POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CENA IZVODA M DIN (.ETO XVI - ŠTEV. 31 3t. JULIJA 1960 V LJUBLJANI XV;I. mednarodna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« Žirovnik in Jugoslavija zmagovalca 9 Gcjjična uvrstile v Jugoslovanskih mladincev 9 Najboljši tujec Švicar Baumgarfner Ljubljana, 31. julija. Letošnja dirka »Po Jugoslaviji« je vsestransko uspela. Jugoslovani so doživeli pravo zmagoslavje, predvsem pa moramo poudariti in povedati, da raste za starimi tekmovalci mladi rod, ki ne bo zaostajal za starejšimi. Se več, napovedujejo mu najsijajnejšo bodočnost. Ko pa govorimo o kvalitetni udeležbi, ne moremo mimo ugotovitve, da ta ni bila takšna, kot bi si jo želeli. Najboljši Bolgari, Belgijci, Vzhodni Nemci, Poljaki in Rusi prav sedaj na skupnem treningu nekje na Krimu v Rusiji nabirajo moči za še večje prireditve. Države, ki so poslale svoje kolesarje na jugoslovansko dirko, so res po-solidne vozače, vendar še zdaleč ne najboljše. slale solidne vozače, vendar Pred današnje najtežjo etapo, oziroma poletapo, od Nove Gorice do Vršiča (109 km) je vladala med tekmovalci in številnim spremstvom velika nervoja. Nibče st ni upal trditi in dajati prednost tudi udeležencem, kot so na primer Bajc, Valčič, Baumgartner, da bodo prvi prevozili cilj na Vršiču. Iz Solkana so se kolesarji takoj spustili v divjo dirlko z edino željo — dobiti do Trente čim večjo prednost. V Kanalu se je od glavne skupine odtrgal Mariborčan Roner. Naglo sp je oddaljeval od glavne skupine. Takoj »o ga naskočili tudi drugi boljši dirkači, vendar 19-letni livar i* Hoč ni prepustil pobude nobene-inu. Imel je dovolj moči in poguma, da je brzel s hitrostjo 40 km na uro. Za njim je silovito poganjal pedala Vukojevič, toda Roner mu ni dovolil, da bi mu delal družbo. Kazalo je, da hoče mladi Mariborčan v tej etapi popolnoma sam opraviti najtežjo nalogo. Kdo bi si mislil, da najboljše, bo ta fant, ki Vršiča sploh ne pozna, srečno prvi privozil na gorski prelaz. Ogromna množica gledalcev, med njimi veliko tujcev, jo Ronerja pozdravila navdušeno, kot doslej morda še nobenega. Ugibanja so se v nečem vendar izpolnila, seveda če izvzamemo Ronerja, ki je veliko presenečenja dirke »Po Jugoslaviji j. Za na j višja mesta so se potegovali Švicar Baumgartner, Bajc, Valčič in Romun Stojka. Baumgartner je bil od te četvo-rice najboljši, medtem ko sta Bajc in Valčič v istem času privozila na Vršič. Tako sta še bolj utrdila vodstvo jugoslovanskega moštva. Rumena majica, Žirovnik, ki je imel na startu v Novi Gorici neverjetno tremo, jc bil soliden. To, kar je dobro pretehtal na startu v. Subotici, je do potankosti izpolnjeval na vseh etapah in prednost, pridoblje-(Nadaljevanje na 8. strani) Danes popoldne ob 16.2« uri je krenita pisana karavana modernih nomadov iz Kranjske gore proti cilju dirke — Ljubljani. Štirje najpogumnejši so pobegnili iz glavne skupine za več kot dve minuti in P« betonski cesti kot prvi zaviti proti Tacnu in to prednost obdržali Prav do konca. To so bli Bergant, član Odreda, ki je tudi zmagal v tej poletapi, Švicar L’Hoste, Poljak Dugalski in Romun Braharu. II. kolo zvezne atletske lige Borbe treh izenačenih tekmecev Celje, 31. jul. Prvega dne II. kola zvezne atletske lige je bilo vreme kot ustvarjeno za atletsko tekmovanje. Na startu je bila elita atletov treh velikih kolektivov, ki sev ekipnem tekmovanju bore za mesta pod vrhom. Čeprav nismo bili blizu rekordnih storitev, so tekmovalci pokazali velike kvalitete. Po prvi disciplini je bil v vodstvu Kla((jvar, potem Mladost in Dinamo \>4 uspeliti metih v kopju spet Kladivar. Lorger je potrdil, da je prebolel Prehodno krizo, Važič se zaradi izčrpanosti po prestani bolezni kljub *epemu teku ni približal olimpijski ttermi, saj ni imel enakovrednih tekmecev, v metu krogle so dominirali Zagrebčani s kar dobrimi re-?ultati, na 400 m je v odsotnosti ^Pajderja, ki je opazoval tekmova-Sje. zmagal brez konkurence Kovač, lek na 3000 m je bil domena tek-Tdovalcev iz Zagreba, met kopja ??etalcev Kladivarja, v skoku v daljino pa smo bili priča velikemu “eju Ledič-Miler, kjer je Lediču Uspelo za centimeter premagati Mi-j?jjn. V štafeti 4X 100m je zmagal '-'mamo, ker se mu oslabljena eki-tla Kladivarja brez Srnovršnika iu bolnika ni mogla postaviti po robu. , Rezultti — moški: 110 m »vire: šl°rger (KI) 14.2, VuceliČ (Ml) 15.4, rlofrnan (Ml) 13.5, 1500 ra: Važič (KI) L4«4, Cular (Ml) 3:53.0, Naraks (KI) 3:36.1, krogla: Lojovič (M4) Ledič (Dinamo) 14.96, Bezjak jP) 14.71, 100 m: Lorger (KI) 10.7, ornovršnik (KI) 11.0. Juričič (D) nul' v‘šina: Toiničič (D) 181, Miler/ p11 178, Hreljak (Ml) 178, 409 m: £ovač (D) 48.3, Bosnar (Ml) 50.0, TšJJoik (KI) 50.3, 3009 m: Kostrič V5.') 8:30.2. Miha lov (Ml) 8:30.4. Du-(D) 8:51.8, kopje: Kač (KI) 63.43, 7t°Pitar (KI) 61.89, Bezjak (D) 52.65, d»ir-?n konkurence Brodnik 63.90), 'rMlina: Ledič (D) 7.28, Miler 7.27, . 'IOOiu: Dinamo 43.0, Kladivar " Mladost 44.3. Rezultati, — 100 m: Kramarič (KI) 13.t, Kavst (Tr) 13.8, 800 m: Tovornik (KI) 2:23.6, Marš (Ki) 2:54.3, daljina: Speglič (KI) 4.69, Cater (KI) 4.33, krogla: Ankele (Tr) 9.83, Potočnik (KI) 9.57, višina: Cater (KI) 145, Rudež (KI) 136. 4 X 100m: Kladivar I 54.9, Kladivar IT 55.3, Triglav 55.8. Drugi dan atletskega tekmovanja v Gelju Celje', 11. jul. Tildi’ drogi dan aflteskega tekmovanja 'je bil nadvse zanimiv. Tako ho gledalci do zadnje discipline ugibali kdo bo zmagovalec. Borbo za /.mago so potekale predvsem med atleti Dinama in Kladivarja. Dosežen je bil tudi nor jugoslovanski rekord, ki ga je postavil Stiifelinajer na 800 m v času 1:55,0 (za mlajše mladince). Rezultati4 — 400 m opire moiki:. Kpvač (D) 52,8, Botič (ml) 5t>.>, Kopitar (KI) 58.0, kladivo Bezjak (fc>) 62.95, Kalin (Ml) 55,41, Peterka 48,78, mo m Naraks (KI) 1:51,2, Važič (KI) 1:52,0, Mijrgetič (D) 1:55,0, 200 m Srnovršnik (KI) 22,5, Bošnar (Ml) 22,8, troskok Kuzmanič (D) 14,45, Brodnik 14,10, 1500 m ovire Cular (Ml) 4:15,8, Korber (KI) 4:27,5, dink Pintarič (MI) 45,75, Peterka (KI) 44,86, 5000 m M ut at (D) 15:34,0, Škrinjar (D) 15:37,4, 4 X 400 m Dinamo 3:20,8, Mladost 3:23,1, Kladivar 3:24,1, palica Lešek 4,20, Kolnik '3,90 (oba KI), ekipno: Kladivar 33.172, Dinamo 33.156, Mladost 32.303. Kladivar in Dinamo sta v tem kolu zbrala rekordno število točk. To je najboljši rezultat teli dveh ekip, odkar sodelujeta na takih prvenstvih. ženske. V ženski konkurenci je Kladivar prepričljivo premagal Mladost iz Zagreba in Slobodo iz Varaždina. Rezultati — 80 m ovire Babovič (Ml) 12,3, Burger (Sl) 13,1, 100 m Sikovec (KI) 12,3, Silan (KI) 12,,\ Bal.ovič (Ml) 26.6, Silan (KI) 26.7, dhk Kroflič (KI) 57.64, Bili,; (Ml) 37.«, m m Slamnik (KI) 2:17,0, »iTina Ju* (Ml) 130, kopje Kanižaj (Sl) 38,67,' 4 X 190 m Kladivar 49,7, Mladost 52,4, Sloboda 53,8, ekipno: Kladivar 17.141, Mladost 14.249, Sloboda 12.814. {Nfirlaljevanje na 8. Strani) V B obe Tramu ženskih ekip sta ,.pr°&r D , ?kipi Kladivarja slavili zmago z«/1 -Inglavom iz Kranja. Gostje so lagale le v metu krogle. RIM 1960 RIMI Uredništvo in uprava »Polet« je izdalo pestro opremljeno olimpijsko brošuro »Rim 1960«, v kateri je več avtorjev opisalo portrete največjih olimpijskih favoritov, zgodovino olimpijskih iger in mnoge olimpijske zanimivosti. V brošuri so tudi sjioredi vseh tekmovanj na igrah v Rimu, priložena pa je še skica športnih naprav v Rimu. Brošuro lahko dobite po ceni 100 din že od jutri dalje v vseh trafikah ter časopisnih kioskih v Sloveniji. Ne pozabite na olimpijsko brošuro »Rim 1960« Proč s škodljivci v našem športu! SicUrpnl sekretariat Športne zyaze Slovenije in Partizana Slovenije )e na izredni razširjeni seji dn& 29.'julija 1960 razpravljal o številnih negativnih pojavih> ki »e v poslednjem čaau vedno pogosteje porjav-LjaJo v Sporbnlh organizacijah, ki šo v popolnem nasprotju z nafreii in vloigo telesne, kulture v naši družbi. Razpravljal je še posebej o nedavnih dogodkih ob kvalilfilkacijskl nogometni tekmi med NK Branik in NK Karl ovac ter sprejel naslednje stališče: Ponovno ugotavljamo, da se temeljne misli, sklepi in priporočila I. Jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo ne izvajajo. Mnoge športne organizacije nadaljujejo s staro prakso in se še vedno poslužujejo sredstev in ukrepov, ki že davno ne sodijo v naš šport Ln v našo družbo. Komercializacija športnih storitev, razvijanje športa kot poklica, kupovanje športnikov in njih plačevanje, podkupovanje, boj za prestiž v posameznih športnih pa- x nogah za vsako ceno, dopuščanje in prikrivanje raznih prekrškov s strani športnih forumov in disciplinskih organov, popuščanje pritisku kinba-ških navijačev, med katerimi najdemo čestokrat žal celo aktivne in ugledne javne delavce, nešportno vedenje itd., Itd.* vse za ceno formalnih uspehov poraja in povzroča negativne kluhaške strasti, egoizem, ne-tovarlitvo, nestrpnost in podobno. Taka klubaška zanesenost in kratkovidnost posameznih športnih delav- , cev ali uprav In navijačev omejuje pozitivna prizadevanja mladih aktivnih športnikov In funkcionarjev, ki so Jim ifl pojavi tuji in so jim res- nični športni odnosi edini smoter in cilj. Vzrok tem pojavom so še vedno neizdelani tekmovalni sistemi, pomanjkanje čuta odgovornosti, pomanjkljivosti v predpisih, nedoslednosti v kaznovalni politiki; blage kazni za izvršene prestopke itd. Dogodki, ki so se odigrali v zvezi s kvalifikacijskimi srečanji med NK Branik in NK Karlovac, so, čeprav najostrejša manifestacija teh negativnih pojavov, vendar logična posledica dejstev, da se številni negativni pojavi v našem športu pogostokrat le pavšalno kritizirajo in obsojajo, č« pa že pride do ukrepov, so tl večkrat polovičarski in kompromisni, v vsakem pogledu pa nezadostni ln neučinkoviti. Sprejem gostov iz Karlovca, ki Je bil v nasprotju s vsako športno morajo in ljudskimi odnosi, ter poizkus onesposobljenja igralcev, »o že nesporno dokazana dejstva, ne glede na to, da preiskava še ni zaključena. Ta. dejstva sama po sebi govore o odgovornosti Športnega društva .Branik, predvsem pa nogometnega kluba Bra-' (Nadaljevanje na 2. strani) Meddržavna balinarska tekma Jugoslavija : Belgija Odločna premoč J u g o s 1 o v a no v Ljubljana, 3L' julija. Na balinišču Partizana Vič je bilo danes tako živahno kot še nikoli ob balinarski prireditvi. Na sporedu je bil namreč meddržavni dvoboj med Jugoslavijo in Belgijo, ki ga je obiskalo veliko število gledalcev, kljub temu, da jc vladala zgodaj popoldne velika vročina. Organizatorji so se ob tem dvoboju zares močno potrudili. Lepo so uredili balinišče in ga okrasili, poskrbeli so za ozvočenje tako, da je imela tekma zares slavnostno obeležje. Po uvodnem pozdravu predsednika Odbora za balinanje Jugoslavije tov. Bassina je spregovoril pokrovitelj tega dvoboja predsednik ObLO Vič tov. Ignac Voljč, ki je poudaril, da šport krepi prijateljstvo med državami in pozdravil nastopajoče goste ter domačine. Za tem je prvi začel tekmo s tem, da je vrgel balinčka. JUGOSLAVIJA : BELGIJA 13:1 IN 13:7 Jugoslavija: Petrovčič, Loboda. Vrhovec, Škof — Belgija: De Zotti, Meuwisseri, Paglione, Messera — sodnik Cerkvenik. Pričakovali smo zagrizeno borbo, pa vendar je že v prvem krogu vodila Jugoslavija po zaslugi najmlajšega tekmovalca Škofa. V drugem krogu so domači povečali rezultat na 3:0, nato pa so v tretjem krogu dosegli gostje edino točko tega dvoboja. V četrtem krog« je bilo že 6:t za Jugoslavijo, medtem ko je v petem krogu balinček zapustil igrišče kar štirikrat, za kar je bilo treba ponoviti igro. V peleni poizkusu pa so vendarle Jugoslovani povišali rezultat na 8:t in končno v šestem krogu dosegli 5 točk ter končno zmago s 13:1. Prva tekma je trajala nič manj kot eno uro in 10 minut, nato pa se (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) nUt In ie posebej njegovega upravnega odbora in so zaradi tega vsi doslej prevzeti ukrepi nezadostni. Ne moremo se zadovoljiti zgolj .s sklepom NK Branik o odstopu od nadaljnjega kvalifikacijskega tekmovanja in o kaznovanju Iva Vobiča. Na podlagi tega sodimo, da morajo vse športne organizacije, od zveznih športnih organov do društev in klubskih vodstev, resneje razmisliti in strožje ukrepati, tako_da preprečijo sleherne negativne/ pojave v naši športni praksi ter zagotovijo dosledno uresničevanje načel in sklepov Kongresa. V tem smislu je treba izrekati naj strožje kazni in prenehati s prakso omejevanja odgovornosti samo na določene posameznike, tem-ve-č za take pojave odgovarjajo tudi in predvsem društvene in klubske uprave v celoti. Pojavi v zadnjem času ponovrid kličejo po reviziji tekmovalnih sistemov, po ureditvi in legaliziran ju nagrajevanja športnikov, pri čemer je treba dosledno uresničiti stališče Kongresa telesne kulture, ki zahteva, da se materialno poslovanje športnih organizacij ter stimuliranje športnikov podvrže kontroli javnosti in ^jjjfcladi s splošnimi družbenimi in gospodarskimi načeli pri nas. Tudi pomoč in sodelovanje družbeno političnih organizacij mora biti učinkovitejša in konkretnejša kot doslej. Ponovno pozivamo Zvezo športov Jugoslavije ter posamezne strokovne zveze, da končno resno pristopijo k izdelavi takšnega tekmovalnega sistema, ki bo zagotovil razvijanje zdravih športnih odnosov, pravilno vrednotil in vzpodbujal resnično — objektivno kvaliteto, ki bo cenen, manj naporen in vzpodhudnejši. Poudarjamo, da je sedanji sistem lig v nasprotju š temi zahtevami in da je zlasti sistem kvalifikacijskih tekmovanj za vstop v višji tekmovalni razred nevzdržen in premnogokrat povod za škodljive pojave. V kolikor se glede tega sistem tekmovanj in zlasti kvalifikacij ne bo spremenil, se za ceno zdravega razvoja telesne kulture naši klubi ne bodo mogli udeleževati takih tekmovanj. Skupni sekretariat Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije ob dogodkih kvalifikacijskega tekmovanja Branik : Karlovac zahteva, da nogometni forumi LRS in FLRJ najostreje kaznujejo krivce, ki so bili kakorkoli udeleženi ali sicer odgovarjajo za nastale dogodke. Le najstrožji ukrepi bodo dopovedali tako neodgovornim voditeljem športnih organizacij, da naša socialistična družba ne more in ne sme trpeti pojavov, ki škodujejo ugledu našega športa in njegovemu razvoju. Zato naročamo Nogometni zvezi Slovenije, Okrajni zvezi za telesno kulturo Maribor in uptavi športnega drvčtva Branik, da uporabijo najstrožje kazni zoper krivce v primeru Branik — Karlovac. Pričakujemo, da bodo odgovorni forumi v Karlovcu prav tako postopali In ukrepali proti vsessv ki so povzročili ali sodelovali pri neredih v Karlovcu ob prvi kvalifikacijski tekmi med Branikom in Karlovcem v Karlovcu. Članu upravnega odbora nogometnega kluba Branik, Ivu Vobiču, proti kateremu je že izrekel NK Branik prepoved opravljanja funkcij v njegovem klubu, pa sekretariat Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije izreka dosmrtno prepoved opravljanja kakršnihkoli funkcij v katerikoli športni panogi ali športni organizaciji na področju LR Slovenije. Vodstvo Športne zveze Slovenije in Partizana Siovenije sodi, da morajo podvzeti ukrepi predstavljati začetek najodločnejše borbe proti tem pojavom, borbe, v kateri bodo pošteni športni delavci in športniki imeli vso podporo ne samo športnih in političnih organizacij, ampak celotne slovenske javnosti. Vodstvo športne zveze in Partizana Slovenije bo tudi v prihodnje najostreje ukrepalo proti vsem tistim posameznikom, klubskim in društvenim vodstvom, ki bodo dopuščala, da se kršijo načela socialističnih odnosov in športne morale, hkrati pa se bo zavzemalo, da se rešijo mnoga nerešena vprašanja in dosledno uresničijo sklepi Jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo. Film dirke »Po Jugoslaviji« SEKRETARIAT ŠPORTNE ZVEZE IN PARTIZANA SLOVENIJE — Vsi fietno, da je najbaljii juge-tilfmmski gorski m/zač Bajc pesimi-sftčno razpoložen. Tudi tokrat ni bilo drugače. Vsa zagotovila uradnega zdravnika, da je popolnoma zdrav, mu niso zadostovala. Šele ko je v Subotici odšel v bolnico in so ga tam pregledali specialisti, se je oddahnil m se spustil v dirko in dokazal, da je vreden naslova četrtega člana jugoslovanskega moštva. m b — Bajc je imel najlepšo priložnost, da pokaže svoje znanje o etapi Zagreb—Reka. Na splošno presenečenje je vozil ofenzivno in nihče ni verjel, da bo zdržal tempo. Toda Bajc je mislil drugače. Sam je privozil v reško predmestje in ko smo že vsi mislili, da bo zmagovalec te, skoraj bi rekli najlepše etape, se je Lojze znašel v škripcih. Namesto, da bi podvojil hitrost, je zaradi nepoznavanja ulic dovolil zasledovalcem, da so ga dohiteli in na cilju celo prehiteli. Tako je pač, če kolesar, čeprav dober poznavalec cest, zaide med nepoznane ulične labirinte. — Žirovnik je prav gotovo letos V odlični formi, To je dokazal že na prejšnjih dirkah, še bolj pa sedaj ni cestah od Subotice do Ljubljane. 2t po prvi etapi je oblekel rumeno majico in je ni slekel do konca dirke-Na etapi Reka—Nova Gorica pa se se dogajale čudne reči. Najprej je pobegnil Švicar Baumgartner, za njim Koner, samo nekaj minut kasneje pa sta bila za njim še Bolležar in Ziroonik. Ko smo se spuščali e Vipavsko dolino, smo že mislili, da bo glavnina dohitela ubežnike, toda Baumgartner je potegnil, naš Žirovnik pa mu je sledil. Naglo sta se blh zala cilju v Novi Gorici. Pri tej vožnji je imel levji delež Švicar, toda Žirovnik ga je pred ciljem za nekaj dolžin kolesa prehitel. To ni bilo všeč Baumgartner ju in švicarskemu vodstvu, toda kdo bi zameril Žirovniku, saj je prav ta dan proslavljal svoj petindvajseti rojstni dan. Pa še nekaj. 'Žirovnik še nobenemu ni dovolil, da bi ga prehitel na cilju v Novi Gorici. Prvi izpit pred Bologno Dermastia 13, Jelnikar, Vranič 6, Miiller 14, P-ritnik, Škerjanc 16, Vrhovec 2. TRBOVLJE, 31. julija. Sinoči je prefl 1508 gledalci nastopila na stadionu Rudarja jugoslovanska olimpijska košarkarska reprezentanca, ki ee v Ljubljani pripravlja za predolimpijski kvalifikacijski turnir v Bologni. dus 6, Korae 12, Nikolič 9, Djurič 12, Ra-dopič 3, Petričevič 1, Lokar 2, Dragojlopič 6, Dierdja 2, Gordič 1. Slovenija: Bajc 4, Crefnik 4, Brumen 11, V predtekmi so mladinci Olimpije s precejšnjo težavo premagali Rudar s 54:47 (25:24). Pri gostih je bii najuspešnejši Bassin (17), pri Rudarju pa Virt (14). Sodila sta Oblak iz Ljubljane in Ilodej iz Trbovelj. — Na dirki je nastopalo osem držav. Vsako državno reprezentanco je spremljalo številno spremstvo — seveda v avtomobilih, ki so vsi imeli posebno označbo, z imenom države. Na dirko so povabili tudi goste. Na tablicah avtomobilov gostov je pisalo: iGostje*. Ko smo prišli na Reko, se je množica gledalcev zanimala za vse, tako za kolesarje kakor tudi za funkcionarje. Iz gneče pa se je nenadoma zaslišal vprašujoči glas — ko je pripeljal avto z oznako >gostjec — >pa k o ja mu je to nacija? < — Zvezni trener Dragiša Ješič je po zmagi Ronerja na Vršiču prihitel k mlademu Mariborčanu, mu slisnil roko in rekel: ^Odlično si opravil izpit, potuješ na svetovno prvenstvo v Leipzig.c — Kaj mislite, katera ekipa je bila v letošnji dirki najmočnejša? Seveda boste odgovorili jugoslovanska, ket je zmagala. Res je tako. Prav lahke pa bi bilo drugače. Če bi nastopili vsi Odredovi kolesarji, za enotno barvo, bi bilo morda drugače. Baje, Boltežar. Bergant, Ukmar so se odlično izkazali na- letošnji dirki. — Najbolj simpatični so bili Švicarji. Skromni fantje so bili zado- m ■ m m t Olimpijci so po dramatičnem boju premaga M slovensko r eprezentanco z 72:70 (3S:2fi). Sodila sta Peter Kavčič iz LtJufoljane in Marjan Remic iz Trbovelj. Se nikoli niso Trboveljčani pokazali toilikšnega zanimanja za košarko, kot ob nastopu reprezentantov. Le-ti so se prvič po daljših predolimpijsfkih pripra- Ji PLANI CA ŠPORT LDU BIZJANA, 5 V VAM NUDI NA3NOVEDŠO ČAMP OPREMO / < ^ ZA TABORiENDE IN ODDIH :; “ /m . ŠPIK JADRAN ŠPIK JADRAN _ vse kvalitetno in moderno ! voljni nad vsem in z vsem. Po ravnini jim nikakor ni šlo in zato so nenehno spraševali, kdaj se bo že rikazal tisti famozni Vršič. Danes, :o so se spuščali po Trenti in so se ozirali proti Julijcem, je njihov Baumgartner veselo stopil na pedala in ves nasmejan vzkliknil: »Pa smo spet domaU va,h predstavili občinstvu. Igrišče je bule -polno do zadnjega kotička, tisti pa, ki nieG na&li primernega prostora, so si poiBttcali sedeže ali stojišča na bližnjih strehah, zidovih in ograjah. Prireditelji se prodali rekordno število vstopnic (%G), mladina pa je imela brezplačen votop. Trboveljski gledalci, ki so morda prvič videli tako kakovostno košarke, našo ostati razočarani. Sicer niso videti toliko uspešne igre, kot lepih in duhovitih pete® posameznikov, ki so bile v zadnjih minutah kronane z na vse razburljivim, prav dramatičnem finišem, ke je Jugoslavija zmagala zgolj zaradi štirih zapored realiziranih prostih metov hladnokrvnega Kandusa in Radoviča. V teh trenutkih je ves stadion bučal od navijanja in api a vdiranj a navdušenih gledalcev, LjiiMfana slabo pripravljena — Kaj mislite, kdo je bil najbolj vesel na letošnji prireditvi? Ne veste? Prav gotovo trener našega zmagovalca na Vršiču, mladega Ronerja, Trener Rozman je Mariborčana na cilju tako krepko objel in ga tiščal k sebi, da je fant skorajda prišel ob sapo. Predno se je osvobodil svojega trenerja, je izjavil: iče me niso uničili vsi klanci, me boš sedaj ti. --Rozman pa je pristopil k novinarjem in dejal: TZapišite tudi to, da to pel ni bil to Zanoškarjev načrt, temveč moj, Rozmanov načrt.t ■ ■■■ ■■■ ■ ■ * Ljubljana, 51. julija. Mimo drugih športnih prireditev je bil deloma za Dolenca in ludi Podeb-v Ljubljani sinoči tudi zanimiv mednarodni dvoboj dvigalcev nika ter Gabrovska. Pohvale vreden uteži med ŽTAK Ljubljana in FD Sipka iz Asenovgrada (Bolga- je seveda Juretič, ki je na koncu lija). Z dobro propagando so organizatorji privabili v malo dvo- . mladinski rekord peresne kategori- rane Doma železničarjev prav lepo število gledalcev, ki so se je z gg5 kg Očitno je, da so bili na tihem nadejali, da bo večkratni jugoslovanski ekipni prvak domači nekoliko slabo pripravljeni Ljnbljana dosegel zmago. Toda varali so se, zakaj gostje iz Bol- nekateri tudi na dopustu, in tako garije so se predstavili kot solidno izenačena ekipa. £e ?\so f0** HveWaviti- Zato bo ^ verjetno se teze na povratnem sre- že pri teznih dvigih sta se dobro mogli več dvomiti tudi v njihovo Koko je potekala igra? Polčasa sle si bila uveljavila najlažja gosta Petkov in končno zmago. Reznl «: Sipka 16>t jcista teza) podobna, v prvem je več čas zanesljivo vo- Kristev, soliden pa je bil še Juretič, Ljubljančani so zatajili tudi v Petkov krstev tkender — Tunizijci niso prišli na svoj račun. Ze pred dirko so se bali klancev po Sloveniji, zato so napenjali vse moči, da bi v prvih etapah dosegli kar najboljši uspeh. Ko smo vprašali zbrane Tunizijce, kaj mislijo o dirki, so vzdihnili in takole odgovoril: iZadoveljni smo prav 2 vsem, samo skromno željo srne imeli, da v tej dirki ne bi bilo Vršiča,« ■ ■ ■ E B B Bi ■ B * Rezultati dirke »Po Jugoslaviji« tlila požrtvovalna peterka slovenske reprezentance, pa so olimpijci v zadnji minuti po Danevu vendarle i izenači Ji in prešli v vodstvo. Y drugem je vodila preprečljivo Jugoslavija, nato po so slovenski košarkarji po silovitih naletih v zadnji minuti izenačili na f)8:h8, izgubili pa le zaradi smole, saj je Brumnova žoga v zadnji sekundi za las zgrešila cilj. Zvezni kapetan Aea Nikolič nam je po tekmi dejal: »Reprezentanti so igrali preveč nervozno, njihovi nasprotniki pa preostro < Jugoslavija: KrisitinČie 2, Daneu 22, Kan- ki je vzbudil val navdušenja s član- drugem dviganju/to se pravi v po- I™ J5® n Cer ven a ko v 317.5, Hnstov skim in mladinskim rekordom pe- tegu. Tedaj so bili gostje bolj iz- ^ resne kategorije, ko je v teznem enačeni, saj so kar trije med njimi Ljubljana 1.96 Juretič 285, Cola- dvigu uspel z 90 kg. Čim pa so na- dvignili 95 kg, ostali 90 in več kg, stopili tekmovalci težjih kategorij, najbolje pa se je spet izkazal Boise je nagnila sreča b gostom, ki so gar Stojčev. Pri domačih je bil naj-po tem dvigu vodili z 2t) kg pred- boljši Colarič s 100 kg, za njim pa nosti. Zlasti dobra sta bila Petrov Rozman s 97.5 kg. Gostje so prido-s 110 in Stojčev s 117.5 kg. Če upo- bili še 10 kg prednosti in tako vo-števamo še to, da je bila skupna te- rič 325, Biail.j 295, Podobnik 300, Rozman 322.5, Gabrovšek 310, Dolenc 3EB.5 kg. ža gostujočih tekmovalcev manjša od domačih, potem skoraj nismo Drugi mednarodni kajak slalom v Novi Gorici dili že s 30 kg. Najhuje pa je prišla do izraza premoč gostov v sunku. Tedaj so začeli domači z nekoliko lažjo težo, gostje pa so čakali in ob koncu je Se vedno premalo discipline! Beograd, 31. julija. Na današnji I. etapa: Subotica^-Bcograd (ISO km) Ha' rings 4;©6:lfe, Valčič 4 sek. zaostanka, Bcekers 17 sek., Žirovnik 18, Bauiogartncr 28, Nico' lescu — isti čas, Mezei 1:22, Knops 3:27, F«' trovič 3:31, Braharu 3:34. Mcštua: Nizozeifl' ska 12;22:52, Jugoslavija 19 sek. zaostanka* Romunija 3:59, Madžarska 5:00, Bolgarija 7:^> Jugoslavija II 7:19, Poljska 12:26, Švica 14:22. Partizan (Subotica) I. 17:08, Odred 21:2& Vojvodina 28:55, Tunis 38:31 itd. H. etapa: Beograd—Osijek (227 km) Stoi#1 Ion (Romunija) 6;25:18, 2. Žirovnik (Jug. ^ isti čas. V tej etapi je prevzel rumeno majico J11' goslovnn Žirovnik s časom 10;31:52, med in#' šivi pa vodstvo Jugoslavija. To vodstvo ohranila Žirovnik in Jugoslavija še v easlcd' Iziatna preme domačinov Gosiov iz Poljske in CSR ni bilo skoraj večina njih dvignile, precej konferenci predstavnikov nogomet-več od domačega moštva. Najboljši mih klubov zveznih lig, ki je bila dvig je imel znova Stojčev s 135, za v Beogradu, so izvolili novi liga od-njim pa mladi liri slov, Petkov in bor ter razpravljali o najbolj nk-Colaroč s 130 kg. tualnih problemih v našem nogo- Gostje so sicer dosegli nekaj re- metnem športu, kordnih rezultatov, razen 15-letne- y po,ro£ilu in v diskusiji so po-ga orjaka Hristova, ki je dosegel utjarii5; {]a je bilo lanske tekmova- neanov razvrstilo na prvih petih mestih. Do- bolgarski mladinski rekord v tri- rirecei boli zanimivo kot preiš- a :™r;, ralc.ri.t sr*r 2,tb:: Sr s*- z‘niTva k 'f —... ..m - s$Jtiz?zrszsd7i£i : tAzif S. Vali (Italija) in Miincheaa (Zah. Nemčija). kovali, lo velja zlasti za Colariča, je namreč pričel z ofen- Po končanem tekmovanju je tehnični vodja — zivnim načinom igre, kar je precej prireditve tov. Simoniti dejal takole: rPri- mo]da (Zoh Nen,j;jja) jn ljubljanskega Od- doprfnesJo k večjemu zanimanji! reditev je uspela bolje, kol smo vsi pričauo- rcja. Zmagali so domači mladinci z visokim gledalcev, vali. Skoda je, da se tekmovanja niso ndele- rezuitatom 9:0 (3:4)). Čeprav je bilo gledalcev ždi kajakaši iz Poljske in CSR, vendar sem prccei< , u.kn)0 ,is0 bili zadovoljni, ker Neva Coriea, 31. jul. Teplo in sončne vreme, nad 2000 gledalcev, presenetljivi rezul- ma na Soči. Na današnji prireditvi, za katero je vladalo med prijatelji vodnega športa veliko zanimanje, je nastopilo 24 kajakov in 18 kanujev. Sodetetah so tekmovalci iz Jugoslavije, Zah. Nemčije in Italije, ial pa se prireditve niso udeležili kajakaši iz Poljske in CSR. Znano je, da so kajakaši teh dveh držav, posebno CSR, med najboljšimi na svetu in moramo zato njihovo odsotnost toliko bolj obžalovati. Pri tein velja pripomniti, da so se kajakaši teh dveh držav že prijavili za današnje tekmovanje, vendar so prireditelji zastonj čakali goste na železniški postaji. Proga jc bila dokaj težka, postavili so je na Soči nad Mrzlekom. Dolga je bila pri-hUžno 609 m, imela pa je 26 vrat. Nc moremo tudi mimo tega, da bi ob tej prireditvi »e pohvalili organizatorje, ki so svojo nalogo tudi tokrat odlično opravili. njih etapah. IIL etapa: Slavonski Brod—Zagreb (188 kad■ Jusko 4;37:57, Žirovnik 58 sek. zaostanka* Valčič, isti čas, Mezei 1:28, Toth 1:45, Olah* isti čas, Braharu 1:48, Domanski 2:05, čie 2:©6, Baje 2:09 Moštva: Jugeslavij3 45;49:42, Madžarska 26:14 sek. zaostanka, F«' manija 29:23, Poljska 40:19, Nizozemska 50:5^> Bolgarija, Jugoslavija 11., Partizan (Subob' ca) I, Vojvodina, Švica, Odred, Tunis Rumena majica Žirovnik. IV. etapa: Zagreb—Reka (ISO km) T»ajk*,v 5;00:01, M. lijev, Bajc, Nicolescu, vsi v istd1* času, Baumgartner 39- sek zaost., Bieky * sek., Petrovič 2:11, Milenkovič, Valčič, Bajk’’ Levačič, H. lijev, Fonovič, Jusko, Hari«Ss' Žirovnik, Olafe, Stoica, la lev, Knops, vsi * istem času. Moštva: Jugoslavija 60;50:18, munija 31:19 zaost. Madžarska 41:15, BoIg*j' prepričan, da so bili gledalci zadovoljni. Posebno sem vesel velikega uspeha domačih kajakašev, ki so s tem ponovno dokazali, da sodijo prav vrh jugoslovanskega kajakaškega športa« Rezultati — kategorija F-l: 1. Pavel Bone (N. G.) 252, .2. Albin Spacal (N. G.) 267, 3. Mozetič (N. G.) 272, F-1 moštveno: 1. Nova Gorica 791, 2. Mcrano (Italija) 957, 3. Miin-ehen 1860 (Zah. Nemčija) 1261, kategorija C-2: 1. Žitnik—Žitnik (Ljubljana) 312, 2. Bone—Spacal (N. G.) 415, 3. Srebrnic—Leban (N .G.) 902, 3 X f-1: 1. Nova Gorica (Bone, to pač ni bil nogomet v pravem pomenu besede. Gostje so bili bolj turisti kot nogometaši in niso znali pokazati nič smiselnega. Ob tem lahko pripomnimo, da bi veljalo za mladince organizirati kake pomembnejše tekme, saj bi prav na ta način lahko dobili izkušnje, katerih jim tako primanjkuje. Menda »i nihče mislil, da bod« uspehi do- Mezelič, Spacal) TS5, 2. Noea Geriča II (Jug, mačih kajakašev tako očitni in je zato njihova razvrstitev na današnjih tekmah toliko bolj presenetljiva. Vsi tekmovalci so vozili zares izredno, saj so v kategoriji F-1 poželi zmago, poleg tega pa se je kar pet Novogo- Hlede, Pelegrini) 385, 3. Merono 550. A. Franko Mlade«! (Zagreb) : ŽPK Ljubljana Jutri v ponedljek bo v Ljubljani na kopališču Kolezija zadnja letaš- - ... . • • , nja tekma zvezne plavalne lige med J00** delegatov, izjave igra €v v Mladostjo iz Zagreba in ŽPK Ljub- Innkdonarjev ter glavnih m pomoz- . *' _ J . I. r,i ir,it ta r, er-, rvi t o m n o.tr/vl/'m t Z disciplino še vedno ni vse v najlejšem redu. V lanski sezoni so izrekli 82 kazni — kaznovano je bilo 74 igralcev, 4 klubi in 4 funkcionarji. Opomine so izrekli kar 470 krat! Precej živahna je bila diskusija o delu disciplinskega sodiš'ča. Tudi letos ne moremo mimo ugotovitev, da je bilo delo tega organa zelo c-težkočeno, ker ni bilo popolnih po- rija 46:50, Nizozemska 55:51, Jugoslavija lirfMrV e^piMlad^ti nastopa ne- -&iikov pa so bile mnogokrat - ......^ v« ne iskrene. V diskusiji Poljska, Partizan (Subotico) 1., Švica, Tuf^' Odred, Partizan (Subotica) H. V. etapa: Reka —Nova Gorica (146 km) rovnik 3;38.2I, Banmgariner, isti čas, Ro*^' 3;40:07, H ubere, Petrovič, Levačič, Vvikoj^' vič, Novak, Bugulski, Ukmar, Boltežar, ^ v istem času. Moštva: Jugoslavija 71;57:^ ’ Romunija 72:35:41, Madžarska 72;45:37, garija 72;50:20. Jugoslavija II 72:59:46, F^ iizan (Sub.) I 73;16:27. Nizozemska 73:22: ' Švica 73;27:59, Poljska 73;42:19, OtH€‘ 74:16:12, Tunis 75:01:54 ild. -.j VI etapa — poletapa: Nova Gorica—V* (109 kir) Roncr (j mlad.) 3;25:01, Baumgay-. ner (Svi) 3;25;55, Valčič (J) 3;27:10. Bajc '■ ....." .. Jager, Volcanšek, Jamnicki, Tomi- Šič, Veržijeva, Maričičeva, tako da Počitniški noaomet samo iu imena potrjujejo, da bomo 2» videli odlične plavalce, feknaevanje Ljubljane, n. jul. Dases dopoldne je bila b» <* 2«. Uli na Koleziji, po plaval-stadionu Odreda mednarodna nogometna nem sporedu pa bo Wat€rpOlO tek- kaj državnih reprezentantov kot so Betočne j? . - —......r - • - - — so omenili vec primerov podkupo- vanja, med katerimi je še danes V;27:10, Stojka (Rom) Trajkov Icima med mladinskima enajstericama Det- ma UK-tl obema klubofita. vrsta Bepojasnjenih. V novi liga odbor za nogometno sezono W6G/61 so izbrali 23-flanski odbor, kateremu bo predsedoval Žarko Matic (Vojvodina). V:28:2V, Bergant (Odred) V2‘>:0I), Rolteiar mlad.) 3)29:24, LMIesle (Svil 3;29:43. T.ctaj. (J) 3;20:57, llfliings (Niz) 3;30:©0, Rajle mlad.) 3;30:19, Žirovnik (J) 3;30:33, Pctr«t (Partizan) 3;38:48. Gnbrič. (Part.) 3:31:16, r. kojerič, Ukmar, Ponovič, lijev (Bol) • • Novak prvi individualee. Jusko (prvi 'v '/a žar), 27. Bugalski (prvi Poljak), 30. Tait (prvi Tunizijec) ild. Nezdrave razmere v našem nogometnem športu # Težke posledice dolgoletnih kvalifikacij # Neredi na vseh kvalifikacijskih tekmah iz leta v leto hujši • Zaradi neljubih dogodkov v Mariboru Branik odstopa od nadaljnjega tekmovanja • Neodgovorni ljudje v vodstvih klubov # še vedno premajhna družbenopolitična kontrola v športnih organizacijah. Za nami je zadnje dejanje kvalifikacij za vstop v drugo zvezno ligo. To je nedokončana zgodba, kajti zadnje dejanje je ostalo brez konca, že sedaj pa lahko povemo, da bo konec te zgodbe zelo neslaven, Že precej let opozarjamo odgovorne nogometne forume, da so kvalifikacijske tekme zlo, ki bi ga bilo treba čimprej odpraviti. Žal na vse te pripombe, apele, želje, zahteve in prošnje ni bilo nobenega odgovora. Nihče nas ni prepričal, da so kvalifikacije nujno zlo in da brez njih ni mogoče urediti sistema nogometnega tekmovanja, nihče nam ni odgovoril niti na to, da je kvalifikacijsko tekmovanje morda *ares odveč. Iz leta v leto se pojavljajo na kvalifikacijskih tekmah za vstop v višji razred tekmovanja neredi, ' pod!< u [»o vanj a, pretepi iu najrazličnejši podobni dogodki, ki nimajo nič skupnega s športom, kakršnega si zamišljamo in kakršnega zahtevamo v današ nji družbi. Tudi letos ni šlo mimo vsega tega in novinarji so pretočili precej črnila, ko so opisovali nenavadne dogodke v Mariboru, Karlovcu, Borova, Cetinju in drugod. Kaže, da je želja za vstop v višji razred tekmovanja še vse večja kot borba za točke, da se neodgovorni ljudje v odborih klubov poslužujejo še vse drugačnih metod, kot jih opažamo v samem tekmovanju I. in II. zvezne nogometne lige. Gotovo je res, da je v našem nogometnem športu precej gnilega. Nobena skrivnost ni več, da nogometaši prejemajo za prestope velike vsote denarja, da trgovina z »-belini blagom« cvete iz leta v leto bolj, da so zneski, ki jih je predpisala Nogometna zveza Jugoslavije v svojih pravilnikih za nagrajevanje nogometašev, samo še pesek v oči, resnične vsote denarja pa so najmanj desetkrat ali celo večkrat višje. Čas je torej, da povzdignemo glasi Čudno je pravzaprav, da športni forumi že preje niso posegli vmes, da mnogi odbori, komisijo in posamezniki z mirnimi in hladnimi očmi opazujejo podkupovanje Igmana, mešetarjenja Rudarja in Kaknja t er nedovoljene afere najrazličnejših klnliov v naši državi. Večkrat se zgodi, da vsi vemo, da se nekaj dogaja, sankcije športnih forumov pa so včasih smešno B»ile, mnogokrat pa jih sploh ni. Letošnje kvalifikacijske tekme so nas ponovno spodbudile, da napišemo jasno — KVALIFIKACIJE SO DOŽIVELE POPOLNO NEZAUPNICO! Morda bodo letošnji dogodki le vzdramili vse tiste, ki nosijo Pred vsemi državljani veliko odgovornost — voditi nogometni šport v Jugoslaviji. Treba bo torej resno Poseči v dogodke, resno razmisliti o sistemu tekmovanja in se čimprej odločiti predvsem za nov način t*po}>olnjevanja izpraznjenih mest v najrazličnejših nogometnih ligah. Mvm BRANIK Pred nekaj dnevi smo zvedeli, da je u^ravni odbor Branika odločil, da se odpoveduje nadaljnjemu sodelovanju v kvalifikacijah za. vstop v drugo zvezno Ta odločitev nas ne preseneča pre-Vet, $aj smo na obeh srečanjih med *hajstoricami Karlovca in Branika doži-v£ti dogodke, ki prav gotovo nimajo Primere v jugoslovanskem športu. Začelo se je že v Karlovcu. Ne mo-r^mo molče mimo tega, da tekma v Kadr-ni bila odigrana v normalnih oko-liScinah. Nogometaši Branika, ki so v Karlovcu prenočevali v hotelu ^ Central, ^iso imeli mirne noči. Menda že dolgo v tem hotelu ni bilo tako veselega raz-I*>loženja kot prejšnjo soboto. Člani jazz kbsambla so bili zelo dobro razpoloženi, saj so neprekinjeno igrali vso noč in pri te*n vneto uporabljali vsa svoja godala, trobila in tolkala. Na dvorišču tega ho-tela so preizkušali svoje motorje najbolj Vroči navijači Karlovca. Pritiskali so na skozi vso noč in hrup je bil tako v£lik, da ni bilo niti govora o kakem ščitku nogometašev Branika. Naslednji so se podobni dogodki nadaljevali tbdi na igrišču. Navijači Karlovca so iz-z*vali gledalce, ki so prišli na tekmo iz Maribora, razbijali okenska stekla na Mariborskih avtomobilih, strgali klubsko Zastavo Branika, ki so jo mariborski natlači prinesli s seboj v Karlova«, nekateri prenapeteži pa so uporabili celo Sv®ie pesti. .. Mariborski prenapeti navijači Branika 80 sklenili, da bodo Karlovčanom vrnili za drago(?!!) In tako smo lahko ^r®d tednom dni v Mariboru opazovali Udobne dogodke. Okoli hotela, kjer so ^bočevali nogometaši Karlovca, so br-j avtomobili Fiat 600 in motorna ko-iz hotelskih oken pa so padali na ^sto kozarci. Navijači so uprizorili pod .^teiskimi okni pravi žvižgalni koncert J* Prav radi verjamemo, da tudi kar-vški nogometaši niso imeli mirne noči. tisti nogometaši, ki so se v soboto sprehajali po ulicah Maribora, niso imeti najprijetnejšega občutka, saj jih je zasledovala množica neodgovornih Mariborčanov, jih obmetavala z najrazličnejšimi izrazi in jim pripravila tudi poseben sprejem na samem igrišču. Mnogi prijatelji Branika so prišli prejšnjo nedeljo iz najrazličnejših krajev Slovenije, bili so opremljeni s trobentami, zvonci in podobnimi rekviziti, vendar so bile vse priprave mariborske torcide zaman ... Vsi igralci Karlovca zboleli Prav gotovo je v naši športni kroniki obolenje vseh igralcev gostujočega moštva zelo nenavaden pojav. Prav to se je namreč zgodilo igralcem Karlovca pred odločilnim srečanjem za vstop v drugo zvezno ligo. V soboto Zvečer so namreč vsi večerjali v hotelu Orel, v nočnih urah pa so začutili močne krče v želodcu in črevesju. Prvi je začutil bolečine klubski zdravnik Karlovca dr. Slavko Kožic, za njim pa še vsi nogometaši tega kluba. 2e v jutranjih urah naslednjega dne je vso zadevo prevzela v roke posebna zdraviliška komisija, ki so jo sestavljali dr. Tomažič, direktor Higienskega zavoda, dr. Koren, šef Sanitarne inšpekcije ter dr. Hauška, primarij internega oddelka mariborske bolnišnice. Preiskavo vodijo preiskovalni sodnik Anton Klemenčič, namestnik okrožnega javnega tožilca Jelen Gojmir ter posebna komisija, ki so jo formirali pri Tajništvu za notranje zadeve okraja Maribor. \ Obisk na tajništvu za notranje zadeve V Mariboru je po teh neljubih dogodkih nastala prava panika. Napovedane tekme ni bilo, igralci Karlovca so se vrnili v domače mesto. — Mariborski ljubitelji nogometa so se zaskrbljeno vpraševali, kaj se je zgodilo in niso mogli verjeti prvim komentarjem, ki so govorili, da Je vmes zastrupitev, gostujočih igralcev. Kar čez noč se je pojavilo na mariborskih ulicah nekaj sto razftčtiih verzij, kdo je kriv in kdo ni, vendar ni nihče vedel pravega odgovora. Zato so naši novinarji obiskali tajništvi za notranje zadeve, kjer so dobili tele podatke : V Mariboru so res pripravljali torcido, vendar ni kazalo, da bi prišlo do kakih resnejših neredov. Vse kaže, da do zastrupitve ni prišlo v hotelu Orel, vendar točnejših podatkov za sedaj še ne vemo, ker zdravniška komisija še ni končala analize. Štiri osebe so v preiskovalnem zaporu, kaže pa, da bo preiskava končana do konca tedna. Kje je jedro afere? Dosedanja preiskava je pokazala, da so prenapeti navijači Branika Golob, Kum-pršček, Koruza in Peršin pod vodstvom člana upravnega odbora Branika Voblča Ivana kovali načrte, kako bi kondicijsko onesposobili gostujoče igralce. Pregovorili so natakarja v restavraciji Orel Maksa Kmetiča, da bi za nagrado 5000 dinarjev primešal hrani eulaksin tablete, ki jih farmacevti poznajo kot Blago odvajalno sredstvo. Kmetič s svojo namero ni uspel in za sedaj še ni jasno, kje in kako so nogometaši Karlovca zaužili odvajalno sredstvo. Eden izmed teh se je moral že v Mariboru zateči po zdravniško pomoč, iz Karlovca pa poročajo, da so posledice iz dneva v dan težje in deset članov karlovške ekipe so morali poslati v bolnišnico v Dugo Reso. Čeprav rezultati preiskave v trenutku, ko to pišemo, še niso znani, velja ostro obsoditi početje člana Branikovega upravnega odbora Voblča, ki je hotel na tak ali tak način onesposobiti gostujoče nogometaše. Ogrožati zdravje ljudi, to je prav gotovo dejanje, kakršnega moramo nastrožje kaznovati in že v kali zatreti podobne poskuse v našem športu. Nogometaši && nafMf pii&adetl j Odveč bi bilo govoriti, kakšno je ^snes razpoloženje igralcev Brani-Fantje so se več tednov načrtno vr'Pravlja!i in živeli pravo samo-jP^.sko življenje samo zato, da bi P**' ?a težke preizkušnje v kvalifi-^cijab čim bolje pripravljeni, r Obiskali smo jih na igrišču v Uiudskem vrtu. Pod vodstvom tre-/.Oa Tadiča so še vedno redno va-•> čeprav so takoj po nedeljskem ^Sodku prenekali s taborjenjem. : ® Kapetan moštva tov. Gabrijan tega mnenja: »Tako vestnih pri-Branik do zdaj še ni imel. to 6 nas ie spremljala smola, le-do* Bili prepričani, da bomo Ji^gli svoj cilj — drugo zvezno ral ■ Karkoli se je dogajalo z ig-p»C| Karlovca, o tem nismo bili k0nv poučeni in tik prečTzačet- hjjp bkme smo zvedeli, da pomem-J^.Sa srečanja ne bo, ker so Kar-karlfV- °dpotovali domov. Naj bo *vest | * ^ran*Kom, ostal mu bom ■ Igralec s številko enajst na hrbtu — Frančeškin je bil očividno močno prizadet. »Škoda, da sem zapravil te tedne,« je dejal, »saj bi lahko koristneje izrabil ta čas. Ne morem verjeti, da bi karkoli nešportnega storili člani UO NK Branik.« ■ V civilu se je sprehajal okrog igrišča Oto Blaznik. Pod vtisom zadnjih dni je bik precej nejevoljen in v začetku kar nedostopen za razgovor. »Ne morem si misliti, da bi kdo v Mariboru zakrivil tako podlo dejanje. Če so to storili člani UO NK Branik, je najboljše, da se takoj razidemo, kajti takšni ljudje nimajo moralne pravice, da bi vodili katerikoli klub.« ■ Znani Branikov krilec in napadalec Branko Elzner pa je dogodke takole komentiral: »Naj bo karkoli hojje, eno je gotovo — mi nogometaši smo v vsej stvari popolnoma nedolžni in najbolj prizadeli!« Branile odstopa... V sredo zvečer je bila v klubskih prostorih Branika izredna seja Nogometnega kluba Branik. Na tej seji so se dogovorili, da nekdanjega člana UO NK Branik Ivana Vobiča za vedno izključijo iz svojih vrst, poleg tega pa ga bodo predali tudi disciplinskemu sodišču NZJ. Njegovo dejanje je povzročilo tildi veliko materialno škodo, zato bodo zahtevali povrnitev škode po rednem sodnem postopku. Sklenili so tudi, da zaradi neljubih dogodkov v Mariboru enajsterica Branika odstopa od nadaljnega tekmovanja za vstop v drugo zvezno ligo. Upravni odbor Branika je na koncu predlagal Nogometni zvezi Jugoslavije, naj ob teh in podobnih primerih še enkrat razmisli o novem in koristnejšem načinu vstopanja novih moštev. v drugo zvezno ligo. I I ! VREDNO PREMISLEKA! F se kar smo napisali je gotooo ena sama obsodba našega nogometnega tekmovalnega sistema o celoti ter način kvalifikacijskih tekem posebej. Nepravilnosti je toliko, da jih je skoraj nemogoče našteti. Pri vsem tem se pojavljajo mnoge zanimive Ugotovitve, med katerimi je prav gotovo na prvem mestu ta. da klubska vodstva niso najbolje izbrana. Medtem ko velika večina športnikov pošteno tekmuje in se bori za točke, oodstoa klubov ustoarjajo najrazličnejše ^nogometne kuhi-njez, prodajajo in kupujejo točke, prodajajo in kupujejo igralce ter se poslužujejo najrazličnejših metod, med katerimi so celo takšne, ki sodijo že o kriminal. Gotooo je res, da je delovanje o športni organizaciji prav tako odgovorno kot delo o najrazličnejših družbenih in političnih organizacijah. Ues je tudi, da bi se morale prao zaradi lega družb en o-politične organizacije vse bolj zanimati za pojave v športu, še posebej v nogometu. Šport je ena izmed panog razvedrila velikega dela mladine. Odgovornost je torej kar najoečja. delo društeo in klubov bi bilo treba podvreči široki družbeni kontroli ter sproti izločiti tisto, kar je gnilega in podpirati kar je koristnega. Reakcije družbeno-političnih organizacij samo v kritičnih primerih so nezadostne in dostikrat ne dosežejo pravega učinka. Še enkrat naj poudarimo — šport je del žioljenja našega človeka in zato naj družbene-politične organizacije posvete temu kar največjo pozornost! To nam bo lahko zagotovilo, da se kaj podobnega v prihodnosti ne bo več Zgodilo. Seveda gre poseben apel tudi Nogometni zvezi Jugoslavije, ki mora konec koncev le razmisliti o tem, kako naj oozi svojo barko, ki se močno ziblje. Mislimo, da je dozorel čas za spremembo sistema tekmooanja. Če ne drugega, je treba nujno odpraviti kvalifikacije, ki že nekaj let povzročajo toliko neredoo, toliko nepoštenih pojavov, da jih o našem športnem življenju ne moremo več trpeti! Ne moremo tudi mimo ugotovitve, da vodstvo Branika nosi precejšnjo odgooornost za dogodke o Mariboru. Brez doorna ni najbolj vzgojno vplivalo na prijatelje svojega kluba, niti ni skušalo preprečiti nemire mariborskih prenapetežov. ki so se odločili za tako podlo oddolžeoanje za neprijetne dogodke, ki so jih doživeli v Karlovcu. Konec koncev se moramo vprašali tudi to, kako je mogoče, da o tako velikem mestu kot je Maribor torcida brez ovire lahko imvzroča velikanski hrup sredi noči, hupa z avtomobili, žvižga in razbija ter tako dela veliko škodo ugledu samega Maribora. Gotooo je torej res, da ne moremo mimo kolektivne odgovornosti tistih, ki skrhe za javni red in varnost! NEODGOVORNA reakcijo Dogodke v Mariboru so ponekod razumeli popolnoma po svoje in ustvarili položaj, ki dela škodo našim osnovnim političnim in gospodarskim ciljem. V zadnjih dneh se namreč dogaja, da nekatera podjetja iz Hrvatske odpovedujejo pogodbe, ki so jih imela z mariborskimi tovarnami. Zgodilo se je celo, da je neko podjetje iz Ogulina vrnilo že dostavljeno pošiljko nazaj v Maribor s pripombo: »Blago vračamo in čestitamo k visoki zmagi Branika«. Dogaja sc tudi to, da nekateri gostje iz Hrvatske nočejo piti turške kave niti ne kakršnihkoli drugih pijač, češ da se bojijo splošne zastrupitve. Vsekakor je taka reakcija proti vsem našim družbeno-političnim načelom. Neodgovorno dejanje posameznikov ne more imeti posledic na našo gospodarsko dejavnost, niti ne na vezi, ki vežejo slovensko in hrvatsko ljudstvo. Neodgovorna dejanja, kakršnilt ne pomnimo z zad-jem času, zaslužijo najstrožjo obsodbo javnosti, vmes pa bi morali poseči tudi odgovorni družbeno-po-litični forumi. NE SAMO V MARIBORU... 1 Res da je bil dogodek v Mariboru nekaj posebnega, vendar pri tem ne moremo mimo dogodkov v Karlovcu, ki smo jih že omenili, niti ne mimo neredov, ki so se pojavili na kvalifikacijskih tekmah v Borovem in Cetinju. Poročila iz Borova pravijo, da je na tekmi med domačim moštvom in gostujočim moštvom Čelika iz Zenice prišlo do velikega pretepa, navijači so vdrli na igrišče, v bližinji restavraciji so uprizorili pravi »Texas« ter povzročili za 280.000 dinarjev škode na inventarju. Nekaj škode je bilo tudi na drugih javnih napravah v mestu, vendar le-ta še ni ocenjena. V Cetinju, kjer so se v odločilni tekmi za vstop v drugo ligo srečala Lov-čen in Rudar, so prenapeti navijači uporabljali pesti, da ne govorimo o izrazih, ki nikakor ne sodijo na športno igrišče. Odmevi v Karlovcu V zvezi z mariborskimi dogodki smo ob koncu tedna obiskali še Karlovac, da bi se prepričali tudi tam o nekaterih podrobnostih ter zvedeli, kako je z nogometaši Karlovca. Po prihodu v Karlovac smo si bili kmalu na jasnem, da je ta neljubi dogodek našel velik odmev celo med takimi ljudmi, ki se za šport ali nogomet sicer sploh ne zanimajo. »Branik je odustao, naši ulaze u drugu saveznu ligu,« to je šlo v četrtek kot blisk po vsem Karlovcu. Med mladimi in starimi je za razplet dogodkov živahno zanimanje, športne organizacije, predvsem NK Karlovac ima pogoste posvete in vsi z napetostjo pričakujejo končni izid preiskave. Karlovški očividci so nam povedali, da je na prvi tekmi v Karlovcu v resnici prišlo do izgredov in malodane do hudega fizičnega obračunavanja, pri čemer so seveda navijači iz Maribora utrpeli nekaj škode. Na tekmi so uporabljali tudi psovke, ki ne sodijo na športna igrišča. Vse to je eden od domačih predstavnikov oblasti obsodil takole: »Dovolj je teh izgredov na športnih igriščih in to je treba najostreje preprečiti. Sam sem bil na tekmi ter slišal mnoge grde psovke, ki so že mejile na šovinizem. Vsi skupaj, športne organizacije in oblast, se moramo truditi, da bomo to do kraja izkoreninili. V Sloveniji se bržkone kaj takega ne bi zgodilo ... To je bila izjava takoj po tekmi Karlovac : Branik v Karlovcu. Kaj pa je bilo potem? O tem itak pišemo na druge mestu... Drugi obisk smo namenili bolnišnici v Dugi Resi, kjer se zdravijo oboleli karlovški nogometaši. Imeli smo srečo in našli primarija bolnice dr. Želimirja Rukavino. Sicer se mu je mudilo na obisk pacienta, vendar nam je kljub temu povedal nekaj značilnosti v zvezi z boleznijo nogometašev Karlovca. Dejal je tole: »Obolelost nogometašev je bržkone posledica intoksikacije in zato bomo morali obdržati bolnike vsaj 14 dni do 3 tedne v zdravniški oskrbi. Sedaj jih je pri nas deset, medtem ko jih je osem odšlo na domače zdravljenje. Glede izvidov zdravniške komisije v Mariboru vam ne moremo nič točnega reči, ker se pač takšna stvar ne da kar čez noč ugotoviti.« Na vprašanje, če so opazili kakšen primer paratjfusa, je dr. Rukavina odločno dejal, da tega primer« (Nadaljevanje na 4. strani) Na sliki vidite novozgrajeni g športni stadion v Makarski, ki gj je bil namenjen predvsem za j priprave olimpijskih kandidatov = vseh športnih panog, da bi se §§ privadili na klimo, ki je v Ma- % karski skoraj takšna kot v Ri- % mu. Menda pa to športno sredi- § šee ne služi pravemu namenu, li zakaj le malo olimpijskih kan- = didatov je doslej obiskalo ta g kraj | Motili bi se, če bi mislili, da bo naloga. Pričeli so s pripravami za srečanje s Tunisom samo šala. Tuni- olimpijske igre in športna javnost ški nogometaši so prav gotovo resen veliko pričakuje. Morda niso preti- nasprotnik, saj so v Zadnjem času rane izjave tistih, ki pravijo, da so zelo izboljšali kvaliteto svojega no- naši nogometaši sposobni prekositi gometa. Znano je, da se je nogomet- same sebe in osvojili celo zlato Obisk v novem športnem središču v Makarski © • • Prvi olimoiiski aostie nai ,rep-rez?/a'lca Tuni,sa UDr^[la. D medaljo, namesto srebrnih ki so jih ■i g* - i L . , .. . zaključni turnir na olimpijskih ig- osvojili v Londonu, Helsinkih in POIJSKI atleti in rokoborci ter naši nogometaši rah. To je brez dvoma največji Melbournu. Seveda pa se lahko zgo- ■ tose • -i , uspeh tuniškega nogometa in nogo- di nekaj prav nasprotnega — srečami /e leta 1958 so se pojavile prve zamisli, naj bi v Jugoslaviji zgra- vsemi taksami vred, približno 520 metaši te mlade afriške države se že nje z Bolgari v Rimu, ki bi nam od- ■ dili vrsto športnih središč, kajti imeli smo eno samo, v Košutnjaku dinarjev na dan. nekaj mesecev pripravljajo na sre- prlo pot v finale olimpijskega tur- m m;,., i!,.„„,.„,iQ ____. . . . . .... Makarsko je doslej obiskalo že canje v italijanskih mestih. Zanimi- nirja, vsekakor ne bo lahka, marveč u e grada. Največ glasov je bilo za gradnjo takih sredisc v precejšnje število športnikov. Najbolj DO ic to. da je trener državne izredno težka in odgovorna naloga. ■ Sloveniji, Črni gori in nekje na Jadranu. Posebna komisija je obi- 80 bili zadovoljni Poljaki, te dni so reprezentance Tunisa Jugoslovan Pot iz Makarske vodi torej v Rim. ■ skala ver- mest in i-rhi-aln MatnesL-e I. - V • 1- bili gostje v Makarski naši nogome- M}lan Krstič, ki je odpotoval v Tu- Morda naš mali kraj ob Jadranski skala vet mest m izbrala Makarsko za kraj, kjer naj bi pričeli z taši. n hližnU nrihndnmH »» rus pred 6 meseci. Sedat ie revre- obali ni nnnezan .* Pimnm samn s E gradnjo prvega jugoslovanskega športnega središča. Makarsk gostje v Makarski naši nogome- muan isrsiic, ki je odpotoval v lu- Morda nas mali kraj ob Jadranski v bližnji prihodnosti pa se bodo n^s Pred 6 meseci. Sedaj je repre- obali ni povezan z Rimom samo s 'ili še poljski nogometaši in at- zemonca Tunisa na turneji po Evro- podobnim podnebjem, marveč tudi s »i r> .. ^ 7, „ J_• • 7)1. Vred ndlindnm. TIT) sn ndiOrati L'nal i (n f s. -naSil-t 7 • zvrstili še poljski nogometaši in at leti ter naši rokoborci, atletski re- Makarska je dobila prvo mesto odbojko ter nekaj igrišč za tenis in prezentanti in drugi, menda prav zaradi olimpijskih balinanje. Nekaj posebnega je prav Rimu, ki se bodo odvijale v gotovo osrednja stavba, ki vzbuja Posebnosti 17 Maknrsl«* približno enaki klimi, kot vlada v splošno pozornost. Dvorana je nam- u»tUHOhll iz lUdKarSKC Makarski Mimo tega so se za Ma- reč odprtega tipa, saj sta dve strani Znano je, da so stari Grki na svo-/carsko odločili tudi zato, ker bi lah- odpi ti, dvorana je velika 20 X 30 m jih olimpijskih igrah nagradili tek-ko to športno središče uporabljali in v njej lahko najdemo vse naprave movalca z lovorjevo vejico, druži je vse leto tudi takrat, ko je drugje za telovadbo. Za športnike je prijrra- dobil palmovo, tretji ita oljčno, F huda zima. Zal pa moramo že na oljena tudi posebna Holmerjeva ste- Makarski so se dogovorili, da bo-zacetku pripomnili, da Makarska ni za, ki se vije ob polotoku Osenjava. do vsi lastniki zlatih, srebrnih in v celoti izpolnila svoje naloge. Le Dolga je 1500 m, ima pa 25 m vi- bronastih olimpijskih kolajn zasadili redki jugoslovanski športniki so na- sinske razlike. v športnem centru lovor palmo in s i pot v novo športno središče ob Seveda s tem gradnja središča v oljko. Brvi, ki je izkopal jamico za ig&čJKZVsZkSKi Srisi SMfsss&tt is.? žrtKtI»r namenih spoje bivanje predvsem po- 1 akrat bo tudi zgrajena športna re- medaljo. Tema dvema sti sledila še i' - ' ''es'arao gotovo opravila veli- telesnovzgojnim organizacijam ki vrenzela^ržd ceJxieT n Makarski ki jih drugače morda ne bi mogli (Smederevo) odstopila, dvojka s kr- ko nalogo na področju jugoslovan- bodo lahko organiTale v] Makar- goZvije k t skrhe, sporto0Na jveč uspehov v prven- marjem: (2000 m): Ošlak (Velaluka) skega športa Pred nedavnim sta si ski posebne strokovne tečaje. Raču- nZ ZaZL ter vt it za 'la,lalp st"!POfeli v Članski konkurenci 8d)2.6, Krka (Šibenik) 8:02.8. double naprave o Makarski ogledala član najo, da bo cena stanovanja, hrane z vir tlaaVZt/« dlu ?*' v?.s'ac' Mladosti.. Posebno lep je seoul: (2000 m): Danubius tNovi Zveznega Izvršnega sveta dr. Slavko 6 novega športnega sredisca. njihov uspeh v osmercu, kjer so Sad). 6:53.9, Tamiš (Pančevo) 6:342, ' * ^ ^ ~ “ I r* 11 S* r-v -nr« rf-Vr- I-*-* T \ -1 II A ■* rc ^ . Z\Z f\ _ /rV/vrvr\ V V 1 . " , ljisuj- jfu\iuvuini izuuuvvjvrn, marveč lucii s Pb Pred odhodom pa so odigrali celo kvaliteto naših športnikov, ki se bo-vrsto trening tekem. do na letošnjih igrah skušali čhnho- Nase nogometaše čaka torej težka Ije uveljaviti Po državnem prvenstvu v veslanju Brez olimpijskih kandidatov Na Adi Ciganliji v Beogradu so Rezultati: člani — skiff (2000 m): se prejšni teden zbrali veslači iz Popov (Tamiš) 7:07.2, Lazar (Argo) vse države na državnem prvenstvu 7:25.2, Uremovič (Borac) 7:32,8, če-za člane, članice in mladince. V tverec s krmarjem (2000 m) Mladost konkurenci članov niso nastopili (Zgb) 7:16.7, Mladost (Zemun) 7:18.8, Komar in predsednik CK LMJ Mika Tripalo. Oba sta poudarila, da bi bilo n Makarski koristno organizrati že čez nekaj let oddelek Visoke šole za telesno vzgojo, in bo tako Makarska lahko postala tudi >tooarnac športnih kadrov. '---X čtitl IS itUCCVO) Vi J* h osvojili prvo in drugo mesto. Odli- Argo 7:06.0, osmerec: (2000 m): Mia-čno pa so zaveslali tudi v četvercu dost I 6:36.5, Mladost 11 6:44.8, Gu-s krmarjem. Od naših veslačev mo- sar 6:50.9, Crvena zvezda 6:52.0, ramo predvsem omeniti člana , >Ar- Partizan 6:53.5^-članice: skiff (1000 ga« La?arja,. k.i je v skiffu osvojil metrov); Crvena zvezda 3:34.0, Ta* naši 'noVvmčtaTi rifnZZ- 'V' ru pnprao na olimpijske igre so dro»° mestp. Med članicami pa so miš 4:02.0, Borac 4:06.5, četverec * 1™.««»: .(.MO jn): Argo 3,3«. Namesto priprav - počitek ™ - aiminjiie igre « SpreM KsS)" SS* S / Tl r7 On TT» rrnJ rt -rt rt t rti-, r, ! _ , Odmevi po prvenstvu LRS kl T ^T i^ ° Mia't mi te2ke tek"le na turnirju za jo- karskt prof. Buselic nas je povabil kal evropskih narodov ter olimpij- na ogled naprav. Doslej so zgradili ske kvalifikacije. Seveda tudi ta po-nogomehu stadion z atletsko stezo čitek ni bil popoln, ker so nekateri vnm?e"k-n °.s a'lmi illletskimi napra- nogometaši na turnejah, najštevil-vanu. Končana so tudi dela na po- nejša je ekspedicija Crvene zvezde . UOSometnem igrišču, pri- v YorL NIše noJZetaše j'e kont ,1/! J r 7 C lSTC‘ Zl r°' P°Pelial u Makarsko član komisije komet, vi sta prostorov za košarko m za sestavljanje reprezentance Tirna v vvaterpolu SL™ I ujč, Z_ njim pa so prišli tile igralci: Soškič, Miladinovič, Kozlina, Peru-MČ. 'Zanetic, Nikolič, Knez, Takač, Ankovič, Sombolac, Jusufi in Vidi-nič. Danes so se naši nogometaši od- Tudi slovenska moštva igrajo moderen waterpolo .“ir: jssars! rsrsi js se e Prvi del prvenstva, k^jti dokončno besedo o prvaku bomo lahko po- gajalo, da so slabo igrali. Prav v tekmi vcdali „elc prve dni septembra, ho bo končan drugi del prvenstva v s Celulozo, kjer so naleteli na enako Krškem hitrega nasprotnika, so bili že skoraj uanes SO se naši nogometaši od- Jjtilos ^ i® standardni četvorki (Tri- moderen način waterpola in se jim po- hvaHtiPObm?mne^nrct^^ff; ^ moTa'i° peljali v Beograd, kjer bodo pričeli glav' «“*►«»“». Neptun in nirlja) pri- zna, da že več tet opazujejo priprave s^iemu zramu ^ kf S pravimi pripravami Zbrali se bodo družl1 se peti e1an Celidoza iz Krškega, naših najboljših vaterpolistov-v Krškem. različno Moštvu i- L nie, 'S™la zeJ? v Ko.šuin iaku ViLrnfZl, Običajno se je dogajalo, da je bilo mo-.-Seveda je še mnogo stvari, ki jih bodo Most'u’. 111 Je od lani Plec« Pa Uh r J k- n,- 6 Pr‘b,0(b}]0 nedeljo sivo, ki je nastopilo v družbi teh štirih morali izbrusiti, toda, če pogledamo ne- menJ,er^’ ^ Je pc>z;nala nevigranost, Pa jih čaka prvo srečanje. V okvi- najboljših slovenskih ekip .outseider«, koliko naprej, So igralci Celuiože gotovo ff! J® *"* samo, na ,trenutke -______- -.ki ie bil poleg le zato. da so si ekipe moštvo bodočnosti. m koristen vaterpo o. Neptun je šele vselej boljšale razliko v golih. Tokrat Vsesplošen vtis, ki ga je dal prvi del fe vrs^riUri^rDa^r^ ^Aoštt/n 7 lortimi ^ 40 pravil° »out5eiderjev« odpadlo. No- tega prvenstva, je ta, da so vse sioven- nutnn na zadnjem mostn’ Cepra.v ,,moštva Z lepimi Vinec Celuloza se je predstavi! kot po- ske ekipe sprejele koncept moderne di- So-dna eklna Ni™iP^eds4av,’a 1,1; __ II Polnoma enakovreden tekmec vsem šti- namične igre vvaterpola. Moštva so bila ^,‘i moštvu^aiveč nolJTa * lgralci 90 per spektlvomi rlm ekipam, ki bo lahko v drugem delu. zelo izenačena, kar pričajo tudi rezul- izredno mrzla vndT ilvn h ■ i- i ko bodo imeli še prednost domačega teti. Niti Triglav, ki je sicer trenutno nin7 " 7 h voda <7,a dm. 17 V Ljubljani se mudi že dalj časa okolja, pripravil lahko vsaki ekipi pre- prvi na lestvici s štirimi točkami pred- 5,-i’ ? v k stt>pin;,-) zvezni trener za vvaterpolo Lovro aenelenje. Igralci Celuloze so mladi wa- nosti, v vodi m pokazal takšne premoči. 77" tekf'ova‘ce in 895 Kavčič (CZ), daljina 7.52 Miler (M), 7.37 Ledič (D), 7.18 Kovač (D), troskok 15.65 Joeič (ST), 14.92 Stanišic (CZ), 14.91 Ljujič (P), palica 4.40 Lešek (K), Lukman (CZ), 4.30 Kuz-manovič (CZ), krogla 16.53 Jocovič (CZ), 16.23 Lojovič (M), 16.10 Ški-Ijevič (P), disk 53.26 Radoševič (Sar), 48.60 Živojinovič (P), 48.17 10.000 m 50:15.0 Mihalič (P), 30:27.1 Štritof (P), 51:34.6 Stojane-‘ Rakič (P), kopje 74.74 Vujačič (Z), vjc (Dub), 110 m ovire 13.9 Lorger 72.63 Miletič (P), 70.01 Pavlovič (P), (K), 14.4 Petrušič (CZ), 14.9 Ruka- kladivo 65.21 Bezjak (D), 58.95 Račič vina (P), Vucelič (M), 400 m ovire (P), 58.79 Koprivica (P), 4 X 100 m lOLCARSKII PIMVICA ii 91:52 To je izbrana mladinska nogometna enajstorica Slovenije, ki je na državnem prvenstvu zasedla casino 3. mesto. Posnetek je bil narejen tik pred lekrno s Cino goro, nad katero so zmagali s 6:2 in si priborili končni plasma. Na sliki od leve proti desni trener Pišek, tehn. 42.7 Kradlv^rDinamo, 4^2'pVr- Ki*’ Vesla o ženskem atletskem dvoboju med Jugoslavijo in Bolgarijo so iz Sofije prispele pred tednom dni prepozno, da bi jih lahko še objavili. Vsekakor pa moramo registrirati vsaj nekaj rezultatov. Dvoboj se je končal z zmago Bolgark 52:51. 2e prva poročila iz Sofije so govorila o tem, da so bolgarski sodniki Ponovili svoj e krojenje pravice z Balkanskih iger iz leta 196«. Tokrat so se sicer stvari lotili nekoliko bolj natančno. v teku na 200 m niso namreč diskvalificirali samo zmagovalke Sikovčeve, ampak tudi svojo atletinjo Tomovo. Obe baje zaradi prestopa proge. Seveda je bila Jugoslavija pri tem mnogo bolj oškodovana, oškodovana v tolikšni meri, da je namesto zmage v dvoboju doživela celo poraz. Najzanimivejše pa je dejstvo, da organizatorji tekmovanja niso beteli prepustiti odločitve vrhovni sodniški komisiji, sestavljene iz Bolgarov iffC Jugoslovanov, čeprav je ta organ postavljen na vsakem tekmovanju prav za reševanje takšnih sporov. Rezultatov ne bi komentirali, pač pa lahko ugotovimo samo to, da so bili tekmovalni pogoji precej težki zaradi neprijetnega vetra. Rezultati: 100 m Kerkova (B) 12.5, Si-kovec (J) 12.7, Tomova (B) 12.8, Kolenc (J) 13 o, 200 m Kerkova (B) 25.9, Kolenc (J) 27.7, soo m Isajeva (B) 2:12.9, Danailo-va (B) 2:15.7, Slamnik (J) 2:16.1, Rajkov (J) 2:18.0, 80 m ovire Stamejčič (J) 11.5, Kerkova (B) 11.5, Neogradi (J) 12.3, Draganova (B) 12.6, višina Gere (J) 162, Jug (J) 156, Ruseva (B) 153, Krsteva (B) 145, daljina Jorgova (B) 5.76, Kušec (J) 5.59, Stamejčič (J) 5.55, Janeva (B) 5.35, krogla Asenova (B) 15.29, Usenik (J) 15.02, Sara-movič (B) 14.83, Radosavljevič (J) 13.74, disk Celešnik (J) 45.72, Mihajlova (B) 45.03, Hudobivnik (J) 40.46, Zeleva (B) 37.94, kopje Arsova (B) 45.56, Perovič (J/ 44.43, Bogdanov (j) 42.42, Baltukova (B) 41.48, 4 krat 100 m Jugoslavija (Šikovec, Stamejčič, Lubej, Kolenc) 47.5, Bolgarija 48.0. tizan, 4 X 400 m 3:20.3 Mladost, 3:23.5 Dinamo, 3:25.3 Ljubljana; ženske — 100 m il.9 Sikovec (K), 12.2 Kolenc (MO), Stamejčič (O), 200 m 24.6 Šiikovec (K), 25.1 Stamejčič (O), 25.6 Lane (M), 400111 59.1 Slamnik (K), 59.4 Simič (CZ), 59.6 Farkaš (V), 800 m 2:16.1 Slamnik (K), 2:17.2 Rajkov-(CZ), 2:22.1 Farkaš (V), 80 m ovire 10.9 Stamejčič (O), 11.6 Neogradi. (Sen), 11.7 Ostrovska (B), višina 170 Gere (V), 158 Jug (M), 155 Ostojič (ASK), Urbančič (K), daljina 5.59 Kušec (MO), 5.55 Stamejčič (O), 5.37 Sunarič (MS), Škrjanec (O), krogla 15.10 Usenik (O), 13.78 Radosavljevič (P), 15.75 Bilič (M), disk 49.46 Celešnik (O), 43.42 Hudobivnik (O), 40.23 Usenik (O), kopje 44.43 Perovič (Sen), 42.42 Bogdanov (Sen), 41.07 Škrjanec (O), 4 X 100 m 50.0 Kladi-var, 51.1 Crvena zvezda, 51.5 Maribor, Olimpija. Pirc (zgoraj) ler Coni, Lipej. Pihler, Pšunder in Rupnik (spodaj). barve G OBLEKE ,;č 'v .•G:- Mnenje in želje reprezentantov: da bi prišli v linale Državna reprezenianca je že sestavljena r.w c0"0'®’1 °bisk med koSark«lsk'«'i olimpijskimi kandidati na GR. Spet nekaj novic. Spet ra zgovor — to pot z vsemi kandidati, ki so sedaj že določeni. Razpoloženje med njimi je vedro, opaziti je veliko prizadevnost, za to morda upravičeno pričakujemo uspeh naših izbrancev na gos tem situ, na predolimpijskem turnirju v Bologni. Vse kandidate in seveda tudi trenerja Aco Nikoliča smo vprašali tote: ■ Se bo Jugoslavija uvrstila v finale ali ne? • Kdo bi mogel to preprečili? ■ Kakšna je vaša osebna želja ob tem? ' iz domačih UkO&foC' OZCMlLtHlrtf&sit bazenov tE V prvenstvenem Uvcbuju zvezne plavalne lige med Mornarjem in Jugom v Splitu je Hilda Zeier dosegla na 4M m Prosto nov jugoslovanski rekord s časom 5118,4, kar je za 2 desetinki bolje od rekorda Ese Ligorio. Med boljšimi rezultat| moramo omeniti še čas Lonzc, ki je 106 m prosto preplaval v času 59,2. ■ Plavalna zveza Jugoslavije je odpo-vetfala plavalni dvoboj s Poljsko, ki bi moral bitd te dni v Varšavi. Zdi se nam, da ta odločitev ni bila najpravilnejša, »aj Jo bil to edini mednarodni dvoboj, ki bi go imeli naši plavalci letos pred olimpij-»kimi igrami. Bilanca naših meddržav-nih nastopov v plavanju je že tako »k-romna (poglejmo samo evropske vodilne države v plavanju, ki imajo sedaj od tedna do tedna mednarodne nastope), po-pa se dogaja, da še to, kar imamo zagotovljeno, s£mi odpovemo. K Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Ljubljani na kopališču Kolezije republiško prvenstvo mladincev v plavanju. Lani 80 prvenstvo osvojili mladinci Triglava, ietos pa jim bodo oster tekmec še mladi Piavalci in plavalke iz Trbovelj in Krškega. Na prvenstvu bomo videli nekatere znane slovenske plavalce kot so Peter Brinovec, Milan Košnik, Orel, Dekleva, Vrbovšek ter velika večina Plavalk z Breskvarjevo, PodLesnikovo in l,rugimi na čelu. M V zvezni waterpolo ligi je doslej ^dino zagrebška Mladost brez poraza — 1,1 prav zato — na čelu lestvice. Mladost sicer igra v prvem delu prvenstva vse tekme v domačem bazenu, vendar je dosegla izreden uspeh, saj je doslej od-PraUvrstili se bomo, če. ne bojno zatajili.« Djerdja: > Prepričan sem, da se bomo uorstili.c Pjurič: ^ Uvrstili se bomo!< Dragojlovič: rUpam, da bo šlo.s Ciordič: >Mislim, da se bomo uvrstili, t Kandus: >Da!< Korae: >Da!« Kristančič: rUvrstili se bomo! Lokar: >Da!* — Nikolič: »Uvrstili se bomo stoodstotno.r. Petričeoič: »Ne morem dati prognoze.* Radovič: »Mislim, da se bomo uvrstil;:« Aca Nikolič: »Zelo težko .. .< # Drugo vprašanje Daneu: »Odvisno je od žrebu.* Djerdja: »Najbolj sami.* Djuric: »Odvisno je od žreba in od skupine, kjer bomo igrali.* Dragojlovič: »Madžari, Belgijci ali Cehi.« Gordič: »Slab uspeh ali pa žreb.* Kandus: »Premočni nasprotniki.* Korač: »Madžari in kaj vem kdo še.* Kristančič: »Možnih je precej presenečenj.* Lokar: »Se že kdo lahko najde.* Nikolič: »Bojim se krize.* Petrovič: »ČSR, Madžarska in Argentina.« Aca Nikolič: »Sami si lahko preprečimo pot v finale .. * % Tretje vprašanje Daneu: »Jasno! Da bi prišli v finale.* Djerdja: »Da bi bili više od 9. mesta, če se bomo kvalificirali.* Djurič: »Više od desetega mesta v finalu.* Dragojlovič: »Da bi šli v Rim.* Gordič: »Želim velik uspeh!* Kandus: »Da pridemo v finale.* Korač: »Da bi se uigrali.* Kristančič: »Da bi z dobro igro čimbolj pomagal ekipi.* Lokar: »Da bi igral v moštvu.* Nikolič: »Da bi se kvalificirali med desetorico o Rimu.* Petričevič: »Da se čim bolje uvrstimo, jaz pa bi vsekakor rad odšel za lem n ZDA.* Radovič: »Da bi se uvrstili pred Francoze in Bolgare.« Aca Nikolič: »Da bi se sploh kvalificirali.* V fo ennjsforico nn sliki hajbolj upamo, da nas na predolimpijskem košarkarskem furnirju vendarle ne bo razočarala. V znornii vrsti od leve proti desni so Radovič, Djurič, Petričevič. korač. in Gordič v spodnji vrsti pa Kandus, Lokar, Nikolič. Djerdja. Daneu in Dragojlo-vič. Manjka le dvanajsti član državne reprezentance ing. Kristančič. Tečaj za košarkaške inštruktorje Košarkarska zveza Slovenije organizira v Zasavju večkrat tečaje za inštruktorje in sodnike. Pred kratkim so v Trbovljah končali sedemnajstdnevni tečaj za košarkarske' inštruktorje, ki sta ga vodila Mitja Lavrič in Miro Tršan. Tečaja se je udeležilo šestnajst mladih košarkarjev iz vseh koncev Slovenije. Tečajniki so poslušali predavanja in praktične vaje, tehniko in taktiko košarkarske igre pri tov. Lavriču, razlago pravil igre pa je opravil Dušan Remic. Atletski del za košarkarje je vodil prof. Šturm iz Ljubljane. Praktični in teoretski del izpita so uspešno opravili vsi udeleženci, sodniške izpite pa le pet kandidatov. Ob zaključku tečaja so odigrali še prijaleljsko košarkarsko tekmo z domačim Rudarjem, ki je nastopil oslabljen. Zmagali so gostje s 45:41 (18:25). Takšni so torej odgovori, in mnenja, vemo pa. da ose reprezentante navdaja velika želja, da bi častno zastopali Jugoslavijo na odločilnem turnirju v Bologni in potem — vsaj upajmo — tudi na finalu v Rimu .., NARTA šport KREMA # p » m m 1 - J pA&ditav&janto jt& ■ Ivo Daneu (Olimpija), roj. 6. 1«. 1937 v Mariboru, študent, 41-krat državni reprezentant, ■ Josip Djerdja (Zadar), roj. 24. 10. 1937 v Zadru, dijak, 13-krat državni reprezentant, ■ Nemanja Djurič (Radnički, Beograd), roj. 18. 6. 1936 v Beogradu, dijak, 31-krat državni reprezentant, ■ Sreten Dragojlovič (Crv. zvezda), roj. 6. 5. 1938 v K ral je vu, študent, 18-krat državni reprezentant, ■ Slobodan Gordič (Beograd), rog. 28. H. 1937 v Cačku, dijak, 20-krat državni reprezentant, ■ Marjan Kandus (Olimpija) roj. 23. 9. 1932 v Mariboru, študent, 44-krat državni reprezentant, ■ Radivoj Korač (Beograd), roj. 5. 11. 1938 v Somboru, študent, 15-krat državni reprezentant, ■ Boris ing. Kristančič (Olimpija), roj. 2. I. 1932 v Skopju, gradbeni inženir, 71-krat. državni reprezentant, ■ Miha Lokar (Olimpija), roj. 10. 9. 1935 v Celju, študent, 7-krat državni reprezentant, B Miodrag Nikolič (Beograd), roj. „ 22. 7. 1938 v Beogradu, študent, 37-krat državni reprezentant, ■ Zvonko Petričevič (Lokomotiva, Zagreb;, roj. 26 . 7. 1940 v Prizrenu, študent, 9-krat državni reprezentant, ■ Radovan Radovič (Partizan, Beograd), roj. 9. I, 1936 v Kučevu, študent, 27-krat državni reprezentant. Zelje in problemi športnikov V: Ktienju NA JESENICAH olimpijski plavalni bazen V|>ra5a«je ociprtega kopališča ria J©se- bazena 10 em stopnja za odpočite^. Pla-nicah so reševali že vsa leta po onsvobo- valci imajo 8 plavalnih prog širine po disbvi. Rešila pa ga je Železarna Jesenice 2.50 m z 0.5 m pasom ob robu bazena. Ob velenjskem jezer« mste nov rod plavalcev # Ne materialna sredstva, temveč premalo mladine z odločitvijo za gradijo višinskega ba- waterpoiis.u imajo na razpolago naj večje zena hladilne vode za potrebe podjetja, možno igrišče 30 X 28 m z globino naj-kl je zgrajen v obliki plavalnega baze- manj 2 m. Konstrukcija bazena je železo- Kratko bivanje v Velenju nam je omogočilo tudi nekoliko podrobnejše po-glede v njihovo telesnokulturno življenje, ki je v nekaterih panogah precej razgibano, v drugih pa tudi nekoliko zaspano. Pogovorili smo se z nekaterimi domačimi strokovnjaki in le-ti so nam razložili svoje želje in težave. Kaj pa nogomet? na. Lokacija bazena je ugodna iz indu- betonska in prevlečena z vodotesno ce- strijsikega in funkcionalnega ozira, kajti mentno prevleko, ki je pobarvana s klor- O tem je spregovoril znani nogometaš višinska lega 48 m nad železarno ravno kavčug barvo v morsko-zelenem tonu. Slavko Hudarin, ki je trener ki kapetan zadostuje za gravitacijski dotok hladil- Glava bazena pa je obdelana z umetnim domačega moštva: »Lep stadion imamo, ne vode. Istočasno pa leži v sredini Je- kamnom. Prva etapa, t. j. bazen z eko- skrbno vzpod- pa je vse premalo obiskan. Manjka nam senic in je toliko odmaknjen od žeiezar- lico, dovod in odvod vode, ki bo imela zakaj jedro te predvsem mladina. Poskušamo jo pri- ne, da dim in plini s prahom kopališča okoli 25* G je dograjen. Manjka le še Kaj je novega v Velenju? V športnem tov. Emil Pečnik, ki je parku so pravkar dogradili novo košar- bujal svoje najmlajše — loairalko igrišče, ki so ga asfaltirali. Sedaj plavalne sekcije sestavljajo predvsem dobiti na različne načine, pa je zani- ne morejo motiti. Razen, ki je že do- otroški bazen okrogle oblike s preme-bodo začeli košarkarji še z večjim ve- jn mladinci — po končanem tre- mrvo, da pratv v rudarskem kraju, kjer grajen, ima tloris 58 X 21 m z globino ram 12 m in globino 80 cm, ki bo dogca- seljetn trenirati, priložnost za to pa tudi imajo, ker so v Velenju trenutno na ta- ningu pa so se vsi zgrnili okrog njega, je običajno tradicija nogometa močna, med mladino ni pravega zanimanja za vode od 1.20 m, 1.48 m, 2.00 in 4.58 m. Slu- .len Še letos. Vsa nadaljna dela — kakor ŽH bo neplavalcem, plavalcem, water- slačilnice, skakalni stolp, športni prostor bor jetiju Igralci ljubljanskega Slovana, kot bi bil njihov o6e. Z velikim zaupa- nogomet. Kljub temu pa »e nadejam, da polistom In skakalcem od 1 do 10 m. Po- s terasami, parkirni prostor in dostop h Poleg tega skrbno urejajo vse naprave njem so poslušali njegove nasvete in kot bomo tudi nogomet kvalitetno in mno- vršina vode znaša 1850 m* in prostornina kopališču s ceste — pa bodo predvidoma žično dvignili.« « fT f. za mali rokomet, odbojko, stadion ža no- kaže, se bo začeto delo z mladim na-gamet je prav tako dobro negovan, na jezeru imajo stolp za skoke s 5 in 3 m ter plavališče s šestimi startnimi mesti; skratka vse športne naprave so priprav-i Ijene za kakršnokoli tekmo v tej ali oni panogi. Posebej nas je presenetila skrbno pripravljena dvorana v Pionirskem domu, kjer redno vadijo dvigalci uteži. Na voljo imajo kar tri odre, dve ročki in vse priprave, ki so potrebne za redno vadbo. Kaj so pa povedali funkcionajrji, na katerih sloni vsa teža telesno kulturne dejavnosti v okvtiru »Pa r tiz a na - Rud a r j a « Velenje? Prisluhnimo njihovim besedam! Spregovorili smo z »glavo« Partizana Tajnik Partizana, ki pa je obenem tre* wubno tudi namestnik predsednika, tov. Rudi Selih, sekretar uprave rudnika, nam je v razgovoru dejal tole: »Ne morem sicer reči, da vlada pri nas v Par-1»zami mrtvilo Res pa je, da se nekatere pa-noge nikakor ne morejo razviti tako kot bi želeli. Manjka nam strokovnega kadra, drugod pa mladine. Se naj-vnetejši so dvigalci uteži, o čemer ste se sami prepričali, in plavalci, ki mar- raščajem v določenem obdobju kaj bo-nivo vadijo. Za materialna sredstva ni- Sat<> obrestovalo. Trener Pečnik nam j« In še dvigale! mamo skrbi, Športne naprave ste videli, zaupal tole: »Imamo nekaj nadarjenih 2e v eni prejšnjih številk smo pove- nih dneh ])rava mravljišče. Številni da so dobro urejene, želimo si le večje mladih plavalcev, ki se bodo morda že dali, da se je dvigafeki šport v -zadnjem času v Velenju močno razvit, v ekipi kopalci, izletniki ter mnogi turisti uživajo lepote prijetne okolice, med njimi pa marljivo vadijo domači plavalci razgibanosti in sodelovanja z društvi Iz letos uveljavili na mladinskem in pio-drugih- krajev. Hvaležni pa smo Športni nirskem prvenstvu. Želimo pa si nasto-zvezi Slovenije, ki nam nudi vso moral- pav in srečanj s klubi iz drugih krajev, no pomoč.« kar naj bi nam pripomoglo k pridobi- Mimogrede smo zvedeli tudi, da bodo vanju izkušenj za naše tekmovalce. Naš bržkone v kratkem začeli v Velenju gra- klub je pravzaprav bolj ženski kot mo- diti celo zimski bazen, kar bo še bolj poživilo plavanje v tem kraju. ški, ker imamo v svojih vrstah več ženske mladine. Pričakujemo pa, da bomo n • i j -j i t; • našli tudi med mladinci še dosti pri- Pri plavalcih vse okoli trenerja vržencev. Pogoje imamo ustvarjene. Ti Opazovali smo neki dan trening ptar-valcev Partizana-Rud ar j a. Vodil ga je pa so predvsem na ptavališču, imamo ob jezeru.« ki ga Teča/c se, vrstijo.... 2600 m*. V globini 1.28 m je okoli celega opravljena do prihodnje kopalne sezone. Vsa dosedanja dela je opravilo Splošno gradbeno podjetja »Sava« na Jesenicah v določenem terminu, nadaljnja dela pa bo oskrbel Zavod za stanovanjsko izgradnjo na Jesenicah, ki bo nedvomno gradnjo prav tako pospešil, kot jo je dosedanji investitor Železarna Jesenice. Z novim kopališčem na Jesenicah se je odprla Jeseničanom nova, plavalna športna panoga. Za otvoritev so izvedli železarske tekme v plavanju in wateir-polu. V začetku avgusta pa bodo ustanovili plavalni klub. Dolgoletna želja Jeseničanov je po zaslugi Železarne Jesenice uslišana. Bazen, ki je olimpijskih izmer, je eden nai modernejši h v vsed Sloveniji. Lepa tovariška gesta V okviru proslave 15-letmce osvoboditve in invalidske organizacije so se v Domžalah srečali med seboj domači in ljubljanski invalidi v kegljanju, balinahju, streljanju in šahu. V vseh panogah so zmagali gostje iz Ljubljane (kegljanje — borbene igre 2«l ; 221, balinanje 13 : 12 in šah 3 : 1), za kar so prejeli od občinskega odbora SZDL praktične nagrade: zračno paško dve šahovski garnituri, 1 garnituro kegljev s kroglo in 1 garnituro kroge! za balinanje. Vsem tem nagradam pa so se Ljubljančani odrekli v prid domačim invalidom, da se bodo pri njih športne panoge še bo4| razvile. Ta gesta je vsekakor hvalo vredna. Ob Velenjskem jezeru je v polet- «liiillli«lillzivno 5ončenie- ešu somun IXUS GfKPPE H 18V V okviru številnih in programsko različnih tečajev Partizana-SIoveni-je je te dni v Trnovem tudi tečaj za ritmiko, ki ga vodi znana nizozemska strokovnjakinja Van Der Mostova. Ritmični tečaj organizira Partizan Slovenije vsako leto, kjer tečajnike seznanjajo z ritmičnimi vajami, z uporabo vseh rekvizitov, ki prihajoja v poštev pri spoznavanju ritmike. Tu ko kiji in obroči, kar je potrebno za akademijske sestave in za orodno telovadbo. Na tem tečaju je 38 članic iz raznih krajev Slovenije in po dve iz Srbije, Makedonije, Črne gore in Zagreba. Omeniti moramo, da je Partizan Slovenije organiziral pred tem dva tečaja, tako da so lahko prišle v poštev za ta seminar le izbrane tečajnice. •un m k mhm ^ ^ vivvh dvigalcev uteži je kar 30 članov in mladincev, ki redno vadijo pod vodistvam. tov. Uranjeka. Sedaj pa vodi treninge prizadevni tekmovalec Šalej, ki ga že uvrščamo v zvezni razred. Le-ta panoga ee bo, kot kaže, razvida v šport, štev. 1 v Velenju. Takšni so trenutni' problemi, takšne so želje Velenjčanov in upajmo, da se jim bodo želje, ki jih gojijo, v prihodnosti - zares izpolnile. T. B. TOVARNA ŠPORTNEGA 0R0D0A BEGUN3E na Gorenjskem ČOLNI: 0UMP'A JUNjOR DELFIN KAJAKI VODNE S/VUJCl ^ Marljivi železničarski drsalni klub Ljubljana tudi sredi poletja ne miruje. Pravkar je v teku začetniški tečaj, ki naj bi pripomogel k razširjenju kotalkarskega športa med najmlajšimi in .seveda še k večji množičnsti. V tem tečaju je okrog 30 otrok od 7 do 12 let starosti. Vodi ga Staša Fajdiga. Razen tega se vsako popoldne od i?. ure dalje mladinci in mladinke tega kluba pripravljajo pod vodstvom trenerja Jožeta Resmana za republiško prvenstvo za »Bloudkov memorial«, ki bo 3. in 4. septembra v Ljubljani in še za državno prvenstvo, ki bo v iste nimesecu. Na sliki vidimo res pravo množico mladih kotalkarjev, med njimi pa njuna trenerja Resmana in Fajdigovo. Iz Olympije v Rim 3000 let zgodovine LONDON 1948 Tri leta po koncu druge svetovne vojne je zopet zagorel olimpijski ogenj in olimpijske fanfare so klicale športnike v London* Prestolnica Velike Britanije je točno 1» let za svojimi prvimi olimpijskimi igrami organizirala druge. Udeležba je bila vsaj glede števila udeležencev rekordna, saj številke 68805 nista kasneje dosegla niti Helsinki, niti Melbourne. Število sodelujočih držav je bilo za osem večje kot v Berlinu — 59. Kot je bil6 pričakovati, so športniki ZDA zopet enkrat pobrali največ medalj, med ostalim kar 38 zlatih. V 18 športnih panogah so tekmovalci in tekmovalke dokazali, kako velik korak naprej je šport napravil kljub vojni. Nemčiji in japonski na XIV. olimpijskih igrah še niso dovolili nastopiti. Ce bi morali izbirati najuspešnejšega tekmovalca ali tekmovalko londonske olimpiade, potem je še najbolj pravične, če rečemo, da je bila najuspešnejša Fanny Blankers-Koen z zlatimi medaljami v teka na 188 m, 80 m ovire, 200 m in štafeti 4 X100 m. »Leteče Nizozemke« doslej tudi na dveh nadaljnjih olimpiadah ni dosegla nobena športnica. Prt moških ni niti enemu tekmovalcu uspelo doseči 4 zlate medalje. Najboljši je bil finski telovadec Huh-tanen s 3 zlatimi ter po 1 srebrno in bronasto medaljo. JUGOSLOVANI: 2 SREBRNI Prvi povojni nastop naših športnikov v olimpijski areni je prinesel zadovoljive uspehe, zlasti če upoštevamo, koliko časa naši športniki zaradi okupacije in narodnoosvobodilne borbe sploh niso gojiti svojih panog. Iz Londona so se vrnili s srebrno medaljo nogo, m e tast, potem ko so premagali Luksemburg s 6:1. Turčijo s 3:8, Anglijo s 3:1 in izgubili v finalu proti Švedski z 1:3. Prav je, da ne pozabimo enajstorice s srebrom ovenčanih: Lovrič, Brozovič, Stankovič, Z. Čajkovski, Jovanovič, Atanackovič, Cimermančič, Mitič, Bobek, Z. Čajkovski in Vukas. Malo več kot 54 m v metu kladiva je zadcMrtovalo Ivapu Gu-bijanu za drugo mesto. Prav ob tem rezultatu lahko ugotovimo ne-sluten napredek atletike v svetu. Po 12 letih ne moreš biti s tem rezultatom niti drugi v Jugoslaviji, saj imamo 10 metalcev s takšnim rezultatom. Dober uspeh, v Londonu so dosegli še atleti Vujačič s 7. mestom v metu kopja, Segedin s 6. mestom v teku na 3080 m zapreke, Radosavljevičeva s 7. mestom v metu krogle in Sabolovič ter Račič z uvrstitvijo v polfinale teka na 408 m. Velik je bil tudi uspeh plavalcev s tremi finalisti: Cerar 5. na 200 m prsno, Stipetič 5. na 1500 m prosto in štafeta 4 krat 200 m prosto prav tako peta. Odlični waterpolisti so imeti izredno smolo pri uvrstitvi v skupine. Čeprav so igrali dvakrat neodločeno 4:4 s poznejšim zmagovalcem Italijo, so izpadli v II. kolu. NASTOP »CESKE LOKOMOTIVE« Na igrah v Londonu je prvič zablestel v veftikem sijaju tekač, ki je potem 10 let deloma brez konkurence gospodoval na dolgih in najdaljših progah po vsem svetu. Emil Zatopek v Londonu sicer po letih ni bil več posebno mlad — 26 let je že imel — pa vendar ni bil med znanimi atleti, kaj šele med olimpijskimi favoriti. Toda že prvi dan tekmovanja je poučil strokovnjake o tem, da ni favorit vedno tudi zmagovalec. V veliki vročini je kot edini uspešno kljuboval tako vremenu kot štoperici in z veliko prednostjo osvojil prvo mesto. Morda je zanimivo, da poslušamo Emila samega. Takole je pripovedoval o Londonu: »Odhod na svečano otvoritev so mi dovoliti le pod pogojem, da si ogledam defile in se vrnem v olimpijsko vas. Drugi dan sem moral namreč teči 10 km. Pa se nisem vrnil. Pomešal sem se med ženske in se šele pri vhodu v stadion uvrstil med zadnji moški trored. Vodje so me opaziti šele ob olimpijski prisegi. Ven me niso mogli vreči, kajti to bi videlo vse občinstvo z angleškim kraljem vred. Rekli mi niso nič, le zvečer sem po naključju slišal: pustite ga, da ne bo še bolj živčen pri nastopu. Pa nisem bil živčen. Držal sem se nasveta Finca Heina, da ob taki vročini ni dobro prehitro začeti. S trenerjem sva se dogovorila za znake s tribune. Mahanje z belimi hlačkami naj bi pomenilo tempo hitrejši od svetovnega rekorda, z rdečo majico pa počasnejši. Nekateri, med njimi tudi Heino, so pričeli zelo hitro. Komaj sem se krotil. V, vsakem krogu sem gledal k trenerju. Barva je bila vedno bela. Pa tudi vodilna skupina se je vedno bolj oddaljevala. Pričel sem se bati, da se s trenerjem nisva razumela. Nenadoma pa sem opazil rdečo majico. Ves srečen sem krenil v napad in prehiteval izmučene nasprotnike. Samo Heino se je še nekaj časa branil. Toda potem tudi njega nisem več videl. Nekdo mi je zavpil: Heino je odstopil!« Tako je Emil Zatopek osvojil svojo prvo zlato olimpijsko medaljo in potem je v Londonu pridružil še srebrno. Tudi v tem teku bi pravzaprav moral zmagati, toda tokrat je pričel s svojim finišem morda 50, morda še manj metrov prepozno in tako s« jo vodeči Belgijec Reiff še rešil pol metra prednosti čez ciljno črto* črto. Emii Zatopek je bil eden junakov londonske olimpiade prav zaradi nepričakovanega uspeha ga lahko uvrščamo v isto vrsto z Blankersove, Huhtanenom ter vrsto drugih športnikov, k<*t na primer Dillardom, tedanjim svetovnim rekorderjem na ovirah> ki je na izbirnih tekmah za ameriško olimpijsko ekipo padel & se ni uvrstil med prvo trojko na ovirah, pa je potem startal na loo m, tam prišel v ekipo, v Londonu pa celo osvojil zlato medaljo. Pmsotf izbirajo oliioijslie ekipi! Sest svetovnih rekordov piamice/ Prvenstvo ZDA v plavanju, ki je belo plavališču Scott Park v Toledu, je BitUck 1:66,0, 206 m hrbtno Stock 2:16,6 (svet. rekord), Mc Kinney 2:17,0 , 406 m dalo fantastične rezultate, ki skoraj za- mešano Rounsavelle 4:64,5 (svet. rekord), senčijo nedavne uspehe Avstralcev. Pet novih svetovnih rekordov ni edina bi- 4 X 266 m prosto Indianapolie 8:17.0 (Sintz 2:04,6, Breen 2:66,1 Sommers 2:03,0, Troy OLIMPIJSKI SPORED lanca tega prvenstva. Se močnejši vtis 2:63,0) svet. rek., 4 X ICO m mešano Indiana,polis 4:69,2 (svet. rek ). Christophe nofhifrejši Francoz Prvenstvo Francije v Parizu je potr-ddlo, da so Francozi mojstri hrbtnega Plavanje 26. avgusta ob 8.30 — 106 m prosto predtekmovanje, 260 m prsno ženske predtekmovanje, 26. avgusta ob 15. — 100 m prosto ženske predtekmovanja, skoki z deske ženske, 26. avgusta ob 26.30 — 100 m prosto polfinale, 206 m prsno ženske polfinale, 206 m prsno predtekmovanje, 27. avgusta ob 8.30 — skoki z deske Ženske linale, skoki z deske polfinale, 27 avgusta ob 15. — 4 krat 106 metrov naredi morda visoka kvaliteta cele množice tekmovalcev, ki so nastopali na tem prvenstvu. Kot dokaz temu naj povemo samo nekaj primerov. Zadnji (8) plavalec v finalu na 100 m prosto je doee-ge-1 čas 56,5, na 100 m hrbtno 1:04,9, na 1500 m prosto 18:56,1, na 200 m metuljček 2:25,9 itd. O neverjetni izbiri plavalcev, ki jih bodo imeli v ZDA za štefeto 4 X 200 m prosto, pa pričajo re- zultati klubskih štafet na tem tekmova- sloga. Evropskemu rekorderju Christophu nju. Dovolj je že samo dejstvo, da je svetovni rekord izboljšala klubska štafeta Indianapolisa s časom 8:17,0 (pov-preček 2:04,2), ndč slabši pa niso bili mešano predtekmovanja, skoki z deske plavalci Los Augelesa 8:23,5 (povpreček 2:65,8) in Santa Clare 8:23,9 (povpreček 2:05,9). Ker nam pač primanjkuje prostora, samo nekaj najboljših rezultatov: 160 m prosto Farrel 54,8, Larson 55.4, Mac Gill 55,9, Morris 55,9, 200 m prosto F&rrell 2:03,0, Sommers 2:03,3, Harrison 28 jjvgusia ob «.3« — skoki s stolpa 2:w,3, 40» m prosto Sommers 4:21,s, isoo metrov prosto Breen 17:33,5, Sommers 1:11,4, dosegla najboljši reoultat prvenstva. Presenečenje prvenstva pa je bila tudi zmaga Chriatopha na 10« m prosto, kjer je za udarec roke premagal svojega tekmeca Gottwalesa. Rezultati: 14* m prosto Christophe 57,6, 2M m prosto Curtil-iet 2:o«,o, 4«« m prosto Curtillet 4:40,2, 10« m hrbtno Chrlsto-phe 1:03,3, ženske: 100 m prosto Frost 1:05,9, 40« m prost« Frost 5:04,6, 100 m prsno Mirko\vitch 1:23,0, 200 m prsno Mirkowiteh 2:56,5, 10« m metuljček Caron 1:17,1, 10« m hrbtno: Piacentini 1:11,4. ItalijODi nezadovoljni Italijansko prvenstvo je pokazalo, da proredltelji olimpijskih iger razen Den-nerleina ne bodo imeli nobenega plavalca, ki bi lahko vidneje posegel v borbo za boljša mesta. Nekaj najboljših rezultatov: 166 m prosto Pecoodini 58,2, 2(K) m prosto Dennerlein 2:09,1, 260 m prsno Laz-zari 2:42,9, 200 m metuljček Dennerlein ženske finale, skozi z deske polfinale, 27. avgusta ob 26.30 — skoki z deske finale, iOO m prooto ženske polfinale, 100 m prosto finale, 206 m prsno ženske fkiale, se je pridružila tudi Piacentinijeva, ki je z novim rekordom na 10C m hrbtno 2:27,9, 100 m hrbtno Els-a 1:06,5. PRI JAPONCIH NI SAMO YAMANAKA Odložitev šele v Madridu Piva tekma za naslov najboljšega nogometnega moštva na svetu med evropskim prvakom Realom ki južnoameriškim prvake«! Penar©lom iz Montevidea se je v Montevideu končala neodločeno brez gola. Oba prvaka se bosta drugič srečala 4. septembra v Madridu, kjer bo končno odločeno, ali bo Real po petkratni zmagi v evropske mpokalnem prvenstvu osvojil še naslov najboljše klubske enajstorice na svetu. Priplazil se je skozi cilj Prvi atletski izbor za olimpijske igre so imeli Nemci v deseteroboju in teku na 10.000 m. Posebno dramatdčen je bil tek na 10.000 m. Trije odlični tekmovalci Vzhodne Nemčije Grodotzki, Hdnicke in Buhi so začeli tek v izredno ostrem tempu, da bi s tem izmučili svojega najresnejšega tekmeca Hdgerja iz Zah. Nemčije. Toda žrtev tega tempa je postal Buhi. 2e pri 6 000 m je začel zaostajati, zadnje tri kroge se je že opotekal, 10 m pred ciljem pa se je zgrudil in se po vseh štirih z zadnjimi močmi priplazil skozi cilj. Grodotzki, ki je vzdržal ta peklenski tempo, je dosegel nov nemški rekord s časom 28:57,8. Seuske, 2© avgusta ob 15 — 100 m metuljček ženske predtekmovanja, skoki z deske finale. 28. avgusta ob 20.36 — 266 m prsno polfinale, 306 m prosto ženske finale, 4 krat 266 m prosto predtekmovanja, 36 avgusta ob 15. — skoki s stolpa Ženske finale, 4 krat ICO m mešano ženske predtekmovanja, 406 m prosto predtekmovanja, 30. avgusta ob 20.30 — 106 m hrbtno predtekmovanja, 100 m metuljček ženske finale, 206 m prsno finale, 32. avgusta ob 8.30 — 166 m prosto polfinale. skoki s stolpa, »1. avgusta ob 20 30 — 206 m metuljček Predtekmovanja, 400 m prosto ženske predtekmovanja, 460 m prosto finale, 166 m hrbtno finale, 1. septembra ob 8.30 — skoki s stolpa Polfinale, 166 m hrbtno ženske predtekmovanja, 1. septembra ob 20.30 — 4 krat 100 m mešano finale, 100 m hrbtno ženske polfinale, 466 m prosto žč«ske finale, 4 krat 266 m prestic finale, 2. septembra ob 8.36 — 4 krat 106 m pnostic ženske predtekmovanja, 1566 m prosto predtekmovanja, skoki s stolpa* finale, 2. septembra ob 26.36 — 266 m metuljček finale, 4 krat 366 m mešano ženske finale, 1500 m predtekmovanja, J. septembra ob 20.30 — 160 m hrbtno Ženske finale, 1560 m proeto finale, 4 krat. 366 «i prosto ženske finale. Predolimpijska Iona Atletika: 100 m Lorger 1«, do 27. me-«», 400 rn Kovač 28., m m Ingolič m m ovire Lorger 6. (Jo 7., Fetručič 22. h« Sf , 400 ni evire Kovač (52.6) 23. de 24., so««« zapreke Hafner <*:5fl.€) 18, do 2«., višina Majlan 21 do 24., daljina Miler (7.52) 25., troskok Jocič 17., palica Leče* (n Lukman 14. do 24 , krogla Jecevič SO., disk Radojevič 25, kopje Vujačič 25., hladivo ' Bezjak 8., deseteroboj Brodnik: (4 , marati :: Škrinjar 3 , Mihalič S., 4 krat «00 m * , ženske: 1«« m Sikovec IS. do 23., *«• m Sikovec 22 . *« m ovire Stamejčič * do 11., višina Gere 8. do 9., krogla Usenik 13 , disk Celešnjk 1*., 4 krat 100 ni («7.5) 8. mesto. Istočasno kot Američani so izbirali svojo olimpijsko ekipo tudi Japonci. Čeprav je bil osrednja osebnost tega prvenstva največji Konradsov tekmec Jamanaka, so se na prvenstvu izkazali tudi drugi pla- sikah pa Tamaka, ki je na 200 m hrbtno zopet osvojila pred tednom dni izgubljeni svetovni rekord. Rezultati — moški: 10« m prosta Ishiha-ra 57,0, Shhnitsu 57,1, 200 m prosto Fu- 17:35,4. Lenz 18:04,9. 20« m prsno Fogara-sy (Madž.) 2:38,8, Clare 2:41,5, 10« m prsno Jastremski 1:11,8, 188 m metuljček Larson 58,7 (svet. rek.) Troy l:oo,2, Oil-landers 1:00 7, 208 m metuljček Troy 2:13,4 (svet. rek ), Larson 2:14,4, Rouns-avelle 2:18,3, 108 m hrbtno Stock 1:02,9, valei, ki kandidirajo za olimpijske me- jimoto 2:04,1, Fukui 2:04,1, 4«c m prost« dalje. Tu moramo predvsem omeniti odličnega prsača Osakijs, ki je na 200m prsno dosegel najboljši letošnji rezultat na sveta in le za 4 desetinke sekunde zaostal za svetovnim rekordom. Odličen Je bil tudi Vosbimuda v metuljčku z novim nacionalnim rekordom, pri žen- Jamanaka 4:20,3, Fukui 4:25,7, 150« m prosto Jamanaka 17:25, (rek.), Nakabo 18:17,8, 10» m prsno Nakagatva 1:12,8, 208 m prsno Osaki 2:36,9 (rek.), Masuda 2:39,5, 1«0 m metuljček Hirakida 1:01,5, 20« m metuljček Jošimuda 2:17,8 (rek.), Izutsu 2:18,9, 100 m hrbtno Watanabe 1:05,0; ženske — 10« m prosto Sato 1:06,5, 1»8 m prsno Ta-kamatsu 1:23,0, 200 m prsno Takamateu 2:53,6 (rek.), i*fl m metuljček Miyabe 1:13,4, 100 m hrbtno Tanaka 1:12,6 (rek.), 20« m hrbtno Tanaka 2:33,3 (svet. rekord). •KATI* dm 2800r • KRANJ 13 Fifty - fifty pri telovadcih Med prvimi, ki se na olimpijskih igrah v Londoa« česliiali Emilu Zatopit u k njegovi veliki zmagi v teku na j (MM*# m se bili (udi jugoslovanski nogometaši. Na desni slrani lahko spoznam« Franeta Malešiča Izbirno tekmovanje orodnih telovadcev obeh Nemčij za olimpijske igre je imelo dramatičen zaplet. Drugič so se namreč zbraOi najboljši kandidati v Munche-nu, kjer je bila bolj ogorčena borba med sodntkd kot med samimi tekmovalci. Večkrat so tekmovanje prekinili ter je sodniški zbor odšel na posvetovanje, da bi prinesel ocene telovadcev. Ti premori so trajali tudi po 20 minut In nekdo Je izračunal, da Je skupna zakulisna borba med sodniki trajala 75 minut. Zmagal Je Giinter Jakoby, kt je zbral 113.50 točk pred Lyhsom in Koppelom. Najboljši nemški telovadec Phlllipp FQnst ni nastopil na tem tekmovanju. Končno so se zedinili, da bodo sestavili re-, prezentanco tako, da bodo v njej zastopani štirje telovadci iz zahodne in štirje iz vzhodne Nemčije. Furst, Lyhs, Jakeiby in Batz iz zahodne ter Friedrich, Kpppel, Fiille in Naehtigal i* vzhodne. Tudi Švicarji so imeli že izhimo tekmovanje svojih telovadcev. Pri prvem preglednem tekmovanju je zmagal Fivi-®n a 112.65 tačkami. V drugem nastopu pa se je Fivian pri vaji na bradlji po- Atleti obeh Nemčij pred selekcijo Kmifaman 45,4 na 406 ra, Birkemey erjeva l#,5 na K m ovire nemško atletske ekipo za Rim, se se tekmovalci obeh Nemčij zbrali na svojih prvenstvih. Vzhodni s« tekmovali v Le-Plavaiijc: /00 in prosti,: Kocmur (57,0), ipzigu, zahodni pa v Berlinu. Obe tekmo-11—13. mesto, ,400 m prosto: Kogašič (4:35,2), vanji sta dali nekaj rekordnih rezulta-»icsto, 200 m prsno: Perišič (2:42,4), 12. tov in vrsto odličnih dosežkov. Morda , 200 m metuljček: Rogušič (2:31,8), 23. največja senzacija je bil skok Steinbacha, “eslo, UM) m hrbtno: Dolčič (1:00,0), 17,—18. ki so mu namerili 8.14 m v daljino, kar Pred končnim mitingom, ki bo c-dlečii nega Otveosovema rekorda, ki je neoma- jan že četah stoletja. Toda, ker je imel Steinbach premočan veter v hrbet, tega rekorda ne bodo priznali. S svetovnim daljina Claus 6.36, disk Mulier 5S.15. krogla Liittge 16.56, •nestc. bi bilo za centimeter več od legendar- rekordom se je odlikovala Birkemeyerje-va, ki je 80 m ovire pretekla v času 16,5. Odlični pa so bili tudi tekači na 400 m, ki so dosegli prav »ameriške« rezultate, seveda najboljši Kaufmann z novim evropskim rekordom, le 2 desetinki slabšim od svetovnega. ■ Ber lin: 10« m Hary 10,2, 28« m Hary 20,8, Germa r 21,2, 460 m Kaufmann 45,4, Kinder 45,8, Kaiser 46,4, 888 m Schmidt 1:49,9, 110 m ovire Lauer 13,8, 40« m ovire Janz 56,6, ?athias 51,4, 3900 m zapreke Taufer 8:51,8, vBiaa Puli 2.05, daljina Steinbach 7.93 (z vetrom 8.14), palma Leh- glež Edcan Hevvson nertz 4.30, krogla Urbach 17,39, kopje Salomon 77.54, ženske: 10« m Hendriz 11,7 80« m Kumroerfeid 2:07,5. 80 m ovire Kopp 10,6 (veier), krogla Grabert 15.6; K Leipzig: i«em: Schiller 10,5, 400 m: Strem 46,9, 80« m: Ma.tuschewski 1:47,7, Kruse 1:48,2, 15*8 m Valentin 3:40,9, Grodotzki 3:43,2, 40« m ovire Hille 52,2, 3060 m Drobiž z atletskih stez V Zurichu je v atletskem dvoboju Švica premagala Avstrijo. Največje presenečenje je pripravil Avstrijec Klaban, ki je v teku na 900 m premagal Švicarja Waglija, za katerega Švicarji upajo, da bo v Rimu osvojil medaljo. Klaban je dosegel nov avstrijski rekord 1:48,4, Boljši rezultat je dosegel še Švicar Galliker v teku na 400 m ovire s časom 51,5, Evropski prvak v teku na 1500 m An-se ne more pohvaliti z oltanpijsKo formo. Nedavno ga je v teku na 880 y premagal mlad angleški tekmovalec Wenk z dokaj skromnim časom 1:58,9. V Atenah so imeli atletsko prvenstvo, ko je vladala huda vročina 38* v senci. Zato so bili doseženi skromni rezultati. Edini rekord je dosegel MarseUos v stavku v višino s 197 cm. Boljši rezultat je zapreke Dorin® 8:45,6, palica Preusager dosegel še Tsaka«8kas v metu krogle s 4.40, disk Kfihi 53.90, kopje KrUger 75.58, 17.06, kladivo Peter «1,43, ženske: 100 m Birke-roey«r tl ,7, 2»fl m Birkemeyer 23,8 , 800 bi Deoafb 2:68.3, 8« m ovire Brlkemeyer 16,5, Francoska atletinja Cstherine Capde-vielle Je pretekla 100 m v času 11,6, kar Je nov francoski rekord, Italijanski avlomobilski dirkač Scarrlntii se je komaj rešil iz sve-i^pa gorefegn avtomobila na dirki »(#00 km na INurburgringu«. Pedofe-*tih prizorov »n igrah ne bo»e videli, saj avtomobilizem, vsaj zn zdaj, še ni na sporedu olimpijskih iger. S p o R T O P R E M A Oceanski valj Srodnj; stebei je it cevi, vrtJ/hi obtoč pa ',e povezan z \ei igami. Oceanski valj fe vrsta otoškega vrtiljaka i motnostjo poljubnega nagibanja vrtljivega LJUBLJANA V i ž m a r j e 1 feMon 51-096 -obroča, k j sluii kot sedež ah stojalo. Dobro vrtenje je omogočeno s posebnimi ležaji •/ vrtljivem klobuku na vrhu. Oceanski vaii vbetonirama. Mere: višina 350 -cm, premer obroča 32-4} cm MC 4, M, f t v škodoval, tako da ni zaključal nastopa. Zmagal je Benker s 110 07 točkami. Na tekmovanju v Falo Alt© je Bill Nieder vrgel kroglo 19.55 m. Po tekmovanju mu je krogla poletela celo 29.76 m. Nesrečni Nieder, ki je na izbirnem tekmovanju ameriške olimpijske ekipe zasedel šele četrto mesto, ima še vedno upanje, da ga bodo postavili v olimpijsko moštvo ZDA. Nek avstralski časopis je prinesel senzacionalno vest, da bo svetovni rekorder v teku na 1500 m Herbert Elliot v Rimu nastopil tudi v maratonu!? Cehi so sestavili svojo olimpijsko ekipo v atletiki. V Rim bo odpotovalo 19 mo-škdh in 10 žensk. Največ upajo, da bodo dosegli tekači na 3000 m zapreke Brlica in Zhanal, dr. Kanlorek v maratonu ter Doležal v hoji na 50 km. Zanamivo je, da bivšega svetovnega rekorderja na 150G m Jung\virtha ni v seznamu olimpijcev. Na prvenstvu SZ v deseteroboju je zmagal bivši svetovni rekorder Vladimir Kuznecov, ki je zbral 7737 točk. Takoj za njim se je uvrstil Kutenko s 7719 točkami. Seveda pa rezultat Kuznecova daleč zaostaja za nedavnim rekordom Joh-»ona, ki ga je postavil na prvenstvu ZDA. Ali bodo vsi rekordi tzbol|šani? V zadnji številki »Poleta« smo objavili zanimivo primerjavo olimpijskih rekordov in najboljših letošnjih rezultatov v plavanju Danes bomo poskušali s slično primerjavo tudi v atletiki. V vsaki od olimpijskih disciplin bomc navedli olimpijski rekord in število atletov oziroma atletinj, ki so ga v letošnji sezoni že dosegli ali presegli. 10« m Tolan xn Dillard 10.3 — 32, 20« m Morrow 20.6 — 4 (upoštevali smo samo rezultate, dosežene v krivini), 480 m Bho-dep 45.9 — 5, 80« m Courtney 1:47.7 — 11, 1560 m Delany 3:419 — 3, 5608 m Kuc 13:39.6 — 0,- 10.000 m Kuc 28:45.6 — 0, 110 m ovire Calhoun 13 5 — 3, 4«8 m ovire Davis 50.1 — 5, 3000 m zapreke Brasher 8:4122 — 7, višina Dumas 212 — 4, daljina Bell 7.83 — 8, troskok Da Silva 16.35 — 4. palica Richarda 4.56 — 16, krogla O Biten 18.57 — 6, disk Oerter 56.36 — 12, kopje Danielsen 85.71 — 1, kladivo Connolly 63.19 — 22, deseteroboj Campbell 7937 — 3, 4 krat 100 m ZDA 39.5 — 0, 4 krat 406 m Jemalca 3:03.9 — 0. Zenske: 10« m Jackson, Cuthbert in Stephens 11.5 — 7, 2«« m Cuthbert 23.4 — 2, 8« m ovire Strickland 18 7 — 4, višina MeDaciel 17« — 2, daljina Krzeseinska 6.35 — 6, krogla Tiškevič 18.59 — J, disk Flkotova 53.69 — 9, kopje Jaunzeme 53.86 — 4 krat 1«« m Avstralija 44 5 — 6 Nnjvečji plavalni bazen v Evropi V MosirvJ s© ©tvorili največji plavairj; bazen v Evropi, Vodna površina v tem bazenu zpaša 13 096 m*. Kopališče lahko »prejme 15 660 kopalcev. Posebno mogočen je okrogli bazen, ki Ima premer 136 m in je globok 2 49 m Poleg lega Je še poseben bazen za sk^ke in f.llmp-ij-ški bazen za »rentng in tekmovanja. Celoten plavalni paik se oahajs v središču Moskve blizu Kremlja v-v. KRANJSKI ŠPORTNIKI ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEPOVSOD RAZGIBANO... Meddruštveni slalom pri Češki ko« Triglav ponovno osvojil pokal Jezersko, 31. julija. Na smučiščih pri (Joški koči pod Gr mtavcsm ja danes Jeran j skl smučarski klub Triglav orga-flleti^ai tradicionalni, meddruštveni po-(^jni slalom, ki so ae ga mimo številnih ^omaftih smučarjev udeležili tudi smu-tSanji iz Beljaka. Skupno je nastopilo P tekmovalcev iz naslednjih klubov: AskO (Villach), Ljubelj (Tržič), Jezer-Ao, Branik (Maribor), Kranjska gora in TriglaiV (Kranj). Proga Je bila dolga 250 m z višiaako razliko 80 m in 50 vraticami. Vsi tekmo-f^lel -«* na«topili, na isti progi, ki »o jo iOrali prearoziti dvakrat. Snežna —~ &o nVe Mod Mami je zmagal Kranjčan Jamnik, pri članicah pa se je spet uveljavila Zupan«a*va-, ki bi bila v članski kon-tourencl na petem mestu. Prijetno ja presenetil mladinec Frantar iz Jazsrske-(ji, ki bi pri članih zasedel celo tretja mesto. Od favoritov sta padla Jenko in Avstrijec Muchenschnabel. Rezultati — člani (18): Jamnik (Tr) 1:04,0, Rakovič (Tr) 1:09.8, Wagenhoffer (ASKO-Filiach) 1:1S.2, Resman (ASKtJ-Filiach) 1:13.3, Blažič (Tr/ 1:15.3, mladinci (18): Frantar (Jezersko) 1:12.1, Da-tstiček (Kr. g.) 1:18.0, Dolžan (Tr) 1:20.5, Dofoša ~». uoeuur ^ i«, novičem, doprinesel levji delež k 12.73, rftsfc Celošnik (O) 46.02, Hudobivnik 43.94, Usenik (O) 39.92, kopje Škrjanec (O) 35./3, Cclešnik (O) 32.55, 4 X Mm Olimpija 31.0, Svoboda 59.6, točke Olimpija 16.750, Svobod* 4.540. Odločna premoč Nadaljevanje 3 1. strani je začel povratni dvoboj obeh reprezentanc. Tudi v povratnem dvo- Ljubljana : Bruselj 13:11 Zadnja je bila na sporedu še tekma mestnih reprezentanc Bruslja in dinci, ki so sestavljali drugo jugoslovansko moštvo, so v konkurenci osmih držav osvojili tretje mesto. Po neuradnih rezultatih je zma-ga! v šesti etapi od Nove Gorice do Ljubljane Roner pred Bergantom m Švicarjem Baumgartnerjem. v generalnem plasmaju je med posamezniki zmagal Žirovnik pred Levačičem, \ alčičem, Batimgartner-jem itd., med moštvi pa je osvojila prvo mesto Jugoslavija pred Romu-nljo, Jugoslavijo — mladinci, Bolgarijo, Madžarsko itd. Koper, 51. julija. Danes je bilo r Kopru zaključeno tekmovanje za državno prvenstvo v jadranju . -udi v povratnem dvo- j11.'1 mpsrain reprez " 1 -.— boju je zmagala Jugoslavija, če- Ljubljane. Ker so za reprezentanco - Državno prvenstvo v speethvavu !)rav 80 86 S08*]6 na mož trudili, da Bruslja nastopili isti igralci kot v t , ' »j dosegli čim blojši rezultat, ali pa Pr'r.,h dveh tekmah, so vsi pričako- 5IIT,8,®®DI-friSS (Fr> 206 cm, kladivo _________________________—------ bi se celo oddolžili Jugoslovanom, j7®!', da bodo močno utrujeni in da j bi.72. Ženske — skok v Todi odlična igra domačinov, kjer bodo povsem klonili. Nasprotno pa daljino Bignal (V.B.) 6.11, sta se zlasti izkazala mladi Škof ter .5°,.Se.rmo2no- zagrizli in najprej vo-Vrhovec, je Donovno nrekri/nln ra- dih. Nato se je razvila dveurna bor- '”.B.) 2:09.3. ba kjer je uspelo Ljubljana šele v Moskva - ------------- zadnjih trenutkih zmagati s 13:11. ^auju v Moskvi si> bili nekateri Za reprezentanco Ljubljane jo bil VT!}V do:bri rezultati. Prva mesta v REGVART - ZMAGOVALEC <1.7, 800 m Kranj, 31. jul. Na dosti je bila danes 10« m Jordan -----------~-----' Tr . ‘'•Jvar.aia iniaui okoi ter j”,. >n najprej vo- nr ro C .o ' ' ’ jniuuu stadionu Mia- ’ r,10v1ec- j? Ponovno prekrižala ra- .d:|li. J\ato se je razvila dveurna bor- (V:° L2;()9-3-K*'—’ j c,i c. i. j u t. -v.*« jc u.ia uaues V. dirka za e“ne belgijski etkipi, Jugoslavija je d®- Lfcr je uspelo Ljubljana šele v Moskva — Na atletskem tekmo; jadrnicami tipa »Sloka«. Tekniova- prvenstvo Jugoslavije v speedway zmaSa*a 3 I5:7. zadnjih trenutkih zmagati s 13:11. van;u v Moskvi so bili nekateri nja so^ se udeležili tudi nekateri Nastopilo šestnajst dirkačev iž Gledalci so seveda zmago domače ver rrv. iliuH lic Iva IL. 1.1 -sezpuL. J C Hld J l UlTKaCeV IZ - f,a ie skupno nastopilo vseh republik. Po pričakovanju je TeDrezentan^ UWiT*LT udeležencev iz Jugoslavije, Ita- tudi danes prvo mesto osvojil Reg- navdiLeniom inLrU.' '/i—* _„.i u: 1 adi borbi z MIntrne- JSS 'graloem dah vse nja gostje, 32 ud------------ _________.______ .... r_______________ t Kje: in Franci je. vard, ki je po hudi borbi z Mlakar- Tekmovanju je prisostvoval tudi laFo že praktično osvojil na- genoralni sekretar Mednarodne zve- - ov. državnega prvaka. Za presene-ze SCIRA g. Vieri de Lasinio, ki je p« .jc poskrbel mladi, komaj zelo pohvalil organizacijo, tekmova- ; ’ e r,i ., r*°’ , Je premagal svo-nja ter pripomnil, da je koprski za- cjL®/ , efa*. ‘avorita Visočnika, llv med najugodnejšimi v Lvropi za ®, e’, 1 ® J,e Y PrY* vožbji briel organizadijo tekmovanj z jadrnica- np„ ,®, IP0,lPrJu. s^er bi se dami tipa »Slokar. Obljubil je, da 1«> - Sfu ie zasideI1~jB?br^ ^rzlic te-t vsemi svojimi močmi podprl kan- Nekoliko i« ra/ ^n°i CTer-r <: rn.csto- didaturo Tugoslaviie za orihodnie i- . Je Jazocaral Visočnik, ki '"r »todiMfcih •........ L"‘- nrav v konrskem zalivu drugič pa je paddj“/osUlen/pa^ie DulU,i : LjU,,,jftna 2:0 (2:0) trikrat zmagal i« ci , ___1 , l Maribor zasluženo zmagal Maribor. 31. ju/. Matiborika uoi!!,mehm nnH. ■ . . Maribor. 31. jul. Mafil/prska HOSuintliia pod-zveza, ki zelo skil»i za vzgojo naraščaja, je letos žc četrtič organizirala iradicionalni inr-r.ir mestnih, mladinskih .nogometnih reprezen- ' ..c 1 Pa je paaei, v ot Rezultati: 1. Zoričič in Maruso.vič trikrat zmagal in si z devetinutoČ lornar) na jadrnici »Grlica« 6723 P™1 c|eh peto dp osmo mesto. Dir- 0'* ' .......... ke so dobro nspeie, 5000 gledalcev pa je bilo zadovoljnih s to priredi- (Morriar) na jadrnici ________ točk, 2. Sila in Wundritsck (Adrico Trst) na jadrnici »Lihurnia« 6256 točk, 3. Totalonio in Poli n (Adrico co Trst) na jadrnici »Hazl« 6040 točk. Tehnično zelo dohri Dunajčani so zasluženo zmagali, ker se reprezentanea Ljubljane ni magia znajti. Maribor, 31. jul. Pod pokroviteljstvom Mariborskega tedna je bilo na. malem stadionu v Ljudskem vrtu danes, prijateljsko m.edoa-roduo srečanje v boksu med ekipo VOST iz „ ..... . . . ^ /■•ui«. -w-sn u—» 1. ja«. Ssž! I3SS Keznltatl današnje dirke: Rcgvart f?** .it,ira |vrst“ Ma* sak" ž 10 S. Zanimivo srečanje si je ogledalo -gb) lo točk. Mlakar (Zemun) 14 “j)0™ if bl)a Pt>sel>B« v dmgcm polčasu zelo 250» ’ '■ /i- .. . * učinkovita. Gledalcev 1500. Maribor : Celje ?:i (2:1) (Zgb) __________________ točk, Babič (Krško) ji, Perko'(Mrb’ 10, peto do osmo mesto Rozman (Kranj), Visočnik (Mrb), Salnič (Kranj), Mihalinac (Varaždin) po 9 točk. Kališnik (Tržič) 8, deseto do enajsto mesto Močnik (Kranj), Ju- Ljubljana : Celje 5:0 (2:0) Danes sta najprej igrali reprezentanci Ljubljane in Celja. Ljubljana je, bila mungo boljša kot včeraj. Celjani niso igrali tako slabo . ;---_ -----—— ju- kot kaže rezultat, le njihov napad ni znal t r j (. Tenjanin) po pet točk itd. izkoristiti .številnih ugodnih priložnosti za Vrstni red po peti dirki Regvard 71 dosego gola. Za reprezentanco Ljubljane” je bil ■ , , - ............. najuspešnejši Požrl. nekaterih disciplinah pa so že od- Tako sp jugoslovanski in zraven ^8*0P511' njih še 1 jubjjanski balinarji slavili ovire Mihaffiv* f 1,0 m kar trajno, dovtojno zmago. ovire Mthajlov 13.9, disk Kompane- joe 55,14, kladivo Nikulin 66.52, 4X10« m 43.8, krogla Zinaida Doj-ntkova 16.48. Budimpešta — Na atletskem prvenstva Madžarske je Istvan Rozsa-velgyt pretekel 1500 m v času 3:38.8. To je novi madžarski rekord in najboljši letošnji rezuTtat 'na tej progi-Moskva — Na mednarodnem košarkarskem turnirju je reprezentanca SZ premagala Francoze,s 85:64 (42:55). Pfvp mesto so osvojili košarkarji Bolgarije. Moštvo SZ je zasedlo drugo mesto, sledijo pa CSR, Francija, SZ II. ISTRSKA REGATA Reka, 31. julija. Najhitrejša jadrnica Letošnje XII. istrske regate je' Divič iz Pule, Ta jadrnica je s posadko Bud in jo tu L uk e ženi preprič-. LESTVICA Maribor 2 2 0 0 13:3 4 Ljubljana 2 10 i 5:2 ’ 2 Diihoj 2 1.01 4:5 2 Celje > o 0 2 - 1:15 n Mednarodni boks v Mariboru gledalcev. MEDNARODNE VESTI sauiko Diiainjo m LUKezem preprič Potsdani ~ Vzhod n on einski atlet Ijivcv premagala svoje nasprotnike v Grodotzki je 3000 m dolgo progo kategoriji jadrnic »Zvezda«, Istrska I v » . . Z. vi r-V rr v f* ZA fT T rti r C4 VT’ vvrl I I r. ZTivT 1 ž rv Iv ^ - .. w točk. Visočnik 59, Mlakar 58, Babič 56. Rozman 48, Kališnik 37, Kla-snetič 36 točk itd. 'M0RMA=R I M izdaja l iškovni dvt*» »Fulet« — Oreje uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo * Tisk tiskarne »Toneta TomSiča« 5 Ljubljani — Uredništvo in uprave v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotlč nika) - PoStnl predal S77 - Čekovni ra* 'un uprave 800-701/3-84 - Telefoni- uredništvo: 21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 17? n 173) - uprava: 21-821 - Letna naročnina 800 din. polletna 4fift din Maribor : Dunaj 5:2 (4:2) To je bila najlepša tekma turnirja, ki je povsem zadovoljila 2000 gledalcev. Mariborčani so igrati hitro in enostavno ter energično streljali na. vrata. Gole so dosegli Frančeškin, Arnejčič 2, Pe-znik K, in Breznik V. Pri gostih je zelo ugajal tehnično odlični srednji napadalec. . Po končanem turnirju je predsednik Nogometne podzveze Maribora tovariš Kosi predal moštvom pokale, darilo pokrovitelja uprave Mariborskega tedna. Dunajčani so za svoje vzorno obnašanje in disciplino prejeli poseben pokal NZS. Prav dobro organizirano tekmovanje je pokazalo, da ima mariborski nogomet spričo dobrih mlad in cev še lepo prihodnost. regata je vodi la od Reke preko Senja do Raba. Na regati pa je soiIp* lovalo 28 jadrnic.iz Ljubljane, Reke-Pule, Malega Lošinja, Opatije 111 Crik venice. PRED PRVENSTVOM JUGOSLAVIJE V STRELJANJU Skopje, 31. julija. Od 3. do 5. av' , gusta bo v Skopju na strdiš?1' skega dvoboja med Veliko Brda- »Kamnik« XXV. prvenstvo Jugoda-nijo m Trancijo v Londonu vodi vije v streljanju. Največ tekmoval' domača ekipa s >3.9 : • ?-> v moški cev se je prijavilo za streljanje f kon‘<