Mm"* t, m. cm. »8 Din u cofe l«t*. - 1* i^emutr. 60 Dta. - Pom _'"" w**llk» 1 DU. - V lM8fr>lnw iltil« mit* drobit mil« iN nje prutar 10 IHm. liliaja mk* s.-Kl« rt K «|otra|. - Kpial n d»pin n«i m poMUtJ« llredutttrn .l^mtUnku". m iDklMiioU« ia laseriU p» llprariuttiii „D»m«Uol(i»" r IJuSIJmI, KopOlrjert nOm Stev. 6. Težavno sestavljanje nove vlade. Tako težkih porodnih bolečin še ni doživljala nobena vlada, kot jih sedanja. Suj »e pa tudi še nobena ni porajala v tako težkih razmerah, kot so trenotne. ZmtaHja politika je čisto zavožena in Italija nam zadaja udarec za udarcem, gospodarsko stanje v državi je radi dolgoletne korupcije belgrajskih porodic in radi Zerjavovega in Pucljevega centralizma vidovdan»ke ustave v popolnem razsulu, na dru^i strani pa se je po Pašičevi smrti razvil tih, todi divji boj v najmočnejši stranki, to je radikalni, kdo bo Pašičev naslednik. In kar gre še globlje: ljut boj se vrši med radikalno stranko in nekaterimi izvenparlamentar-tiimi krogi, ki so po Pašičevi smrti dobili veliko moč. Na zunaj jo osrednja točka pri sestavljanju nove vlade dr. Kor^ec, ki ga na eni ntrani vsi želo v vlado radi poštenost in značajnosti, ki bi jo skušali prinesti ;x>-fianci SLS v vladno upravo in pa radi toga, da R3 v tem težkem zunanjem položaju naše pokaže enotnost vseh države treh narodov v državi. Obenem pa so poskusili pritisniti na dr. Korošca, da se Slovenci odreko avtonomiji in sploh svojemu propramu, kot so to z veliko lahkoto storili radičovoi. To so zahtevali od dr. Korošca zlasti radičevci, ker jih v njihovem izdajstvu prav to najbolj peče, da Slovenci vztrajno in neizprosno zahtevajo svoje pravice. Toda dr. Korošec je tako odločno odbil te nesramne zahteve, da so vsi takoj utihnili, pač pa je Uzunovič moral odobriti gospodarski program naše stranke. Potek pa se je v zadnjem tednu vršil takole. Moška izjava dr. Korošca. Ze zadnjič smo javili, Ha je po Pašičevi smrti ponovno dobil mandat za se-»tavo vlade Uzunovič, ki je posebno zaupna oseba v dvornih krogih. Uzunovič so je pregovarjal s strankami in tudi z dr. Korošcem, od katerega Pa je zahteval, da se SLS odreče svojemu Programu kakor so se Hrvatje. Dr. Korošec je to kratkomalo odbil ter podal v časopisju naslednjo izjavo: >Mi Slovenci se zopet enkrat vračamo « Belgrada razočarani. V tej krizi se je zahtevalo od nas tisto, kar se ni zahtevalo od nobene druge stranke: da se odrečemo bistvenim točkam svojega programa. To je nasiljo, kateremu ni primere. Morali bi biti, kakor misli večina, sicer smo izključeni iz zajed niče! Od nas so zahteva, da se odrečemo »kleiikalizrau«, kakor je to zahteval Stj. Radič, da sp odrečemo »avtono-Radič. Kar pa je najhujše in istočasno mizmu«, kakor to zahteva Uzunovič in smešno, je to, tla nihče ne ve povedati, iz česa sestoji naš »klerikalizem« in na« »av-touemizem«. Mi sploh nismo »klerikalna«:, marveč čisto politična stranka z najbolj na-preduim socialnim in gospodarskim programom. Nas ne vodita niti Itim niti epi-skopat, nego samo organizirana svobodna volja našega slovenskage naroda. Kaj pa znači naš avtonomizem«? To je želja celokupnega našega slovenskega naroda, da v širokih samoupravah lahko razvijemo svojo kulturo, svoje gospodarstvo, da lahk« organično dalje razvijamo svoj jezik, svoj napredek iu svojo prosveto. To je iskvir, v katerem edino gledamo svojo bodočnost. To ni državno politično vprašanje, to ni rušenje ali slabljenje države, marveč to je vprašanje resnične demokracije, ki priznava in mom priznati vsakemu narodu njegov svoboden razvoj in življenje. Radikali šo tudi za revizijo ustave, ako se za to pokaže potreba. Slično jo z demokrati. Bo-sansko-hercegovinski muslimani so avto-nomisti. Vsi lahko v tej državi sestavljajo vlado, samo ne slovenski narod in stranka, ki rredstavlja zelo veliko in resnično večino slovenskega naroda. Samo mi bi morali opustiti bistvene točke svojega progru-ma iu so tako ponižati, kakor se je tej po- litiki posrečilo lani ponižati roditelje hrvatskega naroda! Mi priznavamo državo in dravno edinstvo. Priznavamo državo, priznavamo, kar je dober državljan dolžan priznati. Kljub temo ne bi smeli s svojo glavo misliti in imeti svojih samostojnih pogledov, kako bi se idealno uredila ta država. Od nas se zahteva, da se odrečemo prepričanju, ki je prepričanje celokupnega našega naroda. Ne vemo, katero nasilje M moglo biti večje od tega. Zato bomo šli r Slovenijo, da svojemu ljudstva razložimo nasilje, ki se vrši nam njim in njegovimi zakonitimi zastopniki: Naj kakor vedno dosedaj, slovenski narod izreče svojo poslednjo besedo!« Ta odločilna izjava je naredila na vse politične kroge tako močen vtis, da se niti Uzunovič niti Radič nista drznila več kilt-niti, kar se tiče programa slovenska ljudstva. Vlado sestavlja Duvidovič. Ker Uzunovič pri nobeni stranki ni dobil opore, je mandat kraliu vrnil. Na na-avet predsednika narodne skupščine je dobil mandat za sestavo vlade Davidovič, predsednik demokratske stranke. Sam pa si je že bil na jasnem, da ne bo uspel. In ros so radikali sklenili, da se z njim niti ne pogajajo. Radič je nasvetovai Davido-viču, da se ses'avi blok vseh strank proti radikalom, kar je samo eden izmed nezrelih Radičevih načrtov. Dr Korošec je iziavil Davidoviču, da njemu popolnoma zaupa in da je SLS pripravljena pod njegovim vodstvom iti v vlado. Uzunovič dobi zopet mandat. Nato je kralj pozval k sebi Uzunovič® ter mu ponovno naročil, naj secfavi delovno vlado. Uzunovič je najprvo stopil v stik IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Nova vlada je sestavljena. Pucelj je zletel iz nje. Generali v politiki. SLS odklanja vstop v vlado, dokler sedi v njej aktivni general. Slovenska banka, v kateri so gospodarili žerjavovci, izkazuje. 173 milijonov dinarjev izgube Žerjavovci se sedaj, ko so opravili svoj gospodarski posel v Slovenski banki, ponujajo potom »Domovine«: in »Jutra« za gospodarje v bodoči oblastni skupščin' Trgovska in obrtna zbornica je radi velikih volivnih sleparij ierjavovcev razpuščena. Požigalska tolpa na Gorenjskem nadaljuje svoje satansko delo. Žalosten čin zblaznelega pogoreka. Smrten strel v dozdevnega pozigalca. ^ z Davidovičevimi demokrati, ki pa so vztrajali pri svojih zahtevah, na katere radikali noJejo pristati. (Te zahteve se tičejo največ osebnih izprememb v državni upravi v Srbiji in Macedonlji.) Nato se je Uzuno-vl5 razgovarjal z radičevci, ki so izjavili, da gredo v vsako vlado pod vsakimi pogoji. Radikali so nato dali UzunoviČu vedeti, da naj se z radičevci ne pogaja, ker da z njimi nefejo imeti nobenega opravka in da bi z njimi sodelovali le v slučaju skrajne sile. Najrajši bi videli vlado Uzunovič—Korošce—-Jovanov ič—N i k ič. Uzunovič jo nato govoril z dr. Korošcem, ki je stavi' znane zahteve, da mora vlada takoj začeti z resnim reševanjem gospodarske krize. Značilno je, da se Uzunovič nI vef upal zahtevati od dr. Korošca, da sc odreče svojemu programu. Pač pa je Izjavil, da sprejema vse Koroščeve zahteve, posebno pa one, ki se nanašajo nn gospodarska in finančna vprašanja. Uzunovič igra skrivalnico. Na sveti večr pozno v noč pa je Uzunovič sestavil listo nove vlade, v katero je postavil radikale, radičevce ter zastopnike SLS: dr. Kulovca za poljedelstvo, dr. Go-aarja za socialno skrbstvo. Imen novih vladnih mož Uzunovič ni preie pokazal niti dr. Korošcu, ki ima vendar pravico in dolžnost naprej vedeti, v kakšni družbi bo moral sodelovati, niti radikalnemu klubu samemu. Da se za radičevce ni zmenil, je samoposebi jasno, ker ti bo pripravljeni z vsakomur iti v vlado in pod vsakim pogojem. Ko je dr. Korošec zvedel za novo listo, ki je bila od kralja že podpisana, da v njej sedijo trije neposlanci in da je med temi en general, ki je prevzel ministrstvo za promet, je šel v predsedstvo vlade, kjer je z najostrejšimi besedami nastopil proti takemu načinu sestavljanja vlade. Najodločneje je nastopil zlasti proti temu, da je minister za promet postal aktivni general, kar pomeni velikansko nevarnost za parlamentarizem. V vseh državah, kjer se začne armada mešati v politiko, se ustvarjajo nevarni zapletljajl, ki povzročajo neprestane revolucije in državljanske vojske. Najjasnejši zgled nam je Grčija, kjer vlada sedaj en general sedaj dragi, država pa v vednih revolucijah in državljanskih vojskah konec jemlje. Dr. Korošec je izjavil, da spoštuje novega železniškega ministra kot generala in spoštuje ter ceni našo ormado, odločno pa je proti temu, da bi se mešala v politiko, kar pomenja nevarnost za mir v državi. Zato izjavlja, da SLS ne gre v vlado, dokler te la stvar ne popravi. Silno divji so radi skrivne sestave nove vlade tudi radikali, zlasti pašičevci. Vsi odobravalo odločen nastop dr. Korošca in pravijo, da jih je sram, da mora Slovenec braniti demokracijo in parlamentarizem v Belgradu. Izjavljajo, da nova vlada ne bo dobila zaupanja. Odločen nastop dr. Korošca je v novi vladi izzval strahotno razburjenje in presenečenje. Uzunovič kar ni mogel priti do sape. Zato so najprvo sklenili, da prometnega ministra kot generala upokojc, s čemer je bil zadovoljen dr. Korošec, ne pa višji krogi. Uzunovič pa je hitel izjavljati, da se je to zgodilo samo v tem slučaju, ker 2» ie tako težaven zunanji in notranji položaj in da se drugič to ne bo ponovilo. Zlasti je poudarjal, da pregovori s SLS še niso končani ter da trdno veruje, da bo prišlo do sporazuma in da bo SLS stopila v vlado. Dr. Korošec je pozval v Belgrad vse poslance SLS, da se z njimi posvetuje. Nova vlada. Nova vlada, katero sestavl jajo zopet radikali in radičevci, ima to prednost, da ni v njej Puclja, proti kateremu so radikali in tudi radičevci sami že ponovno godrnjali iz znanih vzrokov. Sicer so pa večinoma stara imena. Zunanje ministrstvo je pre-vzel prejšnji finančni minister Peric, pr<>. met general Milosavljevia, vojno in n,orna-rico general Hadžič, finunce ravnatelj Drž. hipotekarno banke. Markovič, notranji mi-nister je ostal Boža Muksiinovič. Poljedelsko in socialno ministrstvo nista zasedeni, ker vlada čaka na vstop SLS Kako so liberalci gospodarili v Slavenski banki. Kdor bo čez 100 let bral politično zgodovino slovenskega ljudstva, ta sam svojim očem ne bo mogel verjeti, da v resnici tako bere, kot bo bral: da se je v tem času našla v Sloveniji stranka, ki je na debelo in prav po razbojniško plenila slovenske žepe ter svoj narod za Judeževe groše prodajala za sužnja samo zato, da ga je laže plenila. Kdo danes ne čuti, da je bil centralizem ustvarjen samo zato, da so z njegovo pomočjo lažje oplenili slovensko ljudstvo za. stotine milijonov? Ko smo to pripovedovali pred petimi leti, so nam ljudje rekli, da samo strašimo, ker se bojimo za volivne kroglice. Danes po potili letih so besede čisto odveč. Naši, po centralizmu izropani žepi, dovolj jasno in glasno kriče! In naši liberalci bo bili prvi, ki so z vso dušo glasovali za centralizem in so Se danes z vsem srcem zanj. Zakaj? Ker so samo potom centralizma dobili v Belgradu tisto moč, da so potem lahko no različnih kasah plenili najprej za svoje žepe, potem pa za svoie umazane in brezverske časopise, ki jih lahko zastonj vsiljujejo med ljudi. Nikar reči, da z besedo »pleniti« pretiravamo. Je čisto točno in kar bi manj rekli, bi bilo premalo. Prosimo vas, kai se pravi to drugega kot pleniti, kar bo ti gospodje delali pri Slavenski banki. Preberite objavo, ki jo je odbor urnikov Sla-venske banke s nodpisom dr. Marušiča in dr. R. Ravniharia priobčil tisti dan pred Božičem v časopisih. Objava se dobesedno glasi tako-le: Upnikom Slavonske banke! Naša dolžnost je, da na podlagi podatkov, ki jih je dobil Odbor upnikov Sla-venske banke na merodajnem mestu, obvestimo upnike ob pravem stanju zavoda. Gospodarilo se je tako, da je izgubljena vsa delniška glavnica v znesku 100 mili-onov dinarjev, od katerih je bilo že spomladi 1926. vsled izgub odpisanih 40 milijonoov dinarjev; izgubljene so vse rezerve v znesku ca 14 milijonov dinarjev, ki so se morale isto-tako že odpisati spomladi 1926., in razen tega je primanjkljaja še ca 63 milijonov dinarjev. Delničarji Slavonsko banke so torej svoj v delnicah naložen denar izgubili de-finitivno. Za terjatve vlagateljev in ostalih upnikov Slavenske banke, katere se bodo morale izplačati, pa vsled omenjenega pri-martikFaia ni iz premoženja Slavenske banke kritia niti 50 odstotkov. Pozivamo upnike Slavenske banke, da ohranijo mirno kri! Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske je intenzivno na delu, da predvsem upravni odbor Slavonske banke, kakor tudi Trboveljska družba in Landerbank - Dunaj pokrijejo primanjkljaj ter se tako privede Slovenska banka k mirni likvidaciji in prepreči konkurz, ki bi imel za posledico Še mnogo manjše kritje terjatev. Ljubljana, 23. decembra 1926 Tako objava. Izgubljenega je torej 178 milijonov dinarjev po večini sloven-Bkega denarja. Gospodarili so ž njim samo žeravovci. Kam so dejali ta denar, vprašamo. To so vendar ogromne vsote, s katerimi bi pametni in vestni gospodarji naravnost čuda delali. In Žrriavova 5 Domovina« se predre ne še agitiratl, naj volimo žerjavovoe v oblastno skupščino! Sa' nas bodo v treh letih prodali in zapravili z dušo vred! Kmetje propadamo. (Dopis iz Krškega okraja.) Ko je L 1901. SLS oziroma njeni poslanci napovedovali, kakšna gospodarska nesreča nns bo zadela, ako zmaga centralizem, da bo v petih letih Slovenija gospodarsko propadla, kakšen krik in vik ro bil takrat posebno pri bivših samostoinih, danes radičevcih. Dol s farji, dol s Slovensko ljudsko stranko, kmet kmeta, živela republika itd. In danes? Po preteku petih let ie Slovenija gospodarsko skoro uničena in v razvalinah kot po drugih okrajih, tako tu« d i pri nas. Kmetje bo zadolženi do vratu, obrtniki nimajo dela razen flikarij, delavci brez dela, dasl bi radi delali. In to sredi zime, ko marsikje že trka glad na durj. Kaj bo, kaj bo, ako poide še tako naprejl In bodočnost? Marsikateri denarni zavodi bodo prisiljeni terjati dolžne zneske, ker mnogi že ne morejo več obresti plačevati in tako bo v bodočem letu začel boben peti na splošno, ako se pet minut pred dva« najsto ne obrne na bolje. . Slika kakor pred '50 leti. Podeželski magnati bodo pokupili boljšo zemljo i* vsako ceno in dosedanji lastniki I**- Amerika sc imenuje fina rujava ltotcninu, izdelam ''»naL boljScga amcriiketfa bombafa. — Po tr kram— pranju postane snežno bela. V lalogi P« A. & E. SKABERNE - LjubljaM, Mestni tr< sužnji na nekdaj svoji zemlji. In kdo se se danes navdušuje za centralizem, ozir. za vihravo radičevsko stranko? Ali ne taki niagnatje, ki nimajo no vesti ne srca, glavno jim je dobiček, akoravno vse drugo vrag vzame. Da pa imajo še svoje pomočnike, so si tudi pri na.s to preskrbeli potom raznih organizacij ter dobili potrebni denar kot podporo in ga vrgli med svoje pristaše, da za Judeževe groše pomagajo prodajati sebe in celokupen slovenski narod žrelu centralizma za borih par sto dinarjev. Kdo se še ne spominja, kakšno nasilje so delali pri voiitvah kmetijskih podružnic in jih dobili v svoje roke ■/. namenom, da jih izrabljajo v svoje strankarske svrhe. Ali plačujejo samo radičevci davke? Ali se tukaj upošteva njih geslo Bog in pravica? Volilci krškega okraja! Bližajo se volitve v oblastne skupščine ali po naše v deželne zl>ore. Zavedajmo se, da so te volitve za nas velike važnosti. Pokažimo, da smo tudi Dolenjci v Krškem okraju politično dozoreli, da se ne bojimo klerikalnega zmaja in školove komando, s čemer straši Domovina in Kmet.list. Naj ima komando, kdor hoče, glavno za nas delovno ljudstvo je, da tako vlada, da bodemo mogli živeti, kot se človeku spodobi in da nam je zasipi ran obstoj na rodni grudi. Zatorej sotrpini, na delo in agitacijo za SLS, da še tiste stranke, ki so prišie z ostanki lansko leto v Belgrad, dne 23. jan. 1927 pošljemo tja, kamor spadajo. Pokažimo, da smo za stranko, ki zahteva samostojnost, avtonomijo Slovenije. Kdor bi še danes glasoval za liberalno stranko, pa naj ima ime kakšno hoče, ali ki bi na dan volitev ostal doma. ta je podoben Judežu in bi bil izdajavec lastnih koristi in koristi celokupnega slovenskega naroda. — Vo-lilec iz Krškega okraja. Božična premišljevanj. 0 božičnih praznikih kmetje posedamo okoli peči, u^ibljemo in modrujemo, gledamo nazaj in naprej. Vginili smo in ugotovili tako, da ka-k r ie bilo v zadnjih par lqtih za na« hudo, se ie vendar nadejati, da bo v bodoče boljše in t'a vedno ne moro le dež biti, ^r.krat mora tudi solnce priti. Veliko nade nam vzbuja zavest, da v kratkem dobimo vsoj deželni zbor (oblastno skunščino), ki nam obeta vsaj kolikor to'iko preokret na bolje, saj v tem zboru »!1 skupščini bo SLS imela velikansko večino in davno besedo. Kakot so pred vojno ni žje SLS no navodilih stnsiike za nas res veliko storili, vemo, da bodo sedaj zopet zastavili vse svoje moči v delo za koristi Varno naložite svoj denar v Uzajemni posojilnici v L uhljani, poleg hotela ,(Jnian'. Gbrestovanie naiugodfiele. Posojila proti vkniižbi na posestva, proti poroštvu i. L d. ljudstva, da tako opravičijo zaupanje, ki jim ga volivci pri volitvah dajemo. Iz »Domoljuba« smo se poučili že v marsikaterih nalogah novega deželnega zbora in smo čitali stvari, ki nam gredo na moč k srcu, prepričali pa smo se obenem, da SLS pozna nuše težave in da pozna tudi način, kako j« treba zasnovati delo novega zbora, da bo za ljudstvo dosegla uspehe. Ravno v božičnih dneh, ko se je pri nas oglašalo veliko agitatorjev drugih nasprotnih strank, ki so milo govorili, rožico sadili, pa stvarnega nič povedali, ker kmeta in kmetijstva ter njih težav sploh ne poznaj j, smo jim zastavljali razna vprašanja i» »Domoljubovih-: člankov, pa so kar zijali- Na ta vprašanja niso mogli nič povedati. Vsak je končno odhajal z besedami : »Saj vem, da z Vami ne bo nič, no naj Vas pa še naprej avtonomisti komandira-joc. Seveda je vsak tak možakar dobil pošten odgovor, da mi volivci zahtevamo naj bo naša stranka avtonomistična! Tistih, ki so nam centralizem vsilili, ne maram-o, celo pa ne tistih slovenskih raznih samostojnih in nesaanost >jnih strank, ki so taiko hlapčevske, da brez podrejanja Slovencev pod Srbe ali pod Hrvate niti živeti ne morejo in bi nas še vedno rade osrečevale s centralizmom. V strnjenih vrstah bomo šli na volišča volit kandidate SLS. piseio RadiČevo in Pucljevo delo za ljudstvo. Dr. Žerjav pišo v zadnji Domovini takole: »Julija 1925 so prišli radičevci v vlado. Že lani za božič smo jih vprašali; Kaj ste dosegli? Pokažite samo trohico in mi jo Vam bomo priznali. Ali ali znižanje davkov? Ali . te dosegli boljšo i prodajo kmetijskih pridelkov? Rekli so takr t: ,Počakajte, ker še nismo dovolj časa v vladi; ko bo drugi božič, bodo uspehi že tu.' Ta božič že imamo, a kje so obljubljeni uspehi? Žalostno, a resnično je, da tako usodne nezmožnosti kakor radičevci, še ni v vladi pokazala nobena druga stranka/.; — Tako dr. Žerjav. Z naše strani pripomnimo le, da je tudi prd dolgotrajno vlado samostojnih demokratov doblva'a Slovenija same težke gospodarske in kulturne — brce, zato pa bodo pucljevci, kakor žerjavovci kroglice, ki iih bodo dobili pri oblastnih volitvah, — lahko kaj hitro prešteli. Grde izmišljotine. Zadnja Domovina piše: »Namesto, da bi duhovščina skrbela za pošteno in nravno življenje ljudstva, vzbuja sovraštvo brata proti bratu. Oni (duhovniki) hočejo imeti vse dobrote že na tem svetu, drugim pa obljubljajo nebesa na Oucm svetu. Ko bi oni trdno ve-i ovali, bi se trudili samo za oni svet, a ne za posvetno čast in blagostanje.« Radi bi vedeli, kdo je podlež, ki tako drzno piše o naši, ogromni večini delovni, požrtvo-valni in lahko rečemo, ubožni duhovščini, čisto gotovo je,- da ta človek ne sliši nobene cerkvene pridige in popolnoma nič no pozna težkega življenja slovenskih služabnikov božjih in njih neumornega delovanja Vi dušni in telesni blagor vernikov, ker bi sicer ne mogel pisati bike podlosti in laži. Radovedni smo, kako bodo odgovarjali na brezvestni napad žerjavovskega tednika — »misijonarji« okrog »Kmetskega lista«. Ali bi se tudi pri izpreobračanju žerjavovskih g-ri^nikov najbolj obnesla metoda vstopa v njih politično stranko in delovanja za njo? »Ljubezen nas usposablja, da lahko odpuščamo tudi sovražnikom«, pravi zadnja »Domovina«. — Vašo ljubezen so občutili, ko ste bili " «•'«'>» — —««*-« v vladi, ne le politični nasprotniki in njih nedolžne družine, temveč celo vaši premalo bojeviti prijatelji, še ni pozabljeno, zato sta Vaša ljubezen in odpuščanje ena sama velika — hinavščina. Iz uvodnika »Kmetijskega Usta«. 1. »Slovenska kmetska stranka' je sedaj po svojem programu krščanska.« Vse lepo, toda pojasnite nam najprej, kako si razlagate zadnjo besedo vaše trditve, kajti kristjana s'a bila tudi verska odpadnika češki Hus in slovenski Trubar. Morda pa ste dos eli izenačenje ' flte pred o£'nii izraz rimr.ko-katoliški, <10StgU ,dJ a se niste hoteli tako izjaviti. Tudi v zadnjem slučaju ste v zmoti, ker tolmačite verski program samostoinežev po lastni volji m ne po merodainih odredbah pristojne oblasti. In posledice? »Kdor Cerkve ne posluša ..ne velja samo /a — laflke. 2. »Kristus ie prišel grešnike iska*.« — Resnica! Toda Kristus ja ostal z vso liubeznPo, odpustllivostjo, z zgledom in božjoposlanskim delovanjem do svoje smrti na križu vsepovsod neomajno dosledno zvest Svoji veliki vzvišeni nalogi, in vsi apostoli so mu brezpogojno sledili v veselih in tudi žalostnih dneh, razen — Judeža. DOBRO BLAGO I NIZKE CENE 1 »OBLAfill NIRA« manufaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta. flanele in drugega perilnega blaga no Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«. 3. V »Slovenski kmetski stranki vlada svoboda in pamet.« — Imenitno! Tak program sprejme lahko celo framazon, kajti svobodo in pamet pojmuje vsak {>o svoje, če nima — »regulatorja«, to so načela vere n Cerkve. Teh načel v programu in dele anju slovenskih »kmetijacev« — ne najde no. 4. -Slovenska kmetska stranka spoštuje vero.«: Dobre! Pa povejte nam: ali ni poučevanje verouka na šolah med na Vel i ko Srbijo«? Ali ne centralistična ustava, za katero so samostojneži glasovali? In kdo je pomagal prav do da-nes s svojim sodelovanjem v vladi, da centralizem prav po turško žene slovensko ljudstvo v gospodarsko propast? Povedali bi še marsikaj in boli jasno, ' brez »ogabnih napadov«. Naj zadostuje. Zavedni slovenski možje in fantie bodo pri oblastnih volitvah itak jasno odločili, kdo ima prav. Mi se ne bojimol vala v hiši, je pogorelo prav vse. — Grozilni listki še vedno strašijo ljudi po raznih gorenjskih farah. Verjetno je tudi, da nekateri hudobni ljudje nalašč take listke trosijo samo zato, da ljudi strašijo in mučijo. Tudi takim bi bilo treba krepko na prste stopiti. Gorenjska je zelo močno zastražena po orožnikih in domačih ljudeh. Vsi tujci se najstrožje kontrolirajo. Zato ne hodi po gorenjskih krajih brez kakršnekoli legitimacije. d Se gori. Prejšnji ponedeljek zvečer je začelo goreti na Pieiskl Dobravi v Pi-konovem skednju. Organizirane straže bo ogenj takoj opazile ter ga zadušile, sicer bi postala žrtev v'sa vas s cerkvijo vred. d Grozen čin blazneža. Kakor poročamo zgoraj, je v ponedeljek zvečer okoli 6 ure izbruhnil po.tar pri Šuštarju ra Dobravi, katerega pa so pazljivi Dobravčani udušili, prodno se ie mogel razširiti in napraviti kako večjo škodo. S tem ie bila zaenkrat nevanrost pri kra u. Toc'a razburjenje in na:brže tudi strah sta bila povod, da se je domačemu sinu Francu Pikonu omraEil um. V torek popoldne je pričel besneti in nikogar ni pustil blizu. Sedel ali ležal ie v zapečku in v roki držal nabasan samokres. Proti večeru pa se ze pomiril in z bratom pjoiolnorra normalno govoril. Iz previdnosti so iz sobe odstranili vse, s čemer bi mogel škodovali sebi ali drugim. Ob 9. uri zvečer pa je bil po telefonu poklican tovarniški zdravnik, nai nemudoma pride na Dobravo, ker je Pikon zaklal svoiega otroka, nato pa samepa sebe. Toda že čez četrt ure nalo je sledilo drugo poročilo, da ni potreba hoditi, ker sta že oba mrtva. V sobi na polici ie namreč ležala britev in po to ie Pikon bliskoma skočil ter prerezal svojemu dveletnemu otroku vrat, nato pa še samemu sebi. Otrok ie bil takoj mrtev, on sam pa je podlegel šele čez neka i časa strašni rani, ki si io je prizadejal. Bil je 35 let star ter zaposlen v tovarni na Dobravi. Svoičas ie bil v avstrijski mornarici in ie zaslovel med mornarji vslod vztrajnega plavarva pri potopu »Zente«, ko je okoli šest ur plaval proti črnogorski obali. k!er ie bil potem tudi daUe časa v uiet-ništvu. Pikon zanušča ženo in dva otroka. Dve žrtvi požigalske pobesnelosti na Gorenjskem! d Zonet človeSka žrtev požkalčeve hudobije. Ne moremo izreči drugačne sodbe o žalostnem dogodku, ki se je zgodil božično noč v Križah na Gorenjskem. Tudi tukaj stražijo vsako noč v strahu pred požiralci. Sveti večer je bil na straži do polnoči France Teran, čevljarski pomočnik iz Križa št. 13, star 24 let. Ko je odbila polnoč, se je podal domov. Domcv prede pa začne pri sosedovi hiši, pri Primčku. lezti proti šupi. Ne moremo si tega drugače razlagati, kot da je opazil svojega prijatelja Ludovlka Gradišnrja, ki je stražil doma in ga je "hotel ostrašiti, *eš da je požigalec. Ludovik pc. kliče: »Kdo je?-: Prijatelj se nič no oglasi in se skriva v šupi, se malo poloaže ven in zopet skrije. Ludovik pokliče v drugo, po-kliče v tretje. Ko se tudi na Četrti Klic ne oglasi, poči strel. Teran zavpije iu se zvrne na tla. Gradišar ga spozna po glasu in zavpije: r,0 Marija, kaj sem storil!- ter brž teče po može, ki so Terana spravili v hišo. Bil je mrtev. Zadet s flobert-kroglo v srce ali žilo odvodnico je izdihnil v nekaj trenutkih. Koliko žalost, ko je Gradišar videl, da je ustrelil prijatelja! Ni ga prej spoznal in iudi uslreliti ga ni mislil, a sam ne ve, kako da je sprožil. Zgodilo se je to gotovo v razburjenju in strahu, ki ga hudobni poži-galci povzročajo po Gorenjskem. Zato gre ludi ta človeška žrtev na njih račun. d Trgovska in obrtna zbornica razjm-ičena. Vsetn je še znano, kako so izpadle zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Za te prečudne volitve, ki so jili vodili Zerjavovci, se je zanimal tudi trgovski minister dr. Krniač, ki je dal vse gradivo uradno preiskati. In pri preiskavi se je dognalo to, kar je vsak pri žerjavovcib vedel, da so ti gospodje tako na debelo goljurali, da se je minister čutil prirao-ranega volitve razveljaviti oz. zbornico razpustiti. V raz, ustitvenem odloku na drobno našteva vse te množice goljufij, o kateri potem poudarja, da so to sredstva, ki »no samo, da po zakonu niso dovoljena, ampak tudi kazniva«. Za korn-sarja zbornice sta postavljena g. Ivan Jelačin in gosp. Ivan Ogrin. d Vsem, ki ste prejeli koledar nase Kmetske zveze v razpečuvanje še enkrat prosimo, naj račune brž poravnajo, da plačamo tiskarno in knjigoveznico. Ce kdo ni prodal vseli izvodov, naj ostale takoj pošlje nazaj. Kdor jih ne vrne in ne proda, nam napravlja občutno Škodo. Ostale izvode pošljite na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani. — Kdor bi koledar še želel, naj takoj piše na gori označen naslov dopisnico. Cena koledarju 10 Din. d Pismo iz Francije. Dragi Domoljub, dovoli mi majhen kotiček za moje novice. Slovencev je tukaj že veliko in še vedno prihajajo. Po tem sodimo, da morajo biti v Jugoslaviji zelo slabe razmere. Sem pridejo ljudje, ki niso nikoli delali v rudniku; v jami je nizko in ozko ln tako ima tak siromak pri prvem šihtu po dva prsta _ na roki pw>tolčena. Razmere so se nekoliko zboljšale, draginja je malo ponehala, tako da sc bo že izhajalo. Pristojbina na idenh-tetno karto so zvišali od 68 na 375 frankov, davka je tudi veliko. 100 Din stane danes 48 frankov, mesera ju"ia p>a 83 frankov. V Freymingu, eno uro od tu, kjer je zelo veliko Slovencev, je stanoval že dolgo čas« Ivan Tilia in živel v divjem zakonu z lvan° Počnek. Oba sta bila Slovenca in sta imela dva otroka, enega 8 let, drugi je bil star 13 let. Na sv. Barbare dan sta poslala otroke po 4 litre vina, potem sta jih P0" slala v kino. Ko sta prišla otroka domov, sta bila mati in oce pijana. Začne se prepir« 011 prime kozarec, ga zažene nji v obraz, M se zgrudi na tla, potem pograbi stol ter udriha jo nji, dokler se mu zdi, da še kaj diha, nazadnje zakriči: sedaj mi ne uideš skozi okno. Otroci povedo, da jo mati dostikrat morala skozi okno božati, da jo ušla Burovežu. Moža do sedaj šo niio dobili, ker je pobegnil. To jo žalosten konec divjega zakona. V mesccu novembru je pa v Malem Roselnu, kjer jo tudi mnogo Slovencev, iz ljubosumnosti z revolverjem ustrelil Vilibald Ternik svojega tekmeca, ki mu jo ženo zapeljeval, Avgusta Pučnika. Ta je rmrl na potu v bolnico. To so žalostne reči, pa ravno med Slovenci. d Pismo iz Amerike. — Indianopolis, 7. decembra 1926. Prosim, dovolita mi par vrečic v cenjenem »Domoljubu« iz dežele, kjer pravijo, da se cedi med in mleko in kjer vladajo drŽavo prohibicionisti pod domačim imenom »suhačk. Da;i nisem alkoholik, bom rajši volil z »mokrači«. želim vaam t nj. bralcem In bralkam »Domoljuba« srečno novo letol Bog živi t Pozdrav vsem! Frank Velikan je. d Mestna hranilnica ljubljanska obvo-šfa svo e vla^aere, ki žele, r'a se jim zapadle obres'1 vpišejo tudi v vložno knjižico, f'n 83 zglasro šele od 15. janvar a naprej, ko bodo prvi navali strank že ponehali. Tudi domači hranilniki se bodo zopet odpirali šelo od tega dne naprej. d Mo?t čez Savo r. Otoč na Brezje za pešpot je dograjen, za vozove še ne. d Letošnji sv. večer nam je v precejšnji meri postregel s snegom ter tako ustvaril pravo božično razpoložen o. d Llektrilikacija našili železuic. Jugoslovanski inženerji ee bavijo z načrtom elektrifikacije naših železnic. Prošlo nedeljo so so sestali v Belgradu na konferenco, na kateri so obširno razpravljali o tem vprašanju, kakor tudi o novem zakonu o zgradbah, ki so izdeluje v ministrstvu za javna dela. d Novo hiše v Ljubljani. V letošnjem letu so jo sezidalo v Ljubljani 03 novih hiš z 309 stanovanji. Kljub temu stanovanjska kriza so ni rešena. Zidal jo večinoma »mali človek c. d Obsujeu orjunaS. Znani zagrebški pretepač, voditelj Orjuno, dr. Andelinovič, je bil radi pretepa obsojen na 1 leto ječe. — Morilci rudarja Fakina pa so šo vedno na prostem. d Pretep. Jugoslovanski in italijanski študentje so se stepii na Reki. Naši študentje na Sušaku so izdali na trgovce okrožnico, naj bojkotirajo italijansko trgovce. d 300 Železničarjev je začetkom tega mesca odpuščenih pri Subotiškem ravnateljstvu. Kot vzrok je bilo navedeno, da niso naši državljani. Izkazalo se je, da so razen treh vsi naši državljani. Smo na Balkanu. d Tečaji v »Domu. duhovnih vaj« v prvem četrtletju 1927. Januar: Za mladeniče, ki se pripravl'a'0 na sv. zakon: od 8,—12. Za rekrute: od 22. do 26. Za načelnike in odbornike mladeniških Marijinih družb: od 29. ian. do 2. febr. — Februar: Za može: od 21. do 26. — Mnrec: Za Orle: od 5.-9. in od 12.—16. Za može: od 18. do 22. Za mladeniče: od 24. do 28. — Vsak tečaj se začne zvečer prvega m konca zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo raj se pravočasno priglasa. Kdor bi priglašen na mogel priti, sa mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. — Oskrbnina zrav;a za ves čas 120 Din. — Pišite ra naslov: Vodstvo »Loma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega cesta. d Umrl jo v Mariboru dvorni svetnik in podpredsednik okrožnega sodišča v Mariboru g. Josip Fon. Rojen je bil 18C5 na Goriškem. Eil je že r.a Goriškem poslanec SLS in je bil po vo:ni poverjenik za pra-vosodstvo pri narodni vladi v Ljublani. Bil ie tudi rarodni predsavnik v začasnem preds avništvu narodne skupščine v Belgradu. Med pravnimi krogi jo užival veliko spostovanje. Vzornemu možu večni mir in pokoj! d Umrl jo na Vrhniki zrani cerkvenik pri Sv. Trojici gosp. Fran Jerebic, ki je 25 let opravlal svojo službo. Pokojnik je bil veselega zna'a 'a in izvrsten pevec. Bog mu da i večno rlačilo! d V potok je padla ter utonila dekle Julka Bohinec na Seianci pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Namesto brvi leži čez potok hlod, s katerega ji je spodrsnilo, da je padla v vodo, v kateri so jo našli šele po dolgem iskanju mrtvo. d Smrtna nesreča. V ponedeljek, dne 20. t. m. popoldne je prevajal Pavel Molan, 19 letni hlaoec pri gos ilničarju Karlu Der-žiču. gnojnico ra travnik. Ko ie v bregu obra al voz se je ta prekucnil ter pokopal pod seboj Molana, mu zmečkal prsni koš, da je bil takoj mrtev. d Na njivi ponesrečil. V Krištancih se je te>.ko ponesrečil Mati a Polaniš, ko je oral na svoji njivi poleg želcznice. Konji so se mimo vozečega vlaka strašili, pa jih jo Malija Polanič drial za uzda, vendar jih ni mogel obdržati, pač j:a so ga podrli ra tla i*i po njim ter preko njega planili na polje. Ponesrečenec sa ie pri tem tako poškodoval, da je nekaj dni ra to umrl. d Poiar v Si. Marjeti o o Pesnici. V četrtek zjutraj je začelo goreti pri posestniku Jerneju Kravos v Voseku št. 11 pri sv. Marjeti ob Pesnici. Ker jo pod skupno streho hisa hlev in gospodarsko poslopje, je bil položaj za domače naravnost obupen, zlasti ker so nikjer v bližini ne nahaja gasilno društvo. Telefonično je bilo obveščeno gasilno dru.itvo v Mariboru, ki se je odpeljalo s avtomobilskimi brizgalnami tar 7.0 pol u/e po izbruhu ognja poseglo v akcijo, dasi je Vosek oddaljen od Maribora 10 km. Celo poslopje se je nahajalo že v plamenih, ki so prodirali že skozi strop. Vendar se je posrečilo napornemu delu gasilcev, da so rešili skoro vse pohištvo. Vso drugo jo os'alo žrtev plamenov, škoda jo zelo velika; baje je zgorelo posestniku tudi precej gotovine. Okrog 7. ure so gasilci ogenj pogasili ter se vrnili. d Drevo jo je ubilo. V Vuči gomili v Prekmurju so pred nekaj dnevi podirali drevo. Ko so je začelo drevo nagibati in padati, je neka ženska začela v zbeganosti teči ra ono stran, kamor je padalo drevo. Ko ie videla, da se ne bo mogla rešiti, se je sklonila, da je vejevje ne bi moglo doseči Nesreči pa se tudi tako ni izognila. Več nego 1.000,000.000 Hudi ni praznovalo božiča, ne ve nič o jaslicah. nič o božjem Detetu. Nad i:-..il)0 inisijonBrjov in 2U00 misijonskih spsler se noč in dan trud', . Ta letnik, ki ja že osmi. obsega običajnih 132 strani, od teh 16 strani s slikami v baluolloku Jugoslovanske tiskarne. Cena ■ poštnino tt Min. MISIJONSKA KNJIŽNICA je zbirka strokovnih knjig o razuih vejah poljudne misijonske znanosti. — Dosedaj so iz^li 4 zve/.ki: 1. iv.s Prvi slov niis /o skileial v Liab-IJant l<)24. Cena M Din. — Zbrani govori z misijonskega tečaja. 2 zv.: / ziiso a oporoka. Spisa! H. Fi-scher. S. V. D. Prevedli bogo.-lo ci Misi-joii'š6a. Cena 25 Din. — Knj ga je ču lovilo prepričevalna in lahko umjjia. Kdor jo prebere, gleda misijonslvo v jasni in pravi luči. 3. tv.: Mt ijonska pr.reilitev. Uredil A. Kordin. Cena A) Din. - Vsebuje na\o-vodilo, načrte pesmi, eovore in igre za misijonske prireditve. 4. zv.: Misiionskn okrožnica sv. očeta Pija XI. (Rerum Ecclesiae, 28. II. I92b). Priredil prof. J. Pavlin. Cena 4 Din. — i,, ok-ožnice spoznamo vso veličino in važnost misijonstva. S svoiimi določbami napoveduje preokretv misijonstvu.(Po8lo.) Misijonske razglednice, izsr sta 2 zbirki mis razglednic s prizori iz I; i tankih misijonov. Cena I zbirke (10 razglednic) 8 Din. Posamezna razglednica 1 Din. Vse se naroča na naslov: Katoliški misi/oni L/ubi/ana, Tabor 12 J) Dobila je tako močne poškodbe, da je že dve uri pozneje umrla. d Slovenec se smrtno ponesrečil v luksomburških rudnikih. V rudniku Te-tange v Luksemburški se je 15. decembra smrtno ponesrečil Slovenec Anton Sivka, doma iz Vrbna pri Št. Juriju ob južni železnici. Ponesrečenec, ki je bil koir.aj s'ar 35 let, je delal v rudniku. Pri kopanju rude se je vdrla nanj velika skala in mu razmesarila obe nogi. Rudniški rešilni oddelek ga je pripeljal v bolnico, kjer je vsled bolečin in prevelike izgube krvi med operacijo umrl. Ponesrečeni Sivka je bil dober in pošten delavec. Med tamošnjiml Slovenci le bil zelo priljubljen. d LOVSKO OROŽJE popravlja najceneje in najbolje puškar F. K, KAISER, \•• A B lrttjLrO. - ' _* r- v .i -na —itejč. i r*- :•*.» . m. uii :• - 1 tbt artiMO L*ta * »m-jii ss« •*• HaisBS. ti : im. ti.sr -f z> v ~~ - • K,- k: • 1 1 T .sc. ii učtt > - s- •r. pvšzr . ->C~ Mu <4«šBi rjutr^. ' a> - -; .--h i-:. CLT.i- -'~S_ t «i . r«ir- -_n»- tur in* vr. »Tr-arjis r* e* a..--- r-OHK ansc : —••. y i1-. '■ **"' " TT-S. r«- si Stri ■*- r' r " - ' " ... -c- • rc » » si • - T »-*•*• 'r*r i'*- . . . J. - -- ■ _ r" '»Si —3 i. .'Hi. li — iT* ■ --- ;» t: n. Midva * r: r- r^t v • ispe - - r : Ivji n .:r i V •-«. ' xim e isr- •■_ . _ * S. .-J 1. -'.TS i- Vi:- Tik n•»:■. — :r * - i» *-t »t- >« ^ vja. . sr>*» rr.u". r^e « — jp^muc Et- • --—.ša S'- i za-«. i <► iz-t->. T isl : a*.**- i ti. r ti V ii»-c: t-j; iifii-ftn- ■-». cratasji »•-.c. «.- e !*"- . . -_t ugc ai s-.-^s-n n> ii 7- *i ? ;#» ai>«em'iL vato* ;-:< r. : -«■ ."ci "rrnr: tU v ?!-.»- »::"i« '»'-»• V Ajberui < s i Hf 2Zrir->Ti • ji". ri*->. ji^it* :a A«t> £.<«'.•.M j av^J^ti « rč^ ur* IKtaii iwki ad. po .fi* "r. z bar.anja Pri s«* j* k- fTi^s Z2 sic-MO. i L. - >>C^r-trt.:»x < <- . • ; « a ifm »"-j " 2erjtr .i .". ssr v«« po^ltml, Kr gran-vz. c je « p-njfcusij*?« pr«- -Ij' Fr«jj^»ki pi«:«Hj Voci;« je 'L -e w? V> iaKTiosf. ci« tiko »io obraz. cLs p ' TZJtrsr. r&j I»eko5 /e pr.^-. hišo * RL»:>;«%1 olki Po- * pr. '•rfi.-^ ter ^ -.-pr»4: č^ >e g. V r. \'n-AT ^ vljudno odgo- " .r. . .i • tto ic^r^^s tpkifa iii •< »m w jAocij^. 4» vt- se < .rf- .t v. jt po- t.■"•.. lt^? str vi * c-tra- jl r .r jL vpftidi«! 'jeit5, pri ractTTa Vrstsj ga s^-. esi ri prt**, zj*t> /jacarj ai^Aorii, d« v hiši ai ao-M-t./f.l. >Vi IS'J ir-rr rr. *■_-..«r«. M< »e ir oese aori*rje*'s. dofcfli, S2 dc-^i ;rir- z -e-icjs tr.4yxd_e«s > motn^ višer. ss r i; * k pinlai nizi Vr- sz r . všl p^tlE »vj^in totrii«, ki p* fua > bt! pr««; gorsi. to* J^^-^to-.sr.; •'.TiTliS *>«mnj>g Ti da se- vt T Reli^/sn-o slieo 7. J^tri -.b T te vcfcim. di pr>ie» sa zajrs«fco t bk/je noro ftaor^.an)«, da je tktresao Dobro in poceni 1« ii7ic4 i mu M -ira -•(-.» i. A. 4 £ VJUSEj^t — L >rmi VI :t 6» se n-'jf t-.S . rasie. »a Ei se ti- .t.,JI je-« a p^ejtsn^-t"t 'e^r^jr-i- kJ EAtTfd it r.jgr.'i ••-toe^ is V.ZIMJ ^Moriti. ZJbi'.*., '-.e^O i T'-.- ~ tt* r pprjdi «B»i 9 — C»rS pviiik. d d, t. rnr* ju .z..»-.•■ a. lenj.iia p-rode • 23. dvorile d Ste i« pc-tksvšli ti — « _.e- »Či-Anis« r. -Olcbu«« vir. jm • »idkor'' P-^iku!:*.* se kupite vei dragih zrurk • J M>- r ^ ."t - r.: ■ • :> -* stre-, '»t:--*-: . ^ ' : nnj* j ~y.<-- tri,"'• Z* n. ^ r->i L«*- L.f .asv : L*.- i_x. t rt.*'1 u i- ; z t4 I : Sir- " : -"esr. rt. 12 i B. L -s 23 C i iue K 'jer&m-■ rt. II A L t s. '. -Sil I 11. t^.fCL: !». I " C J s 4i ^ z -se :*- a >; A- 4 L- 47 C :s £ i Ofc s« ier C. i- 10 A. 4 r L ii ? r S I j&r I - E. sre- :. kiiv »»VKJ/«' i-rv .-»Iii > i-a t-u I,^. lefct-a */i*-n>if*y V »sk>ai cer - ti jt tre i • . j, »> -iS- 24 jr-rs Ina, . . pjtlr-. i •'•• 2--- cn—> ZfTi i, pt-,. t- J I t. a. ve*-*!* - • « -'e >es&« s> r rtf« srjfj p« .e ir-ij: > rti -pri- . vojtv »ii • s« ^ s- o ■^-.e. teito ter. i-± --ž . • eča, ira-v ^t. p* '.c e- Si e U p.< ^ .-e. '•»■Zrš«. V Ti22J.rfrZ.r-. Z-i-.. ,.c-> l rr.. ..-j. -i V^ >-C S. pO^pliTjCSli ;. ;.o e rt s -i., .'-eri •. po. ♦ .-::_£ Pi-T-z-. ,«e r«:. > -»:> pr.t/al ; ••. 'r-sj-' .«•.«--ir. z^ajK-.en 3. .. - j-li si - n . .:-.ajo r -r- «rr«r s* § te*.3 nt Si cy Z»t' - r • r(.z. •-...1 ut c bo - ;e z-'«- l štiri Ce^k Vi . n i*a >.-. in .Kirpttiko V atde.s-r s" -r- N_«io j - tre:,_rs r. :o bodo pe .rseBOvije krsitst- is tryr>.-»i;e >. rr « : imeli 1 Hrrtica pri UtbfrjE. Si i«- kit(> /ui-^s -- »X/« ac-ic » »refeo 1 ArUtro 1 Doti pr; Lj. pri- rti ta J. '.tU '.'-T rf<-4o.:asko rfro »1»'»pi:. ?rvč«t«k ci trth pcpoadnt ?o-»tVr«; tk xu - ssii&atkt pt:ivc:c 1 M—i*'. „--*.to » KJUT! priredit - - 1. si^zirjL T fti- J.--U Ve.-T-ioo <-.■ >5.urt - ebik.-aT c-t> ?>>: -ii>t CJf. -V, /!>rs: .<• ti -»- it« a r>: pr-Sre' riiMii^u e*.- .;* Mtr« » 2*5«ifj pri-Kt. ' cae r. t gatth^em doma 1 -r^T-: r Tr.w sa2<. verVr N> vat* TZZ*L ir-.r^tCJ. er-:^. — . .Mek f- 7 — V»» dotiki <* por.t-i ta irtni prt ji tri o omO- »tli T'ifS.lfi TtZr.jtL. % «* taritek obk-ke t K*.:— pr «• p r* tiso. , r.r« 24 X »tiri iTk cijrm. :t >:»io iahko ie oni. ki sc- sad 30 lat Vtbru rs Ai.rWk-a Na AagMba li^i uio d>-< Ukor tudi žen-ke vplivno pmra v*" 1 * BKŠEi od 21 ,(S'. ^e v' ■ ■>- • «1 90. leti. Sedaj *e jt o*} a-r pričelo veliko gibarje tat*, de te vr- Ti rra\ "a a^a^i. Nekateri orKfian^o. imeli tako mc*ki kakor 4ea«k* ^r« •pravico od 25. leta da:.e Iu!ijia?ka rsfi ta »er?« a. V Itaiiji iek> vneto gradijo N|M ladje ^no v decembra v rr-Tf- veli- kanov Radi bi namreč MfMfedarili B* taor/j ter izrinili Acc».«e in Frsn--i?. Seveda v? ;:iri to re bo «sLk'> pot.- " ;rav nepreftarvi grade vr-joe ladje 0r- -v-- tiidi Fria-.«« in ziao vsa certrena vprašanja rešili v kat - čanoin priiarrem duhu. Šole zadnja vlada ki J* bila vptivom ruskih bo!;k>v"ikov. je pričela nastopati proti katoliški cerkvi. Tako s*-1 n pr. rojstne matice, ki vodijo .iuhov-niki niso prizr.av al«? za veravr.e. >e" danja vlada, ki je pre šnjo strmoglavila je cerkvi manj n&sptvtra. >Dobre misli m-ra človek imeti. E-len izmed mojih sošolcev je imel eno dobro mis»i. pa je na mah obocatel.< pa je bila ta m«et?< >Bogr«to ^ oienil.« NAKLO. (Požigi, časopisje.) Nevarnost zločinskih požarov še vedno visi nad nami. Posebno hudo je na Okroglem, kjer je na sv. Miklavža dan leten že tretjič gorelo, tokrat ob pol sedmih zjutraj. Pogorela je g. Tomažu Križnarju lopa z otepi. Čez dober teden pa je požigalec že zopet podtaknil žerjavico v Ažmanov skedenj ob pol šestih zvečer, pa je k sreči nekdo še pravočasno opazil in žerjavico pogasil. Koj naslednjo noč se je neznani požiga-leo potikal okrog graščine g. magra Zupana. Ko ga je nočna straža hotela pregnati, je požigalec. streljal na stražo in enega celo raiiil v nogo. Ni čuda, da v takih razmerah postanejo z nočjo vsa sela kakor vojna taborišča. Ljudstvo je seglo po samopomoči in straži svoje imetje pred požigalci bodisi z lučjo ali s kolom ali s puško. Ali bo že prišlo odrešenje iz tega neznosnega stanja? Prosimo, rotimo, izdatne pomoči pa ni od i.ikoder! — Bliža se čas za naročanje časopisov. Letos prihaja k nam — v 215 hiš — po 125 Domol jubov, po 10 tedenskih in 18 vsakdanjih »Slovencev<, nabožnih listov pa okrog 175. Na vsako hišo pride torej ok rog en in pol časopisa I Drugo leto ne smemo nazadovati, ampak še napredovati, faš cilj bodi: Vsaka hiša brez izjeme imej ; Domoljub« in vsaj en nabožen listi S ČRNUČ PRI LJUBLJANI. Dno 1. decembra je umrl v Nadgtirici jr' Črnučah najstarejši mož naše župnije Tomaž Kecelj. Učakal je 89 let. Bil je mož molitve in dela. Do 83. leta starosti je gospodaril na svojem posestvu, pri delu je pa rad pomagal tudi še potem, ko je posestvo izročil. Upravljal je tudi do visoke starosti razne častne službe. Slcoro do smrti je bil ključar podružnice nadgoriške; bil je tudi »odni cenilec, občinski odbornik iu bveto-valec ter predsednik krajnega šolskega sveta. Kot izvrsten in izkušen gospodar je vsakemu rad pomagal s svetom in marsikomu tudi z delom. Zadnji dve leti ni mogel več priti do župne cerkve, oddaljene pol ure, pač pa je vselej prišel v domačo podružnico, kadar je bila tamkaj služba božja. Še zadnje tedne pred smrtjo je večkrat hodil molit h cerkvi. —- Najstarejša žena je tudi umrla. Bila je to Jera Domik, ki je umrla 18. cktobra v 90. letu. — Dne 26. oktobra j" nenadoma umrla gospa Lukmanova, staja 88 let. Živela je večinoma v Ljubljani, a cez poletje je rada hodila na čmuče, kjer je imela poleg železniško postaje hišo in Posestvo. Na tem posestvu je bila nekdaj "lana Oblakova gostilna. Velikanski hlevi ^sedaj stoje in spominjajo na tiste čase, Da bodete zotfovoifnl z res dobrimi vrvarskimi izdelki »ato je treba naročiti tako blago le pri Ivan N. Adamli LJubljana, SlH 20 tar Kiimtli, iulM ko se ni bilo železnice in so vozili blago iz Trsta na Dunaj s parizarji. V Ljubljani je stala Lukmanova hiša in trgovina na ti-! steni mestu, kjer je sedaj glavna pošta. ŽUŽEMBERK. V nedeljo 28. novembra smo pokopali . vzornega mladeniča Ljudovika Zupančiča. Nesrečna jetika mu je pretrgala nit življe-• nja v 23. letu starosti. Bil je član mladeni-ško Marijine družbe, član Orla, izobraže-i valnega društva, godbe, sploh vnet in nese-: bičen delavec društva, katerega bomo občutno pogrešali. Pogreb je bil priča, kako so g(, l judje cenili. Poleg Marijine družbe, I Orlov, Orlic in naraščaja ga je spremljalo j mnogobrojno občinstvo. Moški zbor mu je ; zapel pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. | In pri sprevodu je igrala godba. — Bog Ti bodi večni plačniki Na svidenje nad zvezdami 1 ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. (Poprava župne cerkve.) Pred letom dni smo še s strahom gledali, kaj bo z ladjo naše farne cerkve; prez-| biterij in zvonik sta bila dograjena pred ! vojno. Ostrešje je bilo tako strohnelo, da j je grozila nevarnost, da se ob prvem več-1 jem snegu sesuje. Zidovje je bilo zgoraj sicer trdna, mul temeljem pa je bilo la-i jx>rno8to kamenje vse razmehčano. Poleg j tega pa je ob neugodnem vremenu še voda uhajala v cerkev. Treba bo iti na delo, nam je nekaj reklo. In glejte I Letos pred božičnimi prazniki bo leto dni, ko je dozorel v nas sklep: Sjx>mladi začnemo. Začeli smo na spomlad, delali in vztrajali kljub nujnemu poljskemu delu do pozne jeseni. Ni bilo dosti, da nam je manjkalo denarja, treba je bilo še drugih sitnosti. Najprej so nam cele mesece zavlačevali stavbeno dovoljenje. Komaj smo začeli zidati, že se je hvalil neki gospod iz I jubljane, da nam bo ustavil dela Prihajale so iz Ljubljane pisma na Krško glavarstvo in gradbeno sekcijo v Novem mestu, naj te oblasti ustavijo našemu stavbeniku zidanje cerkve. Hoteli so nam pognati čez mejo našega delovodjo Ig. Špa-capana, goriškega rojaka. Te sitnosti nas niso omalodušiie. Skoro vsak naš hram je delal in pomagal s tistim navdušenjem, s tistim ognjem, ki je lasten poštenemu vernemu Dolenjcu. Da so Šmarječani v svojem jedru dobri, da v njihovih prsih še vedno bije plemenito srce, priča streha na novi ladji farne cerkve, ki je bila zgrajena s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. GOR. LOGATEC. V nedeljo dne 12. t. m, smo imeli v naši župni cerkvi lep cerkven koncert, ki ga nam je priredil starosta slovenskih skladateljev č.'p. Hugolin Sattner s svojim cerkvenim zborom iz Ljubljane. Prekrasno vreme je privabilo ljubitelje lepe pesmi iz vseh sosednjih krajev. Koncert se je pričel točno ob 5 popoldne; pesem za pesmijo se jo vrstila mirno in gladko, ena lepša ko druga. Sedaj je pel mešan zbor, sedaj zopet moški, slišal si solo-petje g. Bajukove in gdčne. Zupanove in Vedralove. G. Vedra! pa je na naših lepih orglah spremljal z veščo roko vse to petje in vse to pa pod mojstrsko taktirko 75 letnega dirigenta in skladatelja. Koncert se je končal z blagoslovom z Najsvetejšim, po šesti točki je č. g. kanonik dr. Fr. Kimovec še spregovoril nekoliko o cerkveni pesmi. Tako smo čuli enkrat v naši cerkvi najlepši cerkveni zbor. Po koncertu je prejel g. skladatelj od našega cerkvenega zbera v dar lep šopek belih vrtnic in nagelnov, gospe našega Kat. prosv. društva pa so pripravile vsemu zboru malo večerjo v društveni dvorani, ki so jo za to pri'iko naši fantje in dekleta jako okusno okinčali s podobo g. skladatelja in sv. Cecilije ter z venci in zastavicami. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Občinski proračun za 1. 1927 je sprejet in znaša 103.398 Din dohodkov in ravno toliko stroškov. Kako so mnogi presenečeni, ki so pričakovali od liberalno-samo-stojne večine znižanja davkov. Koliko bi se lahko prihranilo, koliko dela bi se lahko odložilo ker ni nujno potrebno. Lahko se je bahati: pa smo to naredili; o ja, saj občani plačajo, pa se naredi, aii naši žepi? Dosedaj je nas samo država navijala, sedaj nas pa še liberalna-samostojna stranka kot vladajoča stranka v občani. V eni sosedni občini imajo od odstotkov doklad na zemljiški davek, in to v občini, ki nima nobenih dohodkov iz sejmišča, pri nas 50 odstotkov, ampak v dotični občini ima SLS večino. Rubežni se vršijo sedaj tu, sedaj tam in to po večini vsled zaostalih davkov; ljudstvo ne zmore več. Volitve v oblastno skupščino se bližajo s hitrim korakom. Kmetje, obrtniki, delavci, glejmo da nas zopet ne prevari kak republikanec ali samostojnež, kajti prišli bodo razni preroki, ampak pregovor pravi, da osel gre samo enkrat na led. lako tudi nas ne bodo več dobili, kajti edina SLS nain jamči za boljšo bodočnost. Poagitirajte za obilno udeležbo za Domoljuba, zakaj pristaš SLS brez Domoljuba je kot vojak brez puške. Toraj na delo za dobro stvar kljub težki denarni krizi, ki tare ves delavni stan. MAVČIČE. Letos je naš orlovski odsek prvič priredil v društveni dvorani »Miklavžev večer«. To je bilo veselja za naše malčke, pa tudi dokaj strahu. Miklavž tako lep in čistitijiv in radodaren tako! In angelčki, kot bi bili res prišli iz nebes. In ko se je pokadilo iz >pekla« in je švignil ogenj i2 njega, za njim parkeljni tako peklenske grdi! O, da bi ne bilo Miklavža, ki jih jc krotil, vsi naši malčki bi bili v strahu zbežali. Tako je bilo vse varno, srečno in veselo. — Pretekli teden se je oprema našega društvenega odra zopet pomnožila. Slikar Ignacij Mlakar iz Železnikov nam je s svojim pomočnikom naslikal krasno ozadje — lep park — in napravil kulise za tjesposko sobo in eno bajto za drvarje. Delo hvali mojstra. Kdor hoče vse to videti, naj pride na Silvestrov večer ob 7 aH pa na novega leta dan po litanijah. Igrali bodo lepo Medvedovo fero »Za pravdo to fr ~ erco«. Uljudno vabimo vse svoje prijatelje od blizu in daleč, ki ste našega duha in srca. Pred igro par prav lepih j>esmi. Torej na veselo svidenje! 11RASTJE PRI KRANJU. Izobraževalno društvo priredi na novega leta dan in nedeljo (dragi dan) versko-izcbraijevalni tečaj in to po sledečem redu: 1. Na novo leto popoldne ob 3 predavanje: romanje Slovencev v Lurd t, skiopiičnimi slikami in prikazovanje katere* božje v Lurdu a filmom (kino). 2. Drugi dan dopoldne ob 10 predavanje: preganjanje kristjanov in sv. Tundri j s filmom (kino). 3. Popoldne ob 3: Slovenci na Evharirtičnem kongresu v Ameriki, s slikami in filmom. — Prireditev bode »do pod učna, zato se vabijo vsi bližnji in dalj-nji, da re omenjenih predavanj s kinom gotovo udeležijo. — Odbcr. JEZICA. V nedeljo smo pokopali Franceta Cer-neta iz Storic. Omenjenemu je pred tremi mcscci rmrla žena. Neizmerna žalost in neuto nžliivo tupovanje radi prerane ženine smrii ie tudi niesa strlo v najlepših letih. Pokojni jo bil cbeinskl odbornik iz socialističnih vrst. Bil pa je vsled svoje mrerjenosti, preudarnosti, mirnosti ln sposobnosti vsesplošno priljubljen in dasi naš nasprotnik ni bil nikder naš sovražnik. Bil je vedno dovzeten za prepričevalno hesedo in smo z njim v občinskem odboru ter njegovih odsekih prav lahko delali. Na njegovo izpraznjeno odborniško mesto pride g. Ivan Kamovž, posestnik in gostilničar iz Stožic. — Vse naše prijatelje opozarjamo na »Silvestrov večer«, ki ga prirede naši Orli v petek 31. decembra cb 8 zvečer v Društvenem domu. Večer bo vsled pestrega sporeda prav zabaven. SMIITEL PRI NOVEM MESTU. Hudo so bili prizadeti naši kraji poleti od toče. Revščina se nam je obetala. Obrnili smo se tedaj na našega poslanca tuk. rojaka dr. Franca Kulovca in preskrbel nam je izdatno podporo. Prejeli smo vsega Bkupaj čez 5 vagonov koruze po znatno znižani ceni od 6—7 K. Bodi našemu požrtvovalnemu in delavnemu poslancu izrečena na tem mestu najlepša zahvala. V nedeljo 2. januarja po jutranji maši se vrši v šmihelu shod SLS. Poroča zopet dr. Kulovec. Možje in fantje pridite! ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Tukajšnja graščakinja Rodriga grofica Margheri Commandonna, lastnica znanega gradu Otcčec, je 7. t. m. v 57 letu starosti po mučni bolezni umrla v Gradcu, od koder so truplo pokojne prepeljali z avtomobilom in ga 13 t m. položili v rodbinsko grobnico na tukajšnjem župnem pokopališču k večnemu počitku. Pogreb pokojne, ki se je vršil 13. t. m., je bil zelo veličasten. Domače ljudstvo se je udeležilo pogrebnega sprevoda v izredno obilnem številu, kar priča, da je ta in oni imel rajno grofico v blagem spominu. — Prvo nedeljo po Novem letu bomo okušali v >Domu« Se nekoliko božičneea veselja. Po katoliškem svetu. Misijonsko delo. Po velikanskih poročilih štejejo katoliški niisijoni ta Čas 122.553 poslujočih oseb, med njimi je 12.702 duhovnikov-Evropsjcsv in 4080 du-hovnikov-don.ajinov. — Skupno število krščenih paganov z. a"a IVa miliona duš. I Misijonskih šol je 20.C00, s približno 1 milijon 112 tisjč učenci. Treba pa je upoštevali, ča je nevernikov ra vsem svetu rad UXX) m.lijouov, zato molimo za procvit ka-toliških tnisijonov in podpirajino jih po svojih močeh. Foj proti Cerkvi brezuspešen. Na Portugalskem so že dolgo časa ra krmilu brez-verske vlade, ki preganjajo in ovira o Cerkev pri njenem delu, vendar je zadnji čas opaAati, tla to sovražno razmerje pojema, ker so rasprotoiki pač spoznali, da je hoj proti Kristusu brezuspešen. Vla 'a dopušča, c'a so obravl a verslco življenje, ki ga je začasno ustavilo veliko preganjanje pred vojno, da, celo naklonjena je veri, ker ji je to koristno. Tako beremo zda', da bo por-tt^aV-a vla 'a izda'a 7akon »o portugalskih misijonih«. V tem zakonu se> prizrava inl-s: oi.arjem pravica javnega delovanja, nadalje 83 driava obvezuje podpirati z vsakoletnimi podporami misijone, ki si smejo neovirano graditi cerkve, v'.s'aravl'a.i zavode ln si pridobivati pesrstva. Zakon pri-pomin a, da Portugalska že od nekdaj širi v svojih kolonijah omko in civilizacijo in da io pri tem rajboli požrtvovalno podpirajo njeni misijonarji. Veren kristjan je, kot znano, predsednik Združenih dnav, Coolidge. Vestno izpolnjuje svoje verske dolžnos'1 in živi zelo priprosto. Nedavno je Izavil avotomu prijateliu: »Težko si preds'avljam, kako more uspešno izpolnjevati svoje dolžnosti Kat. prosvetno društvo nam bo za ta dan uprizorilo ljubko trodejanko »Na betle-hemskih poljanah« ter enodejanko »Satani. — Eno prihodnjih nedelj se nam bo predstavil v »Domu« nosilec kandidatno liste za novomeški okraj dr. Ivo Česnik kot kandidat za poslanca v oblastno skupščino. Njegova osebnost nam je že dolgo znana, v.;e-kako pa želimo slišati njegov, oz. njegove stranke program, ki ga ima za delo v oblastnem zboru. V ta namen le vsi na shod, ko se bo isti vršil v »Domu«. H0CHHEIDE NA P0RENSKEM. Umrl je tukaj 10. decembra čislani mož Franc Krznar v 02. letu svoje starosti. Bil je ustanovnik, večletni predsednik in velik dobrotnik tukajšnjega društva sv. Barbare, za kojega je neumorno delal in veliko žrtvoval. Kako priljubljen je bil nepozabni pokojnik, pričal je njegov pogreb. Udeležila so se ga tri druStva naše kat. organizacije z zastavami ter veliko število Slovencev in domačinov. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega predsednik pod-zveze in njegov prijatelj France Babič. . Človek, ki opravlja kako odlično in od<»o vorno službo, kot je ra primer mo'a,° i no veruje na sodelovanje božjo milosti ii previdnosti, ki vodi vso h najvišjemu zad njemu cilju človekovemu. Kevem, kako h so mogel tak človek lotit številnih vpra sanj, katere mora reševati dan za dneu — kdo mu bo dal poguma?« Da bi vs državniki tako mislili! V zgledni uradniki. V Franci ii se vs« organizira, to dela'o tudi ka'oličani, das so začeli s tem malo pozno, ker niso pre cej spoznali, kakšna moč je v skupnosti Tako so zadnjič zborovali katoliški uradni ki bank, borz in zavarovalni, ki ina'< močno organzacijo s centralo v Parizu a po vsej dna v i mnogo odsrkov. Go'e vsa komes3*ne se'anke, skupno sv. obhajilo razširjajo molilev sv. rožnepa venca, pri reao prosvetne večere, lira o svo:e javne knjižnice, organizira'o rorranja in se udei« stvutojo zelo marljivo v dobrodelnosti, za kar in ajo posebnega duhovnika, Msgr. Beliče, 1:1 vodi njih akcito. Tudi poštni uradniki katoličani hra;c svojo organizacijo in sploh vsi posamezni s'ariovi iirajo svo'a združenja, ki so pod-rejera vrhovni reprezentanci, Katoliški narodni federaciil. Akadimik in krto'.iiki mi sifoni. Od katolike slrani se je primerona dosle; prenalo cenil pomen delovanja aknd"mi kov (vseučiliščnikov) za misiione. Naval no so je mislilo, da je z denarnimi zbirkami za misnone vse dovršeno. V zadnicm času pa so zlasti v Pelgiji začeli mero('a'>ii kro panu. Na ta način bi katoliški vseučilišč* nllci ne le razširili svoje obzorje, temveč hI občuMli tudi večje zanimanje za velike naloge Cerkve. Ne pozabimo, da je n. pf-v Indiji 17 domačih univerz s 67 tisoč študenti, ki se vsi navdušuieto za — poganstvo. Par katoliških vseučilišč je le kanja v morje. — Na Japonskem je 32 doma"i univerz, od katerih i trato samo šliri v™ kot 25 tisoč: di:akov. Na Japonskem je bilo v letu 1922 ra novo izdanih 13 tisoč km? in je izhajalo 4562 časopisov, vsi proti-katoliške smeri. Kaj pomeni edina katoliška univerza v Tokiju, proti vsemu temt velikemu poganskemu delovanju v Jflpaj"1 Protestanti so že davno spoznali mi™ nalogo akademskega misijonskega w" Izdali so geslo: všludenti daljnega vzhoda morajo biti priTo je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je žc tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v služijo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, soj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj jc tako nesrečna, uboga revica.In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli ao.t Škof je s solznimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi /noč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad 'mel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnjevo pastirsko palico v zveste roke ...« »Presvitli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« >In če vas prosim? Jaz — škofi« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moj« uboge župnije? Nihče no bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rohm: samo tega ne! Samo ne proč od moie črede!.. .< »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladili uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolioe so duhtele in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer Be je nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijolčasti pajčolani bo plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginilo zlate krone, rdeči plameni so švignili kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veli-častvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glavo in nad njimi je bočilo nebo 8 tisoč zlatimi lučeami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumen, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Ne-6teto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki voje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa jo molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zaprti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, sveie vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, kočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost Tudi v hribih jo treba vžgati sveti ogenj vere. Ze dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve iu se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?;: »Z veseljem, Presvitli.« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, u to naj vas ne prestraši. Vojščalei Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke jo obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. V. poglavje. Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležalo raztresene po hribih, škofovo željo o obnovitvi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiska se je poslužil, da bi se njegov poziv še bolj razširil. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnjost. . Prišel je maj in nekega soparnega dne jo prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gera in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostlivi gospod je mrtev,;: je jevil. »Pri jutranjem jezdenju je padel s konja. Mrtvaški voz je med |K>ijo ostal v biatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrtvaški z^on. četrt ure proti dolini, nad neko strmo pečino jo obstal mrtvaški voz. Kolesa ho se pogrez-nila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Pri najmanjšem neprevidnem premiku konj bi se kole a lahko zlomila in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež jo prasketal po strehi svečanostnega mrtvaškega voza, dragoceni venci bo bili izprani od dežja, priveski in teneica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z ošabnim obrazom sredi cesti, površno pozdravil župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitrol« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč se še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so uj rlo s hrbtom vanj. Močen sunek konj: voz so je zmajal, kolesa so te strla in krsta je zdrčala počasi v roke možem. Pod bremenom krste in težo mož so so tla udala. »Pogrezamo se,« so zakričali. »Nasip se podira.« V največji naglici so krsto privezali, dvajset pesti je zgrabilo, počasi in težko je drčala krsta kvišku na trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno nižje. Tudi njim so vrgli vrvi in iih potegnili kvišku. Komi' je bil zadnji rešen, se je jez zrušil in rumena, umazana voda so jo penila in drvela v globočino. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje ro ga porivali in podpirali in tako se ie čudna vprega počasi vzpenjala kvišku. Grof Hugo je stopal za krsto poleg žunnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko Hov »rukoploT. fiUaM hočejo vpeljati nvl,,^ «no zvezo nuvl Hpanskn tn Južno Ameriko v nameni bodo zgradili ve. likiinski zrakoplov z ^ bino 186.000 kubičnih metrov, ki !>o vozil j, Evrope v Južno Ameriko tn dni, dočim rabijo da. »es najhitrejfti p.irnikl M to vožnjo 18 dni f* bo pa vozil zrakoplov nanie. »to preri^unjenih ino k® na uro 200 km, ho tra-jala vožnja v Ameriko samo dobra dva dneva V začetku bo vozil samo po. Sto, in sicer 15 ton ali 7'XI.000 pisem, j>ozn«je pj tO do 12 ton i"i5to in KI popotnikov. Notri h,> radio. kadilnica, čitMnira itd. Adamova gora Otok Oyl»a na jutru Prednje Indij«, je M 00i) kvadrat-nii metrov velik, torej približno Štiri Slovenijo, Velika gora je tam inie-novnoa po Adamu. I'rnv. Ij!".a pravi namreč, 'k j« bil na Ceylonu paradiž in da je bežal Adam ei< 'am v Jndijo. Zato kc tudi skale m« i. Ju jo gora ali gorovje, Tjen-Šan: Nebeško gorovje, i Tung je vz'-od; zn.-nl polotok Santung je torej de-ž'ln na vzhodu neke+ti gorovja ali nek gi>r«, Hnj je morje, Sani . Miztt aH ob, mesto S«"?-haj Ja torej mesto b'iM m.rja oziroma inuslo ob morju. Hmian je dri"'« na jugu reke, Hu.nan dežele na jugu jezera, ktf jo l'U jezero. SI je zahod, Aiinsi toroj dežela na » hodu; Sen je prelaz. Ser« deže'e nn zahodu prelaU- Rol^a. V Belgiji »o vpeljali nov derai, ki n° "l" dali lino belca in ki I« to'iko vreden kot P«' ,|(> sedanjih belgijsHh frankov. 8001I na Nemara >' OoSkem. Na Nemcem J« vpisanih v telovadnn » spoti na druitva 7 miNJ nov članov, nn vnSl-em 1,800.000. KoM» pa prt nas? bi videli to njegovi prijatelji 1 Vedno jc bil tako natančen in eleganten, sedaj pn taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmignil z ramami in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grud odrezana od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrtvaški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtvec na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v ozki, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev!... Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modno pristrižna brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal tu mrtvec, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venoev, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zasmilil bledi, tihi mož. Med odre-venele prste m.i je položil križček in ga poškropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pacek Nato je postavil visoko svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požgali, da bi pregnali duh po trohnobi. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnike^ plemstva in dvomih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemnemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskali so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval slu-žinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so si težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šuštelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče zmenil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ru»i bodo vpeljali * 1. januarjem prihodnjega leta meter, litet in kilo-gram. Vse napreduje, samo ml lezemo z zasiara-no cirilico nazaj. Avtomobilu« restn. Po gorovju Pireneji med Francosko in Špansko so »gradili 000 km dolgo avtomobiino cesto, ki voli zmeraj v višini 1000 do '2000 m. Skoz gorovje Dolomiti na Tirolskem pa pelje cesta, ki pride tekom Štirih ur trikrat na višino 2200 metrov, torej tako visoko kot nag Stol na Gorenjskem. Opomin. »Otrok, tc ho-eeS staršem napraviti veselje, moraš biti priden, moraš zmeraj napraviti šolsko nalogo in moraS • pravem času preplavati Kanal!« Kanal je oiint med Francosko in Angl«-ško in j* postalo plavanje tam čez že tako moderno^ da kmalu ne bo kaj )*>-sebnega, ie boš prišel čet Meh za smeh. . Kako pa je bilo danes na lovu, ali ste dosti ustrelili?« »Ustrelil dosti, toda ti zlomki so po vsakem strelu od strahu zbežali.« a a a Iz otroških ust: -Mama poglejte no, stric je pa na glavi bos.« * * * Kaplar rekrutu: »Ti si prav toliko za vojaka, ket par starih hlač za operno ku-kalo.s * * p Kaplar: »Če bi papagaju to tolikrat povedal, bi že znal za menoj govoriti, toda ti, krokodil, si še veliko večji osel kot pa-pagaj.c # # „ Učitelj: »Zakaj postavljajo mostove?« Učenec: »Zato da morejo vode spodaj skozi.« * « « Mati: >Jelka, pojdi hitro k mesarju in poglej če ima prašičeve parklje.« Jelka (ko pride nazaj): »Nisem mogla videti, ker Je bil mesar v škornjih.« A a a Sodnik: »Vi ste tega gospoda, ki tu stoji in ki je urednik lista, pretepli, zakaj ste to storili?« Obtoženec: »Ko sem oni dan ukradel sto dinarjev, je v svojem časopisu zapisal, da sem jih stoinpetdeset. In radi tega sem imel največje neprijetnosti z mojo ženo.« * * * Kapi ta-: Kadar dam povelje: desno glej, se mora to tako hitro zgoditi, da drobci nosov po zraku okolu frče.c * * * Berolinčan: »Pri nas v Berlinu so oni dan operirali nekega Monnkovčana, ki je imel srce zalito od piva, srce so ven vzeli, očistili, mast postrgali ter zopet nazaj djali. Vse to samo zalo, da bo zopet lahko pil.« Monakovčan: »To še ni nič. Pri nas so nekemu Berolin&anu ušosa pet oentiinetrov bolj vzad prestavili, same zato da more goflo bolj na široko odpirati.« * t! It Mesarjev sin: »Oče, sedaj šele vem, zakaj mora klobasa imeti črevc. »No, zakaj pa?« »Zato da se ne vidi, kaj je notri.« a rt * Praktično naznanilo: »Od jutri naiprej bom proda;al blago tako poceni, da me je sram, da bi cene objavil.« A >» A Uradnik: »Kako močaa je vaša družina?« Kmetič: »Če se vkup vzamemo, nabi-Jemo vso vas.« * A A Stanovanjski najemnik: »To stanovanje je vendar zelo vlažno. Tamle kar gobe rastejo.« Posestnik: »Ali mislite da bom za te dinarje, ki mi jih bodete vi plačali, pustil v sobi pomaranče rasti?« a a a »Zakaj pravimo onim, ki jih obesijo, ubogi grešniki?« »Zato ker begatih grešnikov ne obešajo.« flt A A Predstojnik pisarne: »Vi Završnik, vi ste tako strašno počasni da, ako bi vam zdajle stopil na kurje oko, bi šele čez fri dni zavpili.« r a a a Rekrut je z dopusta prinesel naredniku klobaso: »Čudna pasma mora biti tam pri vas, ali imajo vsi prašiči tako kratko črevo?« >Y ti ti »Kako velika usla ima oni tamle.« »Da, tepa imamo v uradu samo za znamke slini-ti, ta jih namreč lahko kar celo polo hkratu oblizne.« a * A Čudna zdravnikova ordinacija. »Mrzle ovitke vam polagam na dušo in gibanje v prostem zraku Imejte v očeh. Predvsem p« obdržite v glavi kopelj.« Gost: »Vi nalakar, poglejte tu. V računu ste se zmotili, meslo trinajst ste zapisali štirinajst dinarjev.« Natakar: »Oprostite, gospod, sem mislil, da ste praznovernl, zato nisem hotel zapisati te nesrečne številke.« * a a Profesor je sedel v parterju gledališča. Imel je sedež na kraju. Med odmorom ga nekdo prosi, da ga spusti ven. »Ne,« pravi profesor, >ako vas spustim, potem bo cel razred hotel ven.« a A A Iz šolskega zvezka: »Hitro smo streljali na tigra. Žal pa smo zadeli samo rep, ta pa se je srdit zakadil proti nam.« a a a »Zakaj pa se ob priliki ženitovanja to« liko strelja?« »Najbrže v znak pričetka sovražnosti.« A a A V kmečki gostilni. Tujec: »Tu stoje trije čevlji pred mojimi vrati, kaj to po« meni? Mar mislite, da imam tri noge?« Hlapec (užaljen): »0 saj smo pri nag tudi že imeli tele z dvema glavama.« a a a »Ali želite tudi kaj jesti,« vpraša go» stilničar gosta. »Da, prinesite mi domačo klobaso, toda veliko, mene namreč vsaka malenkost zelo razburi.« Iz sporeda živinorejske razstave: »Oli desetih prihod goveje živine. Ob enajstih sprejem častnih gostov. Točno ob dvanajstih skupno kosilo.« a a A »Nikoli vas še nisem videl, da bi pri seji usta odprli.« »Tako? Saj se mi vendar vsakokrat zdeha, kadar vi govorite.« a * A Priča (ki je bil popolnoma plešast): »K« sem videl, kako je obtoženec ravnal z tož-nikom, so mi lasje stopili po koncu.« Sodnik; »Pazite se, vi stojite tu pod prisego* š Ameriške zadeve arefufe rnmm In ceno: ||H Dr. If AN CERNf. fiospodarshn pisarna. iuDIlana Mihloilteio ccsla 6 ||g| D POZOR! POZOR! KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA JOSIP IVflNCIC LJUBLJANA ŠELENBURGOUA ULICA Št.1 (D/ORlJČE LEVO) prodeja v reklamne svrhe, doler traja zaloga sledeče: 500 moških oblek is češkega sukna . po Din 480*-300 ,, t it n » • » » 550*- 20"1 n • it It B • it it 10» fantovskih oblek iz „ „ . „ „ 350"- 200 deških oblek od 3-12 let .... „ „ IbO"- 250 raglunov (dolge suknje)......„ „ 65 '- 150 „ „ ..................... 7f-0-- 200 sukenj kratkih...........„ „ 42cr- 100 „ „ finejših.........„ 500"- V zalogi je tudi raznovrstno Češko in angleško sukno iu se isto prodaja po TOVARNIŠKIH CENAH Posetite trgovino, oglejte si blago in prapričali se boste, da ste prihranili mnogo denarja pri izredno NIZKI CENI Nova trgovina manufaMure, novo blago in nove nizk cene Josip Slibar Ljubljena, Stari trg Z1 poleg Zalazniha Fabiani & Jurjovec UUBL1ANA, STRITARJEVA ULICA 5 Velka zaloga moškega in ženskega blaga za pomladanske in letne obleke. I«pa izbira svilenih rut in Serp Kroja«! in šivilje, pišite po rioree. ČREVA THnkfivrfttnn jio »aJueodnrMI fenl kakor vsako leto vumlno v z*l'igl. Kupim t ml I surovi In slupljenl lol In g* plačam po nalviSjl ilnrvnl crnt. Jos. Bergman, Ljubljana, Poljanska renta 85. ay«;aiiy>M'-■«»»«« aaaiaaroutt« Francoska lin .a, Cie. 6!e. Transatlar.t que, Havre-Newyork, samo O dni čez morje dobra hrana in pijača brezplačno, ' Cie. Charfjcurs Reunis, Sud Af' ;.!ique, in Transport Aiant.mes za pomor, vo/nic v južno Ameriko, Avstralijo, Argi ntm jo in Kar.ado. d Tozadevna pojasnila » in vorne liste e dajo zastopnik Ivan Kra er Ljubljana Kolodvo sk ul. 33. Nevestam In ženinom posebno znižane cene za razno blago, a. pr.: fine klotaste odeje, ročnega dela . , , 200 Din najboljše belo platno za rjuhe .... 24 Dia najboljše belo platno za kapne . . . , 34 Dia belo in pisano kontenino......12 Dia rujavo kontenino.............8 Dij črno in modno si'kno za moške obleke, svilo volneno v vseh barvah za žetuke obleke, rame posteljne garniture, deke. koče, cvilh za postelj, namizno prte, moške srajce in kravate, svilene rute Ln šerpe ter sploh vse, kar se rabi za l.alo -PRI IVANKI« - F. in L GORIČAR, Ljubljana - Sv. Petra cesta »ter. 29. JMT- Pazite dobro na nai naslov in it 29. iiMi«iisii»amiigiHiiri"»ii..... nun ■ wi.....i n 4 LepiT posestvo s hišo. 2 kleti, svinjski hlev, 2 orala polnega Vozila, 2 orala travnika, 1 oral njiv, cena 16.000 Uin — Verjceslav Justlnek, Podboršt, p. št. Jani ■ Dol. Prpfiflir Anton Jančar iz Gabrtja preklicuje II CtMIU. vgc ialjjve besede, ki jih je govoiil proti Martinu Novak iz Gabrtja, in te mu zahva. ljuje, da inu je odpustil in od tožbe odstopil, — Gabiije, 18. XII. 1926. Anton Jančar. Prodajni urad Portlar.d cementne tovarne Lnvje-Mojstrana Ljubljana, Dunajska cesta ttev. 33, r poslopju "Javnih skladišči prodaja prvovrstni cement na v«l;ko m malo po najugodnejših cenah. Si »Ina zalo{.i bluga v »Javnih skladiščih«. 8861 Drii«fC^©B|e kopilein<>. Orogerlja X. Židovska ulica l. ---- ^ irlCIll Uumidno prodajciiina: BunofsKa ccsla 14 hiša t». Mathiana poleg trgovine Sclineidcr & Verovšek ZitSOgA raznovrstnih oljnatih suhih in umetniških barv, firneža, lakov, steklarskega in mizarskega kl«;a, pleskarskih. zidarskih ter fopirov za umetnike. Terpentina, karbolineju, •lena* Špirita, prašnega in strojnega olja plovca itd. Torariia: sioro^iiovo ulica f® j Istrsko brinje, fige in slive dobite pri FRAN POGAČNIK — LJUBLJANA Dunajska cesta it 36. Ne zamudite izredno ugodne prilike! Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji iiviija, krojača ia čevljarja tar ia nak dom. Preden ti nabavite etroj, oglejte ti (o izrednoit pri trrdkl L. Baraga, Ljubljana Sc!enburq. BI. fi/l. Brssplafita pouk. 15 Ulno famitio. 7|ofnillP kur"i< <° dobro plača F. ČUDEN, lICHIIIKC Ljubljana, Prešernov« ulica št«T. 1. Zadružna gospodarska banka d. d. i Brzoiav.: Gosoobanka. Tel.št.57,979m470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 _ R.iua p««..«.čjkoTnjj. ur.da.«si.v.cii. v lastni palrči (vis a vis hoiela „Union")- Podružn.ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo-—, vloge nad I>ir» 25o,000.000*-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirie. daie v naiem lekiene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vloine knjižice ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi poboji Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Prodala srečk Državne razredne loteri|e. Izdajatelj: -I)r. Prane Kiilavee. 1«- Urednik: Fraae Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C'< Uvoženi „Simodolee" iz Švica, tedaj v občini Medelioi v Prtkmurju. Premovan v Turnišču 18. maja 1926. 10 mesecev ttara bikoa. Premovana v Turnišču dne 18. maja 1926. Premovanje goveje živine v Turnišču. V P rek m ur ju se na splošno goji simodolska goveja pasma, ki tu najbolje uspeva. Najlepšo živino pa odgajajo nekatere občine dolnjelendavskega okraja. Da se dobi pregled te živine in očrtajo smernice za bodoče delovanje pri tamošnji živinoreji, se je 18. maja 1926. 1. vršilo v trgu Turnišču premovanje goveje živine za okoliš turniške župnije. Do 9 zjutraj je bilo postavljeno na premovališče lepo očiščeno govedo. Iz okoliša, ki šteje 8 občin, je bilo pri-gona 35 bikov nad 1 in pol leta starih. 20 mlajših bikcov, 109 telic in 149 krav. Za ocenjevanje živine sta bili po- stavljeni dve komisiji. Ocenjevanje se je vršilo zelo strogo. Nagradilo se je 46 glav. Za razdelitev nagrad je bilo 7000 Din državne, 200 Din občinske in 500 Din zasebne podpore. Nagrade je dobilo 13 bikov, 24 krav in 9 telic. Poleg denarnih nagrad sta se izdali dve ministrski diplomi in 5 pohvalnic Velikega župana. Kmetijski strokovnjaki so bili mnenja, da je prignana živina dovolj lepa. K temu je pripomogla svoj čas tudi država, ki je v svrho osveženja krvi poslala v ta kraj enega bika originalca iz Švice. Poleg tega pa uvažajo nekateri živinorejci 6ami čistokrvne bike iz tujine. Dobra vzreja tukajšnje živine je zaslovela tudi v sosedne kraje, ki prihajajo semkaj po dobro semensko blago. Ob koncu premovanja je veliki župan mariborske oblasti razdelil nagrade. Nato so strokovnjaki v kratkih pa temeljitih predavanjih kazali pot k uspešni živinoreji. Prireditev, ki je bila prva te vrste v Prekmurju, je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Najlepia domača bika, dveletna. Premovana v Turnišču dne 18. maja 1926. Poletna obleka iz pralnega blaga za dekleta. Urezana je iz dveh delov: gornji del (prednji in zadnji del) sega do bokov, tam je nastavljeno krilo, ki je urezano zelo poševno, da dela naravne gube. Rokavi so dolgi in ozki in se v zapestju razširjajo. Edini okrasek te elegantne obleke (ki bodi enobarvna: temnomodra, temnorjava, temnozelena za starejše, svetlomodra, rožnata, lila, svetlorjava za mlajše) je bel stoječi ovratnik in ozka bela proga, ki pokriva razporo, ter strojni prešlvi v lokih v zapestju in preko bokov. Bakrotitk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.