sreda, 2!. 9. 1966 LETO XVII. — številka 72 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je senlce. Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjsk' tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cena 4t'> pat ali *t starih Jmai ie\ Ust izha»<: od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja .958 kot poltednik. Ud 1. januaru 19M) trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r t rt i h in soboiab Po kranjskih kolektivih o predlogu CO ZSJ Samoupravijaki o težavah Občinski sindikalni svet v Kranju je dal pobudo za prve pogovore po delovnih organizacijah o tem, kaj sa-moupfavljalci menijo o organizaciji konference samo-upravljalcev Jugoslavije ali kaki drugi obliki širšega pogovora. Predlog za to je dal CO ZSJ. Odločitev za ta korak, kakor tudi izbira oblike tega snidenja je zdaj samo v rokah zainteresiranih samo-upravljalcev. Prvi pogovor po delovnih organizacijah v Savi, Tekstil-indusu, IBl in drugod so pokazali, da samoupravi j alci čutijo potrebo za tako konferenco ali zbor. Ob tem orne- Vse za vašo pretirano v prodajalnah njajo mnoge težave v razvoju samoupravnega sistema in prakse, ki bi jih kazalo prerešetati v jugoslovanskem merilu in nakazati ustrezna izhodišča. Sem uvrščajo razne neskladnosti naše zakonodaje in predpisov, ki omejujejo pristojnost samouprav-Ijalcev, osebno odgovornost voddnih ljudi, usposabljanje samoupravi j alcev in podobno. Pri vseh teh in drugih pojavih, kot menijo samo-upravljalci, je potrebno da se ugotovi dosedanja praksa in točneje opredeli mesto samoupravnemu mehanizmu v našem nadaljnjem družbenem razvoju. Toda med delavci je bilo stišati želje še dlje od danega predloga. Menijo namreč, dd je velika slabost prav v tem, da ni bilo doslej organizacije, možnosti in oblik, da bi samoupravi j alci izmenjavali izkušnje, da bi skupno iskali rešitev pri posameznih težavah, ki so skupnega značaja. Prav zato so že v Savi predlagali, da bi v pripravah na zvezno konferenco imeli tako konferenco že v okviru občine. V občini je okrog 100 samoupravnih organov v proizvodnih organizacijah in dtužbenih službah. Mnoge probleme bi ie tu rešili. Za zvezno konferenco bi izluščili le one težave in nejasnosti, ki zahtevajo širše enotne rešitve v merilu Jugoslavije. Kot po večini predvidevajo, bodo v delovnih organizacijah začeli načrtno zbirati konkretne primere o težavah, ki jih tam čutijo samoupravi j alci. In prvo rešeto bo že v samem kolektivu. Tako je pričakovati, da bodo že priprave na zvezno konferenco odkrile in tudi nakazale razreševanje mnogih neskladnosti, ki se danes kažejo med resnično samoupravo in raznimi drugimi poskusi državnega, ekonomskega in administrativnega izvora. K. M. V Kranju, Tržiču, Škof ji Loki pred 30 leti Ko so tovarniške sirene dale znak Doseženi uspehi potrjujejo potrebnost takratnega boja 20. avgusta, pred tridesetimi leti so tovarniške sirene v Kranju dale znak za začetek velike tekstilne stavke v takratnih tekstilnih tovarnah. Delavci so zasedli tovarniške prostore in izvolili svoje vodstvo. Stavka se je hitro razširila še v Tržič, škofjo Loko in nazadnje po vsej Sloveniji. V noči od 15. na 16. september pa je policija na krvav in gnusen način stavko zadušila. V počastitev tega velikega trenutka, ki je prišel v zgodovino delavskega gibanja pri nas, so bile v preteklem tednu proslave v nekaterih kranjskih kolektivih. Tako so bile proslave v Iskri, v tovarna IBI, Tekstnem šolskem centru in Tekstilindusu. V Tekst Hindusu je bila v soboto ob tej priliki slavnostna se- ja centralnega delavskega sveta, katere so se udeležili tudi člani upravnega odbora, predstavniki tovarniških organizacij in udeleženci stavke. Po otvoritvi sta spregovorila Franc Istenič, predsednik sindikalne organizacije v tovarni in Edo Resman, bivši član in eden izmed vodij takratnega stavkovnega od- Blejski turistični promet med svetovnim prvenstvom Podaljšana glavna sezona Čez 100 odstotni porast prenočitev — Naj več Nemcev, Nizozemcev in Italijanov Svetovno prvenstvo v veslanju je minilo. Obiskovalci so se razšli in domačini so pričeli urejati vtise z minule »predstave«, iskati pomanjkljivosti in ugotavljati dosežene uspehe. Brez dvoma je eden izmed uspehov tudi velik obisk gostov na prvenstvu. Če primerjamo število prenočitev od 1. do 12. septembra lanskega in tega leta, vidimo, da so porasli za več kot 100 odstotkov. Lam je bilo v tem času zabeleženih 14.327, letos pa kar 30.902 prenočitvi. Pri tem je zanimivo, da kamp v tem času ni dosegel svojega največjega prometa. Da je bilo svetovno prvenstvo v veslanju res prvorazredna propagandna akcija, nam dokazuje število prenočitev tujih gostov. Na Bledu je bilo 27.559 tujih nočitev (lani 12.716). Vsi ti ljudje so se razkropili po svetu in bodo vsaj eno leto pomenili najboljšo »živo propagandj»< za blejski turizem, Drugačno sliko nudijo nočitve domačih gostov. Od lanskih 2.711 so se povzpele na 3.044. To sicer ne preseneča, saj .so domačini prihajal in odhajali z Bleda v istem dnevu, vendar pa podatek samo potrjuje celoletna zapažanja o opadu »domačega« turizma. Jugoslovani so bili (po prenočitvah) šele na drugem mestu. Največ je bilo Nemcev — 5.564 (lani 3.132) in Nizozemcev — 3.449 (lani 1.537). Na tretjem mestu med tujimi gosti so Italijani s 1.300 nočitvami. Poglejmo za konec še zanimivo gibanje prenočitev po dnevih od 1. do 12. septembra: 1. — 1.461, 2. — 1.483, 3. — 1.879, 4. — 1.985, 5. — 2.383, 6. — 2.734, 7. — 3.130, 8. — 3.438, 9. — 3.443, 10. — 3.685, 11. - 3.494, 12. — 1.788. — pc bora. Oba sta na kratko orisala potek in pomen stavke, dijaki osnovne šole Lucija« Seljak pa so izvedli krajši program. Vsi preživeli udeleženci stavke so v spomin na takratne dogodke prejeli knjigo Sv. Urh, na koncu pa so bili vsi skupaj povabljeni na skromno zakusko. Isti dan je bila v kinu Center osrednja proslava na kateri je bila ob 16. uri mladina kranjskih šol, ob 18. uri pa se je je udeležilo veliko preživelih udeležencev stavke, predstavnikov občine k» družbeno političnih organizacij ter občanov. Na proslavi je spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič, Prešernov zbor in Kranjski simfonični orkester Glasbene šole z gosti iz Ljubljane in kranjske godba na pihala ter recitatorji Prešernovega gledališča v Kranju i in DPD Svo-boda iz Straži-šča pa so izvedli znano Rdečo kantato. Mednarodni filmski festival na temo Šport in turizem V kinu Center v Kranju bo od 12 .do 16. oktobra letos I. mednarodni filmski festival na temo: SPORT IN TURIZEM. Pobudo za ta festival je dala mednarodna organizacija UNESCO. Pričakujejo, da se bo na festivalu zvrstilo okrog 60 filmov. Istočasno pa bo na Bledu mednarodni simpozij, kjer bodo predava- nja in razgovori o tej temi. Trenutno je za festival prijavljenih že 47 filmov iz 18 držav. Za najboljše filme bodo organizatorji podelili beli* srebrni in bronasti Triglav. Posebne nagrade so pripravljene tudi za režijo, scenarija kamero in glasbo. V prihodnje bo ta festival v Kranja vsako leto. A. Z. Proslave v počastitev 30. obletnice tekstilne stavke se je v Tekstilindusu udeležilo tudi večl« število udeležencev stavke — Foto: F. Perdan 967 7367 S seje občinskega sindikalnega sveta Tržič Se vedno premalo stanovanj Trenutno je v tržiški občini 455 prosilcev za stanovanja — Od tega je 122 nujnih primerov — Letos 40 vseljivih stanovanj, prihodnje leto 58; šele takrat se bo položaj nekoliko izboljšal Pretekli teden je bila seja plenuma občinskega sindikalnega sveta Tržič, na katero so povabili tudi predsednike sindikalnih podružnic. Na seji so razpravljali o stanovanjski problematiki v tržiški občini, ter perspektivah in nalogah s tem « zvezi. Stanovanjska problematika je trenutno eno najboj perečih vparašanj na območju občine. Trenutno je vloženih 455 prošenj za stanovanja, od tega pa je 122 nujnih primerov. Letos bo vseljivih 40 stanovanj v obeh blokih na Bistrici, prihodnje leto pa 5* v nvi stolpnici. Šele takrat se bo položaj nekoliko izboljšal, ker se bo s term sprostilo tudi del starih stanovanj. Plenum je sprejel tudi nekaj predlogov in jih bo posredoval občinski skupščini v obravnavo na prihodnji seji. Osnovno vprašanje, ki zanima sindikate je, kako zagotoviti stanovanja tistim občanom, ki nimajo lastnih sredstev za odkup stanovanja ali individualno gradnjo, živijo v slabih, tesnih in dotra- janih stanovanjih. Ta problem je pereč predvsem za tiste občane, ki so zaposleni v finančno šibkejših organizacijah, katere jim ne morejo zagotoviti stanovanj. To so predvsem kulturno izobraževalne organizacije. Pojavlja se tudi vprašanje, kako usmerjati občane na odkupovanje blokovskih stanovanj, da se ne bi odločali za individualno gradnjo, ki je za družbo prav gotovo dražja kot blokovska. Pri tem pa ugotavljajo, da bo v nekaj letih zazidana vsa razpoložljiva površina za individualne gradnje, v kolikor se bo nadaljevala v takem razmahu, kot se je prav v/ letošnjem letu. Razpravljali so, da bi bilo bolje graditi stanovanja v blokih brez opreme in z na- peljavo minimalne instalacije. Tako bi lahko vsaik posameznik stanovanje opremil po svojem okusu. So primeri, ko že vgrajene predmete in instalacijo preurejajo. Plenutm ObSS meni tudi, da bi bilo v prihodnje potrebno posamezna zazidalna območja komunalno urediti in šele potem izdajati lokacije oziroma gradbena dovoljenja. Cena za komunalno urejeno zemljišče pa bo seveda precej višja, kot je bila do sedaj. O. M. Teden boja proti TBC v tržiški občini Darila za bolnike na Golniku Občinski odbor RK v Tržiču je letos v času ►►Tedna boja proti TBC« od 18. do 25. septembra pripravil za svoje ©beaae ve* predavanj s filmi o tuberkulozi in raku. rom RK v Kranju organiziral obisk bolnikov, ki se zdravi- Prvi dan praznovanja je govoril preko lokalne radijske postaje v Tržiču dr. Branko Stangl o pomenu Tedna boja proti TBC. Tržiški prosvetni delavci bodo za učence tamkajšnjih šol pripravili predavanja o tuberkulozi, za podmladkarje oz. tečajnike prve pomoči pa bodo predavale o tej bolezni medici nsike sestre. Občinski odbor RK v Tržiču bo v sodelovanju z občinskim odt>o- jo za TBC na Gorniku, izročili pa jim bodo skromna darila. Aktivisti RK bodo prodajali značke po terenu, pobirali članarino in prostovoljne prispevke, obenem pa slišali tudi želje občanov, katera predavanja in tečaje naj bi pripravili v jesenskem in zimskem času. M. O. Spremenjen delovni čas na občini Na četrtkovi seji skupščine občine Kranj so sprejeli tudi sklep o spremembi delovnega časa delavcev uprave občine. Predlog za spremembo delovnega časa tako, da bi bile sobote proste, so dali člani delovne skupnosti uprave občine; o njeni je razpravljal tudi že svet delovne skupnosti in ob tej priložnosti sklenil, da se o nameravani spremembi delovnega časa izvede anketa med delavci uprave in občani. Ker je bila večina delavcev in večina anketiranih občanov za spremembo, je svet delovne skupnosti uprave občan« tudi ugotovil, da sprememba delovnega časa s prostimi sobotami ne bi bila v škodo občanov, ker se da proste sobote tako organizirati, da ostane delovni čas uprave kot celote nespremenjen. Predlog je skupščina na četrtkovi seji potrdila. Za začetek se bo delovni čas uprave skupščine občine spremenil tako, da bo prosta vsaka druga sobota tako, da bo polovica delavcev vedno na delu in da bo. uprava kot celota normalno poslovala tudi v sobotah kot doslej. Med ted- Srečanje na Lipniški planini Dne 11. septembra 1966. so se sestali na Lipniški planini preživeli borci Selške čete, ki so vodili hude boje z Nemci 9. septembra 1942. leta na tem kraju. Tedaj je poleg drugih padel tudi komandant I. grupe odredov Jože Gregorčič. Od sedmih še živih bivših borcev jih je prišlo šest: Stane Prežel j, Adolf Pračck—Adi, Janez Lušina— Mali. Stanko Podlipnik—Po-robek, Mirko Ambrožič in Vinko šmatek—Pero, manjkal je le tovariš Ante Jukič— Mato. Veselo in prisrčno je je bilo srečanje starih, dobrih tovarišev. »Prav tako sončno in toplo vreme je danes kot je bilo takrat, pred 24 leti,« je dejal tovariš Vinko šmitek in se vsedel poleg drugih na korenino mogočne smreke, ki je zevala izpod zemlje. In že je stekel v pogovor o vsem, kar se je tu dogajalo 1942. leta. Drug drugega so dopolnjevali v živahnem pripovedovanju. »Se spomnite, kako so Nemci streljali v Janoševo puško, ki se mu je obesila na vejo drevesa, mi pa smo se umaknili za skalo«, je dodal tovariš Stane in nadaljeval z opisovanjem občutkov partizanov tedaj v nemškem obroču. Z griča, kjer smo sedeli in poslušali bivše borce, nam je pogled uhajal na nasprotni ker.ee doline, k spominskemu obeležju — kamenjem, dvigajočšm se iz zemlje z napisi posvečenimi padlim tedaj na Lipniški planini. Nato smo krenili po poli, kjer ?a 1942. leta šli partizani Selške čete, za njimi oziroma okoli njih pa Nemci. Visoka praprot m drugo gozdno rastlinstvo je prekrilo sledove težkih dni. Prišli smo do točke, kjer se je naši poti priključil stranski odcep. »Tu so Kopišča«, je dejal Janez, »kjer so nas Nemci iz zaesde nenadoma napadli v bok.« Ustavili smo se zopet malo naprej, ob vznožju strmo vzpenjajočega se teretna na levi strani, na desni pa se je gozd položno spuščal navzdol. »Hudo je bilo, ko smo se tam vzpenjali na strmi rob, Nemci pa za nami«, je dejal tovariš Mirko, pokazal z roko na levo in potem nadaljeval: »Morda bi bilo takrat bolje, če bi usmerili na desno«. Na drugi strani strme vzpetina nam je tovariš Porobek pokazal, kje je takrat skril ranjenega Jožeta Gregorčiča in ga prekril z vejami Nato smo se spustili navzdol v grapo in po njej nazaj k spominskemu obeležju. Po kratkem počitku nas je tovariš Stane odpeljal navzdol k lovski koči, kjer so spretne ženske roke hitro pripravile okrepčilo. V objemu visokih in gostih smrek je-lovških gozdov smo se pred lovsko kočo vsedli okrog velike lesene mize in nadaljevali naš razgovor o epopeji gorenjskih partizanov na Jelovici v času narodnoosvobodilne borbe. Bivši borci so sklenili, da se bodk> prihodnje leto ponovno sestali na Lipniški planini in počastili spomin na padle tovariše. Povabili bedo tudi svojce padlih na Lipniški planini in ob tej priliki skušali zbrati gradivo, ki se nanaša na ta dogodek. Skrb za organiziranje tega snidenja pa so poverili tovarišu Stanetu Prezlju, ki je tudi letos uspešno vodil priprave za to srečanje. Ana Benedetič nom se bo s temi v zvezi spremenil delovni čas tako, da bodo — razen srede in sobote — delali od 7. do 14.30 ure, v sredah pa od 7. do 12J9 in od 14. do 18. ure. Spremenjeni delovni čas bo veljal za ves delavce upravnih organov razen za delavce uprave za notranje zadeve. Veljati bo začel 1. oktobra. — a S skupščine KSSZ za Gorenjsko Za zdravilo 1.50 N din Na zadnjem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj pretekli petek so udeleženci sprejeli sklep o izvolitvi članov skupščine. Nova skupščina bo štela 60 članov, volitve pa morajo biti končane do 20. oktobra letos. Poleg tega so sprejeli še sklep o delu prispevka, ki ga bodo zadržali zavezanci prispevka za izplačilo nadomestila osebnega dohodka svojim delavcem v primeru bolezni od štiri do sedemindvajset koledarskih dni in na koncu sklep o prispevku, ki ga morajo plačati zavarovane osebe k stroškom za izdana zdravila. Prvoten predlog je bil, da bi vsak zavarovanec za vsako na recept prej-to zdravilo plačal 1.70 novih dinarjev, vendar pa so udeleženci skupščine določili znesek 1.50 novih dinarjev, kar je kot minimalni znesek določila tudi republiška skupščina socialnega zavarovanja delavcev. A. 2. Kljub katastrofalni nesreči pri Lahovčah ni promet na brniškem letališču nič manjši; verjetno je bil v zadnjih dneh še večji, saj so pred letališko zgradbo čakala včasih na dovoljenje za vzlet tudi po štiri letala. Ob nedeljah in praznikih pa je veliko ljudi, Id jim je letališče privlačna izletniška točka — D— " " Komercialni uspeh tovarne Elan Plovba na sever in osvajanje Skandinavije Trgovci iz skandinavskih držav naročili 700 Elanovih čolnov iz plastične mase — Preizkušanje čolnov v Portorožu — Čeprav so letos v Elanu že izdelali okrog 130.000 parov smuči, so vseeno še vedno pod planom Pred kratkim je 15 uglednih trgovcev iz Švedske, Finske in Danske obiskalo tovarno ELAN v Begunjah. Omenjeni trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo čolnov, so strokovnjaki v čolnar-stvu. Z njimi ima ELAN že leto dni poslovne stike, spoznali pa so se lansko leto na zagrebškem velesejmu. Spomladi so jim že prodali 100 čolnov iz plastične mase za štiri osebe, s katerimi so bili severnjaki zelo zadovoljni, toda oblikovno niso ustrezali njihovim razmeram in zahtevam. Zato je Elan skupno z njimi izdelal štiri nove projekte in nato še prototipe. Ko so bili modeli novih čolnov izgotovljeni, je ELAN omenjene trgovce povabil, naj 6i ogledajo tovarno in čolne. Preizkušnja čolnov je bila v Portorožu, kjer je TOMOS posodil svoje motorje, ki so že bili v preizkušnji. Trgovci so bili po preizkušnji e čolni zelo zadovoljni. Vsi čolni so nepolopljivi in bo kontrolo nad proizvodnjo prevzela znana Londonska družba LLOYD. To je pomembno zaradi tega, ker je Ocenjevanje izložb »Turizem in šport — Bled 66« Povsod »Murka« in »Živila« ^ aabato je posebna komisija razglasila rezultate ocenjevanja aranžiranja izložbenih oken v času svetovnega prvenstva v veslanja, ki ga je organiziralo turistično poslovno združenje »Turist progres« iz Radovljice. Čeprav je na Bledu nekaj manj kot 100 izložb, jih je bilo le 47 taksnih, da so jih iahko ocenili. Kljub temu, da se je ureditev izložb precej izboljšala, pa je komisija ugotavljala, da je bil povprečni nivo nezadovoljiv. Tako je od vseh 47 ocenjevani h izložb le 14 preseglo srednjo točkovno vrednost. Komisija je ob obrazložitvi, da je bilo točkovanje izredno težko zaradi primerjave manjših in večjih izložb, ki jih na Bjledu primanjkuje, določila naslednjo razvrstitev: Prodaja za devize v Kropi V prodajalni delovnega kolektiva Umetne obrti v Kropi so v letošnji poletni sezoni prodali za okroglo 90 milijonov starih dinarjev svojih izdelkov, kar je precej več kot lani. Njihovi kupci so v večini tuji turisti, ki si pridejo ogledat ta stari železarski kraj in tudi delo današnjih potomcev nekdanjih (žebljarjev. In ti v glavnem ' plačujejo s tujo valuto. Kovano železo je zlasti všeč Francozom in Italijanom, medtem ko Nemci in drugi radi .kupujejo razne bakrene ^izdelke. Razen njihove prodajalne ob tovarni, ki je okusno urejena, prodajajo ^svoje izdelke tudi v Ljubljani in v Radovljici. — K, Al. 1. nagrado je prejela Jan Marija za izložbo »Tekstil« Murke Lesce. Nagrado v višini 120.000 starih dinarjev je dal organizacijski komite; 2. nagrado v višini 100.000 starih dinarjev, ki jo je dalo TD Bled jte prejel Štefan Lozič za izložbo »Živila« v Ljubljanski 4; 3. nagrado v višini 80.000 starih dinarjev, ki jo je dal Turist progres je dobil Štefan Močnik za izložbo Živila-»Bonboniera«. Poleg nagrad so razdelili še sedem priznanj. Zanimivo je, da so bila tudi vsa priznanja podeljena za izložbe »Murke« in »Živil«. — pc Kavarna v kinu Center Kinematografsko podjetje v Kranju bo v kinu Center z manjšo adaptacijo, pravzaprav neizkoriščenega prostora, uredilo manjšo kavarno. V njej bodo obiskovalci kina in drugi postreženi s slaščicami, žganimi pijačami in kavo. Poleg sanitarij bo v prostoru tudi deset miz s stoli. V poletnem času pa bodo izkoristili tudi prostor pred njo. Kavarna bo odprta od sedmih zjutraj do desetih zvečer in bo poslovala v režiji podjtetja. Oivoritlev je predvidena najkasneje za Novo leto; obljubljajo pa tudi, da bodo cene znatno nižje kot v tovrstnih lokalih v Kranju. A. 2. potrdilo Llovda važen prodajni argument, ki zagotavlja kvaliteto proizvoda, kalima za posledico večjo m lažjo prodajo čolnov. V ELANU bodo izdelovali čolne v štirih variantah od 4 do 8 oseb. Pri odhodu so trgovci iz severnih držav naročili 700 čolnov, želeli pa so jih še več, samo jih ELAN v tako kratkem času ne more toliko izdelati. JOŽE VIDIC Asfalt na cesti Križe-Pristava Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so v minulih dneh začeli z modernizacijo ceste Križe-Pristava. Cesto bodo razširili in asfaltirali, kanalizacijo pa bo uredilo Gradbeno podjetje Tržič. Stroške v višini 18 milijonov starih dinarjev je zagotovila občinska skupščina Tržič, gradnjo pa bo sofinanciralo tudi transportno podjetje SAP iz Ljubljane. Asfaltirali bodo tudi cesti Kovor-Tržič in Bistrica-Tržič. Na novi avtomobilski cesti bodo obnovili tlak pri begunjskem plazu, ki ga je raztrgala voda, na stari ljubeljski cesti pa bodo obnovili oporni zid, ki se je pred kratkim zrušil. Računajo, da bodo z vsemi deli končali še letos. M. O. Na obisku v tovarni čokolade Proizvodnja čokolade opada, potrošnja raste Slovenci čokolade ne izvažamo »Mi Slovenci vinca ne prodamo ...«, ampak tudi čokolade ne, »ker jo sami dobro jesti znamo.« To nisem vedel vse do dneva, ko sem prestopil prag »Gorenjke«, tovarne čokolade v Lescah. Tam so mi povedali, da celotno proizvodnjo čokolade v Sloveniji Slovenci sami porabimo in da jo ne izvažamo. Letos je v tem pogledu Gorenjka naredila malo izjemo; odposlala je pošiljko čokolade v težini 1.500 kg (!) v Kuwait, najbogatejšo deželo na svetu. Ne vemo, kateremu šejku je Gorenjska čokolada tako všeč, da mu jo bodo poslali še en paket, ki bo tehtal nekaj ton. Proizvodnja čokolade v Sloveniji ne dopušča, da bi jo izvažali v večjih količinah. Potrošnja čokolade v Sloveniji raste, proizvodnja pa o-pada. Tako smo npr. v Sloveniji 1961. leta proizvedli 1162 ton čokolade, ali 0.70 kg na prebivalca, dočim je potrošnja čokolade 1961. leta znašala 1344 ton ali 0,85 kg na prebivalca. V preteklem lotu smo v Sloveniji proizvedli 1123 ton čokolade, kar je 39 ton manj kot 1961. leta. Potrošnja čokolade v Sloveniji je lani znašala 3.200 ton, ali 1,95 kg na prebivalca. Padec v proizvodnji čokolade je posledica zastarelega strojnega parka. Tako je npr. strojni park tovarne Gorenjka Lesce nabavljen v" letih 1924 do 1934 in je le malenkostno dopolnjen v letih po vojrui. Po letnem planu bo Gorenjka proizvedla letos 576 ton čokoladnih tablic. Polletni plan so realizirali 95 odstotno, to pa zaradi tega ker imajo izredno napet plan in vsaka okvara na strojih predstavlja resno izgubo. Vendar nisem zaradi teh podatkov prišel v Gorenj ko. Razlogi so bili povsem drugi. Gorenjka je že dve in pol leti združena s tovarno »šumi« Ljubljana. Ing. Veri Berc-Perovič, šefu obrata Gorenjke, sem postavil naslednje vprašanje: »Slišal sem, da imate v obratu Lesce višje osebne dohodke, kakor delavci v matični enoti v Ljubljani. Prav tako sem slišal govorice, da vam v Ljubljani to zavidajo in poskušajo izravnati osebne dohodke?« »O tem niti besedice«, mi je odgovorila »to morate vprašati v Ljubljani«. O tem nisva več govorila. Zvedel pa sem, da ima 79 zaposlenih v Gorenjki povprečni osebni dohodek v prvem polletju letošnjega leta 83.306 S din, dočim imajo delavci tovarne Šumi v Ljubljani okrog 76.000 S din. Pretekli teden Je bila seja delavsikega sveta v Ljubljani, toda o zravnanju osehnih dohodkov niso razpravljali. To pomeni, da so takšne govorice neresnične, čeprav nekateri v Ljubljani »res izražajo takšne težnje«, kakor mi je ob koncu našega razgovora dejala tovarišica ing. Vera Berc-Perovič. JOŽE VIDIC V teh dneh, ko se je treba oskrbeti z ozimnico, je kranjska tržnica vedno premajhna, vedno je gneča. Oskrba z ozimnico povzroča vsako leto precej skrbi. Prav bi bilo, da bi oživili — morda v okviru Gorenjskega sejma — posebne sejme ozimnice, posebno v letinah, kakršna je letos, ko so pridelki dobro obrodili. — Foto: Perdan Ilolandski pevci med nami Po tromesečnem zatišju je prejšnji teden v Kranju zopet zaživela koncertna sezona. V ponedeljek, 12. septembra, se je ljubiteljem glasbene umetnosti, še posebno pa ljubiteljem zborovskega petja, z velikim uspehom predstavil scdemdesetčlanski moški pevski zbor iz nizozemskega mesta Brunssuma pod vodstvom dirigenta Huberta Scheerena. Brunssumski zbor je eden izmed najboljših nizozemskih moških pevskih zborov, saj je tako v svoji domovini kakor tudi na različnih gostovanjih in tekmovanjih izven nacionalnih meja dosegel pomembne uspehe. Zbor, ki je letos prvič v Jugoslaviji, se je z veseljem odzval povabilu Prešernovega zbora in tako omogočil našemu glasbenemu občinjs/vu, da neposredno spozna glasbeno kulturo naših severnih prijateljev. Njihov koncertni spored je obsegal zborovske skladbe iz svetovne glasbene literature. Pretežni del teh skladb je bil koncertnemu občinstvu še neznan. Dirigentu zbora Hubertu Schcerenu se je posrečilo ustvariti homogeno celoto in zvočnost, ki je bila odlično poudarjena prav v izrednem pianissimu. Vse tuje skladbe je zbor pel v originalnem jeziku, mednje pa je vključil tudi skladbo slovenskega skladatelja Pavla šivica Dekle ob oknu, katero je občinstvo najtopleje sprejelo. K sestavi koncertnega sporeda bi pripomnil le to, da bi želeli spoznati več kompozicij njihovih skladateljev, kakor tudi skladb v živahnejšem ritmu in pestrosti harmonskega izraza. Celotni nastop je prijetno popestrila pianistka Jeanie Potgieter. ki je poleg klavirske spremljave treh zborovskih skladb 6 tehničnim si- jajem in mladostnim elanom zelo muzikalno interpretirala dve Chopinovi skladbi, in sicer Fantazijo v cis-molu in Valček. V znak priznanja za uspešen nastop je predsednik Prešernovega pevskega zbora Zmago Benčan izročil nastopajočim sliko mesta Kranja, delo akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja, predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Kranj Milan Tepina pa lovorjev venec. Koncert je doživel vse priznanje tudi pri poslušalcih, ki so do zadnjega kotička napolnili koncertno dvorano delavskega doma in posamezne točke programa nagrajevali z bogatim aplavzom. Dušan Slanjko V nekaj stavkih SKOFJA LOKA: televizija na loškem gradu — Ekipa ljubljanske televizije snema te dni na loškem'gradu oddajo »Oživele kronike«. To bo novs enomesečna oddaja, ki bo nadomestila kulturno oddajo »Peščena ura«. Verjetno bodo naslednjo oddajo posneli v Kamniku in morda kasneje tudi v Kranju. TRŽIČ: »Gorenjska izobraževalna skupnost« s sedežem v Kranju — Tudi v Tržiču so se pred dnevi setali prosvetni delavci in razpravljali c osnutku predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Predloge, ki so se izkristalizirali v živahni razpravi, bodo poslali republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo. Zlasti menijo, naj bi vzgojno-varstvene zavode in osnovne šole financirale občine, srednje in visoke šole pa republika. Predlagali so tudi, naj bi se izobraževalna skupnost s sedežem v Kranju za vso Gorenjsko imenovala »gorenjska regija« ali »gorenjska izobraževalna skupnost«. KRANJ: razstava v spomin na veliko tekstilno stavko — V galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju je v spomin na veliko tekstilno stavko pred 30 leti zanimiva razstava pred-' vojne socialne motivike v delih slikarja Ivana Kosa. Kos je bil rojen leta 1895, študiral je na Dunaju in v Pragi, zdaj pa živi v Mariboru. Bistvo njegovega realizma v akvarelih in risbah je psihološka portretna študija, v kateri je svojsko liričen, trpek in resnoben. V njegovih delih, ki so večina portreti, vidimo okolje preprostih ljudskih tipov iz vsakdanjega življenja. Tržič: Nagrada za »Grajzarje« V mednarodni igri pod-mladkarjev Rdečega križa osnovnih šol, ki jo je na pobudo mednarodne organizacije RK organiziral centralni odbor RK Jugoslavije, so učenci osnovne šole heroja »Grajzarja« v Tržiču osvojili II. nagrado v zveznem merilu. Namen igre pod naslovom »Album prijateljstva« je bil ta, da se pionirji raznih narodnosti pobliže seznanijo z delom v sami organizaciji, kraji kjer živijo, z družbeno ureditvjo in vsem, kar daje čim jasnejšo sliko o dejanskem položaju njihove domovine. Vse to so ponazorili v albumih, ki so jih opremljali skozi vse šolsko leto Ln si jih potem preko organizacij RK med seboj izmenjali. Redakcija lista »Podmla-dak«, ki je razpisala tri nagrade za najlepše opremljene »albume prijateljstva« v državi, je prisodila drugo nagrado podmladkarjem osnovne šole heroja »Grajzarja« iz Tržiča. Poleg pismene pohvale so prejeli tudi 50.000 starih dinarjev nagrade. Za uspeh, ki so ga dosegli (edina nagrada v Sloveniji) zaslužijo brez dvoma vse priznanje, kakor tudi njihovi mentorji, ki so s svojimi nasveti veliko pripomogli k temu uspehu. M. O. Po sklepu o ukinitvi Kmetijsko-živinorejske šole Težave v Poljčah Skupščina občine Radovljica je 21. junija letos sprejela sklep, da Kmetijsko-živinorejska šola v Poljčah z 31. avgustom letos preneha z rednim poukom, da pa se 28 učencem, ki so lani končali prvi letnik, omogoči nadaljnje šolanje do konca šolskega leta 1966/67. V izpraznjene prostore šole v Poljčah naj bi se vselilo nekaj oddelkov osnovne šole Radovljica — podružnične šole Begunje. Sklep radovljiške občinske skupščine pa za upravo Kmetijsko-živinorejske šole v Poljčah — kot vse kaže — ni bil odločilen. Kot so že pred sklepom skupščine tudi zdaj še delajo po svoje in se ne zmenijo dosti za mne- nje občine in članov skupščine, ki v tem najvišjem samoupravnem organu predstavljajo vse občane. Konec julija jc Poljče obiskala posebna občinska komisija, ki si je ogledala prostore šole, kamor naj bi se z začetkom šolskega leta preselilo nekaj učencev iz Begunj. Vedeti je namreč treba ,da stavba šole v Begunjah, ki je stara že 160 let, ne ustreza več svojemu namenu, na drugi strani pa so v Poljčah prazni prostori. Kapaciteta šole v Poljčah je 55 učencev; v lanskem letu jih je bilo v obeh letnikih 44, letos pa jih je v drugem letniku le 28. Komisija je takrat ugotovila, da bi šola iz Begunj lahko zasedla v Poljčah dve učilnici in stranske prostore in da to ne bi oviralo normalnega dela drugega letnika Kmetijsko-živinorejske šole. Vendar je uprava šole Poljče ostala gluha za vseTto in sredi prejšnjega tedna osnovni šoli iz Begunj še vedno ni dovolila vselitev v njihovi učilnici. — Načelnik oddelka za družbene službe radovljiške občine Jože Koželj je v sredo prejšnji teden, 14. septembra, ko smo se oglasili pri njem, pravkar pripravljal odločbo o vselitvi podružnične šole Begunje v dve učilnici v Poljčah. Povedal jc, da se s predstavniki uprave šole sploh ni mogoče več pametno pomeniti in da bo treba zgrda napraviti red. Kljub temu, da večina re-publikih organov ne soglaša z ukinitvijo Kmetijsko-živinorejske šole Poljče, je vendarle odločilen sklep radovljiške občinske skupščine, — lega pa v Poljčah očitno ne priznavajo. A. Triler SOLA V ŽELEZNIKIH — 15. julija so v Železnikih pričeli z adaptacijo in dozidavo šole. Delovne organizacije v Selški dolini bodo za gradnjo šole plačevale 1 odstotek od čistega osebnega dohodka na zaposlenega. Računajo, da bodo tako zgradili šolo v dveh etapah. Letos bodo zbrali okoli 52 milijonov starih dinarjev, celotno delo pa bo stalo okoli 150 mijijonov »tarih dinarjev. Predvidevajo, da bo adaptacija in dozidava zaključena do 15. avgusta 1967. Foto — F. Perdan iarjan Jemec-novi ravnatelj osnovne šole Žirovnica »Huda ura bo!« je dejal Celinar v igri »Plavž«. Huda ura bo, pravijo učenci osnovne šole v Žirovnici, ker je Celinar postal ravnatelj osnovne šole. No, ni tako hudo. Novi ravnatelj, ki bo v kratkem prevzel dolžnost, je med učenci zelo priljubljen. Kot učitelja petja in aktivnega delavca v KPD »France Prešeren« na Breznici, smo ga videli nastopati na vseh proslavah ob raznih priložnostih. Osnovna šola Žirovnica že dlje ni Lmela ravnatelja, pač pa vršilca dolžnosti. Na razpis so se prijavili trije, toda dva sta umaknila svoje prijave, ker jima šola ne more zagotoviti stanovanja. Tako je ostal samo Marjan Jemec, ki ga je pred kratkim delovna Skupnost tudi izvolila za ravnatelja. Dosedanji vršilec dolžnosti Franc Langus se na razpis ni prijavil. J. V. ; Dopisujte v našo rubriko! -ljudje in dogodki- U Tantova oporoka IV dni po sv t* tu Včeraj, 20. septembra, se "je začelo 21. zasedanje generalne skupščine OZN. Na tiskovni konferenci je generalni sekretar U Tant izjavil, da je pripravljen delati na položaju generalnega sekretarja do konca sedanjega zasedanja; to je približno do 20. decembra. Na povabilo predsednika SFRJ in generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita bo od 22. do 25. septembra na obisku v Jugoslaviji generalni sekretar ĆK KP Sovjetske zveze Leonid Brožnjev. Na kratki tiskovni konferenci v Beogradu je indonezijski zunanji minister Adam Malik izjavil, da bo Indonezija sodelovala že na 21. zasedanju generalne skupščine OZN. Indonezija je tudi sporočila .Združenim narodom, da bo ponovno postala članica te svetovne organizacije. Ze drugič zaporedoma je U Tant, generalni sekretar OZN sporočil, da ostane trden pri svojem sklepu. U Tant je svojo ostavko na položaj generalnega sekretarja napisal že prvega septembra letos v 117 izvodih. Vsebino svojega pisma, v katerem je obrazložil svoj sklep o umiku iz steklene palače, je po 25 selih razposlal v poslovne prostore vseh delegacij, ki so članice svetovne organizacije. Takrat so mnogi, ki so bili zaskrbljeni za usodo svetovne organizacije, upali, da bodo U Tanta pregovorili. Takšna ugibanja pa so ostala prazna. U Tant je pred začetkom letošnjega zasedanja svetovne organizacije ponovno povedal, da ne namerava V__ preklicati svojega sklepa in da se pod nobenim pogojem ne namerava potegovati za najvišji položaj v svetovni organizaciji. Ostavka U Tanta ima namreč globlji pomen. U Tant ni odstopil kar tako, ampak je s svojim odstopom opozoril, da je svetovna organizacija v težki krizi in je zđaj zadnji čas, da to politično krizo preprečijo, sicer bo prepozno. U Tant je žrtvoval sebe, da bi svetovno skupnost prisilil, da najdejo modus vivendi. To načelo je bilo vseskozi TJ Tan-tov evangelij. Kriza v svetovni organizaciji ni nastala zaradi U Tanta, ampak zaradi drugih nesrečnih problemov, ki ogrožajo mir na svetu. In prav je imel U Tant, ko je v svoji prvi poslanici zapisal: »-Sedanji dogodki vodijo v večji spopad, ker so napori, da bi takšen razvoj preprečili nezadostni in neučinkoviti.« TJ Tant je imel na položaju generalnega sekretarja veliko zaslug, da se kriza v svetovni organizaciji ni poglobila. Med ta prizadevanja sodi vojna v Vietnamu, ki je ni mogel preprečiti. TJ Tant je človek, ki je prišel iz Azije in pozna ta svet. Morda je prav to dejstvo krivo, da se umika s položaja, kjer je s spretno roko delal. 57-letni Burmanec pozna Azijo. Njegov oče je bil lastnik riževega mlina, sam pa je bil najprej učitelj, potem pa se je pridružil gibanju za osvoboditev Burme, boril se je proti Japoncem in Angležem, postal je zgodovinar, politik in diplomat. Ker razume Azijo boljše kot drugi, ker je hotel pre- prečiti v Aziji vojno in ker v tem ni uspel, se je premislil in odstranil. Pri njem je vsaka odločitev vprašanje vesti, moralnosti in odgovornosti. Takšen kot je bil, je TJ Tant rešil številne zapletene probleme na sve-f^. Prepotoval je ves svet. Ooiskal je Moskvo, Hava-no, Indijo, Pakistan, potoval po Evropi in Južni Ameriki. V Kongu je preprečil Moisu Combeju odcepitev Kalange. V Havani se jc pogovarjal s Fide! Castrom, v Vatikanu s Pavlom VI, v buckinghamski palači z angleško kraljico, na Ciper je poslal ►►modre čelade«. Bil je veliko na potovanjih po mnogih deželah. Kjer je bilo težko, je bito TJ Tantovo posredovanje učinkovito. Razen ene same izjeme. Vietnama. Rešil je celo iinančno krizo, ki je prelila, da spodkoplje svetovno organizacijo. V Naklem bodo gradili vodovod in asfaltirali ceste eferendum za samoprispevek ReferendLim za samoprispevek za gradnjo vodovoda Duplje—Strahinj—Naklo—Polica in za asfaltiranje ceste Naklo—Strahinj bo 2. oktobra V Naklem je bil pred nedavnim zbor volivcev — tokrat sila dobro obiskan, na katerem so sprejeli sklep, da se za gradnjo vodovoda Duplje—Strahinj—Naklo—Polica in za asfaltiranje ceste Naklo—Strahinj razpiše referendum za samoprispevek. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka je nato sprejela tudi občinska skupščina Kranj. Referendum za oba samoprispevka bo 2. oktobra. Pri krajevni skupnosti v Naklem imajo že poseben gradbeni odbor, ki bo skrbel za izvajanje del. Že vsa povojna leta, na vseh zborih volivcev, se v Naklem kaže nujna potreba po gradnji vodovoda. Problem pa je postal kritičen v zadnjih nekaj letih, ko se je na tem območju izredno hitro povečalo število ljudi zaradi obsežne stanovanjske gradnje. Sedanji vodovod v Naklem je bil zgrajen leta 1911, ko je bilo v Naklem približno 80 stanovanjskih hiš, danes pa jih je okoli 300 s približno 1.500 prebivalci. Razami j ivo je. da zato prihaja do pomanjkanja vode, čeprav delno pomaga pivški vodovod, razen tega pa voda m higiensko neoporečna. Posebno hudo je bilo pomanjkanje vode letos. Hitro se v Naklem v zadnjih letih razvija tudi turistična dejavnost, ki pa bo zavrta, če problem oskrbe z vodo ne bo rešen. Drugo kritično vprašanje, vedno na dnevnem redu zborov volivcev, je asfaltiranje 1 km dolge ceste IV. reda Naklo — Strahinj. Vsako leto veljajo vzdrževalna dela nad 1 milijon starih din (plača za cestar'a in material), j cesta pa je kljub temu v ze- : lo slabem stanju. V Strahinj namreč vsak dan šestkrat vozi tudi avtobus v obe smeri, ki vozi v Kranj okrog 150 ljudi. Ker hočejo občani krajevne skupnosti Naklo ta dva prblema čimprej rešiti in ker 'so tudi sami pripravljeni prispevati del denarja ali v delu, so predlagali uvedbo samoprispevka. Samoprispevek bo možno plačati v dveh oblikah: na vsako gospodinjstvo v vaseh Cegelnica, Naklo, Malo Naklo, Pivka, Polica in Strahinj (za hišne številke 1 — 11, 83 — 85, 87, 89, 91, 94 in 95, ostali pa imajo svoj vodovod) bo prišlo v dveh letih povprečna po 60.000 starih dan ali 30 dolžinskih metrov izkopa, torej dolžinski meter po 2000 starih din. Vsak se bo lahko sam odločil, ali bo delal ali plačal ali pa bo sam najel delavce za izkop in pozneje zasulje. Seveda bo 30 m dolžine za izkop ali 60.000 din prišlo le povprečno na gospodinjstvo, dejansko pa bodo izdelali poseben ključ za razdelitev, ki bo moral upoštevati predvsem, koliko kdo 1 vode porabi ali jo bo porabil. Po predračunu Cestnega podjetja Kranj bo asfaltiranje ceste Naklo — Strahinj veljalo približno 17 milijonov starih din; od tega bi 7 milijonov din prispevali tisti občani Strahinja, ki niso interesenti za vodovod, ostali denar pa bo zagotovila občina. Ta samoprispevek, za katerega bo poseben referendum, naj bi plačevali na enak način kot tisti za vodovod: 60.000 din ali 30 dolžinskih metrov izkopa za vodovod, obračunavali pa bodo potem to člani gradbenega odbora. Ce se bodo občani v referendumu izrekli za obe investiciji, bodo seveda samoprispevek potem morali plačati. Za primer, če kdo ne bi ho- Zaradi neobveščenosti tel plačati, je v sklepu o raz-* pisu referenduma določilo, da se znesek prisilno izterja, in sicer od delavcev 1,5 % od neto mesečnih prejemkov, od obrtnikov v višini 3*/» od dohodka in od lastnikov zemljišč (kmetov) v višini 2 % od njihovega katastrskega dohodka, vse seveda do določene vsote 60.000 in. A. Triler Potres na Jesenicah Dvanajstega septembra zvečer je na Jesenicah votlo zabobnelo. Zemlja se je stresla,' preplašeni Jeseničani pa so zbežali na cesto. »Potres« so pomislili Jeseničani in čakali kaj se bo v naslednjih trenutkih zgodilo. Zemlja se ni več stresla, ljudje so se umirili, le radovednost, zakaj se je zemlja stresla, je rastla skupno z večernim mrakom. Potresno središče je bilo v jeseniškem kamnolomu, povzročili pa so ga delavci ge-oiloškega zavoda Ljubljana. Do tega je prišlo iz naslednjih vzrokov: Kamnolom Pod Mežakljo je skupaj z visokimi pečmi delovna enota Železarne Jesenice. Po predvidevanjih in planu bodo letos pridobili 50.000 ton apnenca — tolčen-ca„ ki ga potrebujejo pri visokih pečeh; pri visokih pečeh' apnenec potrebujejo za tehnološki proces pridobivanja surovega železa. Iz kamnoloma Trebcž na Javorrvku pridobijo letno okrog 6.000 ton dolomita. Poleg tega v železarni vsak dan porabijo 60 ton apnenca, ki ga železarna kupuje od Komunalnega podjetja Radovljica — kamnoloma Kanina gorica. Iz teh podatkov se vidi, da je železarni za obratovanje potrebno zelo veliko apnenca. S povečanjem novih elektro peči v martinarni, se predvideva povečava plavžev, gradi pa se tudi nova aglomeracija. Zato bodo zahteve za apnencem vedno večje. Zaradi tega v železarni že dalj časa razmišljajo, kako bi odpravili klasični način pridobivanja apnenca. Zato so v aprilu letos podpisali pogodbo z geološkim zavodom Ljubljana o izvajanju poiz-kusnih del globinskega vrtanja in odstreljevanja. To delo bodo kasneje opravljali delavci kamnoloma sami. Geološki zavod se je pogodbeno obvezal, da bo odstreVI do konca leta 60.000 ton materiala, od tega 80 odstotkov v granubci'i do premera 400 mm, 20 odstotkov pa nad 400 mm. Izvajalec garantira za vso varnost in nastalo škodo izven območja kamnoloma. Vsako odstreljevanje se bo vršilo po naprej izdelanem ia inšpektoratu predloženem elaboratu pod strokovnim nadzorstvom inženirjev pod-i jetja. 12. 9. ob 19.15 je zamolkel globinski odstrel preplašil nešteto prebivalcev Jesenic. To pa tudi ni nič čudnega, saj je v globinski vrtini eks;>lo-i diralo 2.700 kg eksploziva ka-meksa in nitrola. Tokrat od-J strel ni dal zaželjenega rezultata. Varnostni ukrepi zahtevajo, da se o odstrelu ob-' vesti prebivalstvo v razdalji do 400 metrov. Odstreljevanje v nočnih ufah je prepo» vedano. Sicer je bil odstrel predviden za 17. uro, vendar zaradi tehničnih ovir to ni bilo izvedljivo. Ker bodo Jeseničani doži-i veli še več »potresov« in da ne bi bilo preplaha, bodo V naprej o vsakem obveščali prebivalstvo preko ' ^enišik©" ga radia. ., 1 ,r,J" - P.'.ftfORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAMA © PA »Vedno sva se dobro razumela« TriilPliii'T-l pravita zakonca Marija in Anton Jakopin, ki sta že petič poročena Na domu v Podbrezjah smo obiskali Aniona in Marijo JAKOPIN, redka jubilanta, ki sta se v soboto, 17. septembra, že petič poročila in tako slavila diamantno poroko — 65 let skupnega življenja. Oba sta čila in zdrava, ob našem srečanju pa smo jima ponovili nekaj vprašanj. Najprej jubilantki Mariji: Ali nam lahko poveste, ob tem pomembnem življenjskem jubileju, nekaj spominov iz mladih let? Nisem bila še stara 2 leti ko mi je umrl oče. Mati se je še enkrat poročila in dobila sem po pol sestre in brate. Hodila sem v šolo in še kot otrok opravljala doma vsa dela in tudi pri kmetih. Spominjam .se, da sem si sama prislužila 100 krajcarjev, ko sem bila stara šele 12 let. Končala sem štiri razrede osnovne šole, še kot otrok sem morala za služkinjo v Liubljano. Mati me je obiskala samo takrat, kadar je potrebovala denar. Lahko si mislite, kako sem biila srečna, ko sem vedela zakaj me obi-6če. Rodili ste osem otrok. Kaj mislite ali bi se današnja porodnica znašla v takih okoliščinah, kakor ste se morali v« pred desetletji? Res, imela sem osem otrok, "va sta mi umrla zaradi pomanjkanja hrane, ostalih šest Pa živi. Kar zadeva današnjo Porodnico lahko trdim, da bi v takratnih okoliščinah prav malo novorojenčkov ostalo živih Vsaka si je lahko pri-vošcla le toliko, kolikor se Je sama znašra. Sploh ne morem opisati razlike. To mora ciovek sam poskusiti. Omenim naj le prostore, v kaite-rih smo takrat živeli. Bili smo brez elektrike, vodovoda, pri majhnih in temnih oknih, črni kuhinji, da ne govorim o obleki in čevljih, paj je bila v glavnem od vseh m smo si jo izposojali. Hrane pa največkrat sploh ni bilo. Povejte nam, ali ste se z možem kdaj resneje sprla? Kolikor se spominjam ne. Mislim, da se nisva dostikrat sporekla. Veste, včasih smo se poročene žene znaJe malo bolj zadržati, kakor današnja mladina in tudi potrpele smo marsikaj. Danes pa ni tako, zato je tudi toliko ločitev. Stari ste 90, mož pa 92 let. Kaj ste kot gospodinja kuhali, da sta oba ostala tako čila in zdrava? Ja, vseh 65 let, kar sva poročena, kuham preprosto domačo hrano. Mesa porabim na teden le pol koligrama. Mož Anton, ki je pravkar pripeljal krompir z njive, se je pridružil najinemu pogovoru. Povprašali smo ga, če je bil doslej v življenju srečen? Kmalu po rojstvu mi je umrla mati. V šolo nisem hodil, zato ne znam brati. Imel sem dve mačehi, zato moja otroška leta niso bila najlepša. Še kot otrok sem si moral sam služiti vsakdanji kruh. V zakonu pa sem kar zadovoljen, saj se z ženo dobro razumeva. PosIovUi smo se z željo, da si čez pet let — ob železni poroki, spet sežemo v roke. Rado čarman J&gk . sj^jii V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO ZAČELI OBJAVLJATI NOVO SLIKANICO rgonavti| ZANIMIVO IN NAPETO ZGODBO O ISKALCIH ZLATEGA RUNA, KI JO JE PRIREDIL jj IN NARISAL SAŠA DOBRILA ■ Preteklo soboto sta se v poročni dvorani občinske skupščine v Kranju že petič poročila zakonca Anton in Marija Jakopin. Slavnosti so se udeležili tudi predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih kolektivov. Ob njuni diamantni poroki jima iskreno čestitamo in želimo, da bi čez pet let praznovala tudi železno poroko — Foto: F. Perdan !!!tiH!ltnSini!Ii!lHi!i!!il!IIHH!!Hl!iillIli!ltli lillllllltllllHIlllIlHIlU Kako preprečiti smrčanje Najmanj vsak osmi človek smrči — je ugotovil dr. Mar-cus H. Bouhvare s floridske univerze v Palm Beachu. Smrčanje lahko povzročijo različni vzroki: zaprt nosni prehod, slaba struktura nosa in grla pa tudi določeni položaji pri spanju. Pri otrocih je zabeležen višji odstotek smrčavcev kot pri odraslih. Po mnenju dr. Boulwara je najboljše sredstvo proti smrčanju spanje v ne pretopi i sobi, da bi tako preprečili pregretje telesa in s tem tudi dihalnih poti, temeljito čiščenje nosa, pri stalnih smrčav-cih pa zdravniški pregled mandeljnov, vratu in grla. Na vsa druga sredstva proti smrčanju dr. Boulvvare ne da mnogo. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE @ GORENJSKI K Lesen plug »toplar« Mehanizacija vse bojj prodira v naše zasebno kmetijstvo. Ne le vprežne in moKV kosilnice, sejalnice, kultivatorji itd., tudi traktorji niso Po naših vaseh več redkost. V vaseh okoli Kranja, okrog Cerk^j & v Žabnici z okolico ima svoje traktorje s priključki * precej kmetov. Za večje in tudi srednje velike kmetije v rajnskih predelih okrog Kranja postaja lasten manjši trakt* nujnost, posebno na kmetijah, kjer dobro gospodarijo i* kjer pomeni kmetijska in živinorejska proizvodnja glavni \\ celo edini vir dohodkov. Glavni cilj, ki je zdaj pred km« i ni več lasten avtomobil, ampak traktor, ki z manj debt ariogoča boljše in hitrejše obdelovanje in večjo proizvodnjo Ker pa je cena traktorjev za finančne zmogljivosti kmetov zelo visoka, kmetje precej kupujejo manjše, že rabljen« raktorje v sosednji Koroški. Lesen plug, ki ga je naš fotoreporter slikal prav v Lahovčah, se imenuje toplar (tudi »ta velk drevo-«). Včasih, ko so orali še vse na kraje, so ga ranili za »osreh-ke« ali »pobirke« orati. Najprej so s »ta malim drevesom« (ki so ga v okolici Kranja imenovali samec) zorali brazde za kraj, potem pa so s toplarjem v sredi med brazdami, kjer je bil razor, pobrali »osrehke«. »Po zadnji vojni kraje nismo več orali, razen nekaj let za repo, zato tudi tega pluga ne uporabljamo veliko. Edino jeseni, za Ob takem prodoru sebani-zacije v zasebno i serijsko proizvodnjo kmetje * bolj opuščajo stara orodi; ;n stare načine obdelov^ s zemlje. Redki so pri n*ie leseni plugi za oranje, v. & v uporabi; med statvo P3 se že se najdej« yefidaT smo v zadnjih %, kmetje orjejo kr Cerklje bo prodalo na javni licitaciji dne 2. oktobra 1966 ob 9. uri v Cerkljah (gasilski dom) avtomobil ZASTAVA 750 prevoženih 50.000 km. Izklicna cena je 7.000 novih dinarjev. Podrobne informacije lahko dobite v trafiki v Cerkljah. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE KRANJ obvešča stalna prebivalce občine Kranj, da prične 21. septembra 1966 izdajati nove osebne izkaznice Zamenjava starih osebnih izkaznic z novimi za stalne prebivalce Kranja in izdajanje no-uih za vse občane, ki so dopolnili 18. leto starosti, bo v sobi št. 177/H upravne stavbe skupščine občine Kranj v Kranju, Trg revolucije št. 1, dnevno od 9.—12. ure. Za člane delovnih kolektivov v Kranju in za ostale stalne prebivalce, ki bivajo na območju krajevnih uradov, bo čas in ugodnosti, ob katerih bodo lahko zamenjali stare osebne izkaznice z novimi, posebno določen. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Uprava za notranje zadeve AMD Cerklje organizira nov tečaj ža voznike amaterje in mopediste. Prijavite se v trafiki v Cerkljah do 5. oktobra 1966. Pri zahvali ob smrti Jerneja Žagarja - objavljeni v soboto pri žalujočih - se pravilno glasi, i— Žalujoči: žena Marija, hčerke Marta z družino, Mir-jan, Stanka in Milen-ka, sinovi Tone z ženo Ani ter Stane in Janez tl=lll=lll=lll=lil=l!9=lll=lll=lll=ll Obvestilo SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA obvešča vse občane, da se prične zamenjava in izdaja novih osebnih izkaznic dne 1.OKTOBRA 1966. Občan izpolni vlcgo na pristojnem krajevnem —• matičnem uradu. S seboj mora prinesti: 1. DVE FOTOGRAFIJI V VELIKOSTI 3 X 3,5 cm 2. STARO OSEBNO IZKAZNICO 3. 2.— NOVA DINARJA ZA NOVO IZKAZNICO 4. TISTI OBČANI, KI SO .ROJENI IZVEN PRISTOJNEGA KRAJEVNEGA — MATIČNEGA URADA, PA MORAJO PREDLOŽITI SE IZPISEK IZ ROJSTNE MATIČNE KNJIGE. Čas sprejemanja vlog za zamenjavo in izdajo novih osebnih izkaznic bodo krajevni — matični uradi razglasili na. krajevno običajen način (oglasne deske). Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve skupščine občine Radovljica 'EIIIEIIIEIIIEIIIEIHEIIlElilEIIIEIIIE OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da bo obvezno cepljenje proti kozam za vse otroke, rojene od 15. 3. 1965 do 30. 9. 1966 in starejše do treh let, ki niso bili uspešno cepljeni. Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno. S seboj prinesite izkaznico o cepljenju in vabilo. Cepljenje bo v občini Kranj od 19.9.1966 do 4.10.1966 na istih cepiščih in ob istem času, ki je naveden na vabilih. Vse informacije o cepljenju daje'otroški dispanzer Zdravstvenega doma Kranj. Dne 26. 9. v otroškem dispanzerju ne bo ordinacije. ~ Uprava ZD Kranj KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD JESENICE« razpisuje prosta delovna mesta za: 1. 3 VK ali KV vodovodne instalaterje ift 2. 4 pomožne delavce Pogoji pod 1. izučen vodovod, instalater in 3 leta prakse pod 2. dokončanih 7 razredov osemletke in veselje do pri-učitve inštalaterskega poklica, starost od 16—25 let, Za delovna mesta pod 1. sta dve stanovanji zagotovljeni. Predvideno je preizkusno delo. Razpis velja do popolnitve del. mest. Sporočilo o letalski nesreči pri Lahovčah Vzrok še ni znan Vprašanje, zakaj je pilot vodil britansko letalo prenizko, še ni pojasnjeno — Letalo Britannia je imelo dovolj goriva Komisija za preiskovanje vzrokov nesreč v civilnem letalstvu pri Direkciji za civilno zračno plovbo SFRJ je v soboto, 17.- septembra, objavila uradno sporočilo o katastrofi britanskega letala Britannia pri Lahovčah. V sporočilu ni veliko novega. Najprej podrobno navaja potek nesreče in ugotavlja uspešnost dela reševalnih ekip, potem pa pravi: »-Iz rekonstrukcije poleta na podlagi doslej ugotovljenih dejstev je mogoče sklepati, da je pilot pravilno vo- dil letalo v smeri, toda vodil ga je pod ravnijo in višino spuščanja, ki sta predpisani s katerimkoli postopkom za približevanje in spuščanje na letališču Ljubljana.« »Letalo je imelo dovolj goriva in nobenih znakov ni, da je v njem izbruhnil požar preden je zadelo ob drevesa.« »Komisija je ugotovila, da se je pripetila nesreča izključno zato, ker je pilot proti predpisom, oziroma prenizko letel, ko se je bližal letališču, ne da bi se držal predpisane varne višine. Samo v ponedeljek Komisija ni mogla ugotoviti vzrokov nizkega letenja. Jugoslovanski in britanski strokovnjaki nadaljujejo raziskovanje vzrokov nizkega poleta ponesrečenega letala.« »Vsemu raziskovanju nesreče na kraju samem je prisostvoval strokovnjak civilnega letalstva Velike Britanije V. Casley z ekipo tehničnih in medicinskih izvedencev, ki so neposredno sodelovali z jugoslovansko komisijo.« GLAS V vsako hišo tri težje prometne nesreče Neizkušenost voznika — Prevelika hitrost — Neprevidnost pešca O V ponedeljek ob 5.45 se je pri bencinski črpalki v Radovljici hudo ponesrečil voznik Franc Demšar, doma iz Davče pri Železnikih. Demšar je nameraval prehiteti tovorni avtomobil, vendar je zaradi neizkušenosti zapeljal preveč na levo, od tam pa ga je zaneslo na travnik, kjer se je prevrnil. Na avtomobilu je škode za milijon starih dinarjev, voznik Demšar pa je hudo ranjen. $ Na Škofjeloški cesti v Kranju pa je v ponedeljek, nekaj pred šesto uro, trčil v avtobus podjetja Transturist iz Škofje Loke, ki ga je vozil Jože Kovač, osebni avtomobil LJ 372-30, voznik Ivan Kern iz Sp. Bitenj. Voznika sta se srečala na ovinku, kjer je osebni avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v avtobus. Na srečo voznik Kern ni bil poškodovan, na vozilu pa jc škode za več kot milijon starih dinarjev. # Tretja težja prometna nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek, je bila na Jesenicah. Tovorni avto LJ 441- 75, ki ga je vozil Ludvik Zidar je na Cesti maršala Tita zbifl 63-Ietnega upokojenca Avgusta Malija z Jesenic. Pešec je iznenada stopil na cestišče izven prehoda za pešce zato voznik tovornjaka nesreče ni mogel preprečiti in je Malija zbil. Hudo poškodovanega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. S. Zaradi tatvin obsojen na tri leta strogega zapDra 27-letni Tržičan Metod Kopač je bil že nekaj časa brez zaposlitve. Namesto da bi si vsaj začasno poiskal delo, se je vdal brezdelju in ker ni imel sredstev za preživljanje je začel še s tatvinami. Tako je letos v februarju najprej vlomil v restavracijo »Zelenica« v Bistrici pri Tržiču, nato pa še v planinsko kočo na Dobrči, ki je bila last planinskega društva iz Tržiča. Ko ni dobil denarja si je prilastil le nekaj pijače in drugih manjših stvari. Kmalu za tem je spet vlomil v planinsko kočo na Kriški gori, kjer je vzel pijačo, nekaj hrane in tranzistor. Ker je bil Kopač obtožen petih tatvin, dve je zagrešil še v Loki pri Tržiču, ga je Požar na Bledu Škodo cenijo na 4 milijone starih dinarjev V soboto ob 9. uri je začelo goreti v stanovanjski hiši Vincencije Kavčič na Bledu. Zgorelo je celotno ostrešje, pohištvo in obleka. Škodo cenijo na približno 4 milijone starih dinarje/. Požar je nastal zaradi tega, ker je iz jeklenke za butan uhajal plin. Mož oškodovan-ke je skušal gorečo jeklenko odstraniti, vendar mu to ni uspelo. Dobil je hude opekline in so ga odpeljali v bolnišnico. S. S. Okrožno sodišče v Kranju obsodilo na tri leta strogega zapora. Obsojeni Kopač, ki je pred tem že prestal eno zaporno kazen, je v zagovoru dejal, da je začel s tatvinami zato, ker je ponovno želel priti v zapor, saj zaradi brezposelnosti ni imel sredstev za preživljanje S. š. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, maJooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo ^85^059657251093183716191194050^15738773574334091567 999999999999999999999999999999999999 R//+^*C/^++/$%$$//%/8^^