iz njega nekaj tipov, ki so si na račun razdedinjevcev sreče kot njiho- vi funkcionarji polnili desetletja svo]^ pe, ne da bi jih njih tlačani nit* pjn od-V javnosti so igrali vlogo bog3”" ^ ličnih osebnosti. Da bi pa ta poseg moč beraške organizacije same ne verjame nihče. OGLAS ZA 590.000 DINAFJE^ V nekem ameriškem listu je ^ suhomesnate robe, mesnih |T|) oilase le din 8,— ^Dražbe. Dreldici dopisovanja in ienl.ovaniski o^astdlnl-oo^l znesek za le oclase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. ozirtfV* enkratno objavo znaša din 2.-. Znesek za male ojlase s e Plaču « laM jr, nami«il». vposlati v pismu skupaj z naročilom ali Pa po Doštn položnici na 5ek°v" pismene odisevore dede malih oclasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno »KAVALIR« odlikuje po okusil in aro-»Kavalir«, Gosposka 28. 8152—1 Prima ESTRAGON-KIS za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 8154-1 POHIŠTVO za dve sobi poceni naprodaj. Naslov v upravi. 8249—4 NA PRODAJ nova moderna spalnica 2200 din in kuhinja. Spalnice dobite od 1790 din. Mizarstvo. Mi klošičeva 6. 8256—4 PRAZNA SOBAf v Tomšičevem drev”^ odda 1 osebi. Cverl' ' ^$1' ska 32. Zanimivosti Berači v londonskem podzemlju Tri sto let je prešlo od dne, ko je nastalo delo, ki je v naših dnevih slavno oživelo pod imenom »Beraške opere«, a v londonskem podzemlju vladajo še danes iste stroge organizacije, ki jih v omenjenem delu zastopa stari Peachum. Ne gre samo za zveze zločincev, ki so v stoletnem boju s Scotland Yardom, še mogočnejša in roki pravice še bolj nedosegljiva je organizacija londonskih beračev, prav za prav organizacija malih krošnjarjev in pocestnih umetnikov, kajti na Angleškem je beračenje, kakor znano, uradno prepovedano in ga je treba vezati vedno s kakršnimkoli poklicem ali predvajanjem. Gorje predrznežu, ki se postavi brez dovoljenja beraškega glavnega stana v Whitechapelu ob kakšen londonski cestni vogal in prične prodajati vžigalice ali risati po cestnem tlaku vsakovrstne podobe. Naslednji dan se bo znašel gotovo v kakšni bolnišnici, neznane roke ga bodo preteple, da bo moder in zelen. Gorje tudi cestnemu pevcu, ki mu je bilo določeno mesto v Picadillyju, pa si dovoli zapeti samo eno cesto dalje, ob Leicester Squaru. Skrivna roka mu bo priskrbela nekaj tednov neprostovoljnega bivanja v kakšni vlažni luknji ob Temzi, še večje gorje pa beraču, ki bi glavni stan opeha-haril za 10 odstotkov svojega »dohod-k a.« Whitechapel ve za vsak penny tega dohodka in takšne utaje se kaznujejo z večno izključitvijo iz beraške zveze. Nadziralna organizacija te pozemelj- LEPA OREHOVA IEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Zidovska ul 6. 7710—1 ske oblasti šteje samo v Londonu, kakor vedo povedati zanesljivi ljudje, nad 3000 oseb. Te nadzorujejo kot nedolžni mimoidoči 80.000 do 100.000 londonskih beračev. Glavni stan dobiva vsak dan najmanj 1000 funtov šterlingov davka, pri čemer je upoštevati, da ima še iz preteklih desetletij ogromno imetje. Člani beraške zveze si volijo vsako leto svoje predsednike in funkcionarje. Oblasti še nikoli ni uspelo, da bi odkrila kraj, čas in potek volitev. Berači svojih tajnosti pač ne izdajajo, kajti če bi se to zgodilo, bi izdajalec ne preživel dne svojega dejanja. Kako prevejano postopa zveza pogo-stoma, je razvidno iz dveh primerov: Londonsko gledališko četrt preplavlja ob poznih popoldanskih urah redno cela armad prav čedno oblečenih prodajalcev cvetlic. Odličnim obiskovalcem gledališč ponujajo v nakup orhideje in kamelije. Njihove cene so iste, namreč zelo visoke, toda gospod, ki obiskuje s svojo oboževanko gledališče, se vendar ne bo s prodajalcem cvetlic na cesti prepiral za ceno! Dama se bo že naslednji dan čudila, da orhideja, ki je veljala pol funta šterlinga. vene. Ne more vedeti, da ji je kavalir kupil samo odmeček z velikega cvetličnega trga v Covent-Gardenu, odmeček, ki ga je beraški čeh po nekem tajnem postopku začasno osvežil, a ki pozneje tem hitreje ovene. še učinkoviteje nastopajo »rudarji iz ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 Lep RADIO-APARAT »Orion« prodam za polovično ceno. Ponudbe upravi »Večer nika« Celje, pod »Radio«. 8258—4 MOTORNO KOLO NSU 350 šport prodam. Jerin, Kneza Koclja 20. 8267—4 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888 1 SPALNICE IN KUHINJE solidna izdelava, naročite naj ceneje pri J. Pečnik, Koroška c. 39, mizarstvo. 8263—1 PRAZNA SVETLA - se odda Slovenska Vprašati v ' " OPREMLJENA ALI SOBA od 1. sept. odda 8-1 trgovini^ s ...r*u SOBA , pf3VS»; PRAZNA SOBA j, se odda Ob železnic^ VINSKO TRGATEV z domačo zabavo priredi ter se priporoča za obilen obisk. Postržin, Pobrežje. 8265—1 LOVSKI PES na prodaj. Naslov v upravi. 8269—4 Stanovanje . H'V' Odda se lepo TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami, Maistrova ulica 14, vprašati pri Fekonja. _____________________8238—5 SOBA IN KUHINJA se odda. Pobrežje pri Mariboru, Delavska 10. 8243—5 Zelo lepa SOBA IN KUHINJA se odda. Tezno, Ptujska 33. 8247-5 SONČNO STANOVANJE trisobno, brez kopalnice se odda mirni in stalni stranki. Cverlin, Gosposka 32. 8251—5 GOSPODI^A,# i se sprejme na stan hrano. Ob železnic* g^i Stanovanja & \%S ilf SvOSOBN« ** NOVAKE a b* v mestu iščeta poi'l„(j otrok za 1. oktobe-pod »Točen pla£t»K‘ vo lista. ; Službo f V nedeljo VELIKA GOZDNA VESELICA v Stražunu na Pobrežju. Priredi glas. društvo Hutter. Za dobro pijačo in jestvine pa skrbi Debelak Minka. 8266—1 Prodam RADIOAPARAT jSchaub 40«. nainovejše konstrukcije, zaradi selitve za po lovično ceno. Jurič. Melje, Kraljeviča Marka 13. 8168—4 ENO IN- DVOSOBNO STANO VANJE s pritiklinami se odda. Aleksandrova 45. Studenci. 8264—5 $of?o odda wmu i n '~i~.— SOBICA za dijaka ali dijakinjo s celo oskrbo, pomoč pri učenju. — Naslov v upravi. 8201—7 Prodam kompletno POSTELJO IN OIMARO Vrtna ul. 11-111, desno. 8236- PRODAM PSIHO in damsko pupo. Vpraša se Mlinska 11, pri Krapša, 8240—4 ŠIVALNI STROJ DURKOP se poceni proda. Sodna 16, Pauko. 8241—4 PROFESORSKA DRUŽINA sprejme dva dijaka v dobro oskrbo. Naslov v unravi. 8235—7 DIJAK nižjeSolec se sprejme v dobro oskrbo. Glasovir na razpolago. Frankopanova 14-1, vra-ta 6.__________________ 8245—7 DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje s ce. lo oskrbo. Ob bregu 16-1. 8250—7 dežele dobi stalno • išče _ Frankopanova Nastop takoj. Vpra na Sever, T e zna—, '"“BRIVSKI event. za pomagam $1 me v Mlinski 8. ^ gospodičnVJJ zmožna slovensK®' otide ((! srbohrvatske k°r ,sja .. stenografije, s vseh pisarniških d ^9j v sečno prakso, m j. e itf v kakršni koli 1(0' okolici Maribora. pobrfLil) upravo lista P°“ 82’^ respondentka«. začetnica j*' službo ah f°5 Iščemo ixUti\uA prodajaj? za knjigarno >" P jj* za časa šolske , Naslov v up Vse za šolo kupite naibolie in naiceneie v knjigarni in papirnici ..TISKOVNE ZADRUG^ Maribor, Aleksandrova c. f 3 - Telefon ?** " Izdala in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DE 1 ELA v Mariboru. - Os1«1'P0 cc'"'^un štev uc večajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. - Tcleion uredništvu štev. 25-67. la uprave *tev. 28-fcT. - P«5*ni čekov