Štev. 182.
rjmrni
V Ljubljani, ponedeljek dne 1. julija 1912.
Lelo L
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsnk dan — tudi ob nedeljah k) praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem m»*i dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — v"»ro«aiina »e ~	pošilja	upravništvu.
~	Telefon	Številka 118.	s:
vil?
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:	3:
ska Tiskarna, Frančiškanska ulica št; 8.
pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma lejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase | petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale Vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-s:	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko. :s
Telef.m številka 118.	s:
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla ""gJKCin meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čašo ove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4-50
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	...	K	1-60
V upravništvu prejeman na mesec K l-20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	. . .	KS-—
Pol leta	...	K	I0-—	En mesec	...	K	1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Amerikp in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča sc lahko z vsakim dnei., a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
mdnm0aš	Mvede vedno dan zadnjega
plačila naročnine.
* **t se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor Je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Palacky.
"Vkljub temu. da slovanska vzajemnost še danes m dosegla onih idealnih ciljev, v katerih so sanjali slovanski voditelji pred sto leti — vendar niso danes nam neznana imena onih pr-Vih buditeljev. In tudi ime Palacky je nam zna-
o.	le dni odmeva njegovo ime v celi slovanski javnosti.
Trije možje so prišli od vshoda in so dvig-
1 u-v t „anski svet iz mrtvega spanja. To so bili Kollar, ^afarik in Palacky. Kollar in oaiarik sta bila Slovaka, Palacky je bil Morgan. Kollar je postal pesnik »Slave«, Šfafik l i!e *?osveti* zgodovini slovanstva — Pa-. V ie odkril zgodovino češkega naroda in ]c postal — »oče domovine« ...
Vsa tri imena: Kollar, Šafarik in Palacky so danes znana ne le slehernemu Čehu — ampak vsakemu Slovanu, kajti njih delo ni bilo le icsko bilo je slovansko — dvigniti narod iz narodnega spanja ni mogla le narodna češka ali slovenska ideja —• treba je bilo velike slovanske ideje • ki je dajala sile narodnemu pro-bujenju.
Dasi je bilo v onem slovanstvu mnogo idealiziranega in sanjavega — toda veliki cilji delajo velike ljudi in dajejo sil za veliko delo.
Palacky je bil rojen 1798. v Hodoslavicah 'T yzll^,dni M°ravi kot sin kmeta. L. 1809 je prišel v Trenem in je tam hodil v šolo. Pozneje je Pnsel v gimnazijo v Požun. Kakor vsi mladi
svolp n°f H0be “,se tudi PaIacky ni zavedal do tetra fh «°S- °Se.	S,UČaj ga je Predel
se fcfJannl ^ ZaVetial	& Ceh- L. 1813. ko
čele !?l5l°Va a™ada umiRaIa in so se za-
nieea mS v S ,e Vt"T fUurpdki tudi na
domov v TrP ~ let0.se je Pa,ackV vrači!, oomov v I rencin na pocitnice. Na potu pa ga
l<-vjela n^ihta, Bil je prisiljen iskati zavetja v
kn£r°i? ečkl ,hiS/ mladega posestnika Ba-
Pekfl V-5a Je a ,C, V, poznal izza mladih let. Keka Vag se je vsled stalnega deževja tako
tedin|ie/n°r?1 PaI«cky pri kmetu ostati cel 11! ■Bakos 3,e imel nekai čeških knjig. Ker m vsega razumel, je prosil Palackega, da naj
Z.rcSfRC,iaS- Cali!cky pa le še manj raz-
um el nego Bakoš, kajti v Šoli se je bil naučil nemščine, latinščine itd, svojega materinega je-
zika pa se rii naučil. Bilo ga ie sram pred preprostim človekom, ki je čital češke knjige in jih je hotel razumeti. Začel se je učiti in v njem se je vzbudila narodna zavest. Med mladino se je prav v tej dobi začelo narodno gibanje. Ški Študentje, ki so šli v boj proti francoski vojski so budili zanimanje. Po univerzah se je začela zveza mladine na narodni podlagi.
L. 1817. so nemški študentje slavno obhajali Lutrovo 300 letnico in so položili temelj svojemu buršovstvu. Palacky je bil takrat v Požu-nu in je videl to gibanje le od daleč. Prišel je v Prago. Tam je našel kmalu krog mladih prijateljev. Postal je pesnik. Toda videl je, da narod potrebuje večjega dela. Zagledal se je nazaj v veliko češko zgodovino. Celo življenje je posvetil temu velikemu delu. Ob času najhujšega boja je dal narodu v roke knjigo: Zgodovina češkega naroda, ki je postala last ljudstva. Ko je ležala odkrita vsa preteklost — se je odkrila tudi pot v bodočnost.
Palacky je postal tudi politik. L. 1848 je klicalo narodne zastopnike v drž. zbor. Palacky je postal vodilni duh slovanskih poslancev. On je bil, ki je proglasil: da: ko bi Avstrije ne bilo, bi jo bilo treba ustanoviti — ker je upal na ta način najti rešilno pot za male narode.
Palacky je postal vodilni mož tudi doma na Češkem — dokler ga ni nadomestil veliki Rieger.
Palacky je ostal do leta 1861. poslanec in je položil vse svoje delo v naroden boj. S svojimi zgodovinskimi deli ie postavil temelj novemu češkemu narodnemu življenju. Posvetil pa je svoje delo tudi slovanstvu in zato pri odkritju spomenika, ki se vrši danes v Pragi vsi avstrijski Slovani slove spomin velikega Čeha.
Narodno-socialni glasovi.
iTrsf,fdne 28. junija 1912.
Marsikomu se zdi čudno, da prihajaio iz Trsta samo narodno-socialni glasovi. Zlasti Zlasti bodo odpirali oči oni. ki na vse to niso navajeni, ki ne poznajo narodnega socializma.
In kaj naj bi se tudi drugega pisalo iz Trsta! Trst je veliko trgovsko mesto v katerem je zaposlenega velikansko število slovenskega in hrvatskega delavstva. Večkrat smo že poudarjali . da je v Trstu 90% slovenskega ljud-. stva. ki pripada k delavskemu stanu
Torej?
Mi moramo najti sredstva, ki bodo pripomogla k povzdigi tega ubogega delavskega ljudstva. Ker hočemo povzdigniti in osrečiti trpine, zato smo socialni. Narodni smo pa zato. ker je ta množica slovenska in hrvatska in ker je 90% večje število naroda kakor pa 10%.
S	tem nočemo reči. rda smatramo za potrebno osrečiti samo delavstvo, ne! Na srcu nam leži tudi majhna obrt. trgovina, uradniško itd. Zato pa je naša odločna zahteva, da omenjeii, ctanovi delavstvu ne nassprotu-Lejo. temveč da mu vimaeajo pri njegovi težki borbi. Ako se pa to ne zgodi, ako bodo ti stanovi nasprotovali — kakor se to dogaja LVJff krat — potem pa izključimo teh 10% iz naroda. jih proglasimo za škodljivce in nasprotnike naroda, češ. 90% nadoda hočejo poteptati v prah. po vsej sili hočejo, da se pogrezne 90% ljudi še v večje suženjstvo.
Mislimo pa. da se kaj takega ne zgodi. Trdno smo prepričani, da pridejo v našo sredo
LISTEK
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
,	(Dalje.)
Se ”e zasveti’« sem odgovoril, »potem vas prosim, gospod maršal, da oskrbite prodajo mojih reči ter pošljete denar moji ma-ten.« Dvignil sem roko k čaku in se obrnil; pi si so se mi dvigale ob misli na dejanje, ki sem ga imel pred seboj.
Sedel sem nekaj časa v svoji sobi ter premišljal, kako bi najbolje izvršil to reč. Dejstvo da se niti Cortexu niti Duplessisu, dvema jako .Vnetima in delavnima častnikoma, ni posrečilo Ba SpViiip lih "označenega hriba, je pričalo, cpnf h r lzborno stražijo okolico. Preračunal sem daljavo po zemljevidu. Imel sem nreiahati deset mil, odprtega ozemlja, preden dospem do hribovja Ob njegovem znožju je bil tri ali Štiri milje širok pas gozda, nad njim pa se ie dvigal hrib sam, ki sicer ni bil posebno visok a tudi ni nudil nikakega kritja. To so bile tri etape moje poti.
Zdelo se mi je, da pojde vse ostalo brez težave, samo če dospem do gozdnega zatišja
V	njegovi senci se skrijem, in ko se stemni, preplezam goli svet, ki mi še ostane. Od osmih do dvanajstih sem imel štiri ure časa, da pridem
S Obilnega prevdarka je zahteval torej le prvi del.
h .s,^0w(r®Jnini ie vodila vabljiva bela cesta; i o K« r t na V!T' da sta t°variša vzela konie iix0^ u5° u • *??a ie bi!o t0 v Pogubo, kajti
i	razbojnikom lažje, kakor paziti na to o ,n naPastl vsakogar, kdor je prišel po njej
iz zasede. Jahati naravnost po polju, bi mi sicer ne bilo delalo težav, posebno, ker sem imel dva izvrstna konja, Violetto in Rataplana, najboljša skakalca v celi armadi, in razen njiju še tistega velikolepega angleškega vranca barona Cotto-na. Toda po treznem prevdarku sem sklenil iti peš, da morem tem laglje porabiti vsako ugodnost, ki bi se ponudila. Vrgel sem torej dolg plašč preko svoje huzarske uniforme in se pokril s sivo čepico, kakršno nosijo furažerji. Čudite se morebiti, zakaj se nisem preoblekel za kmeta, ali, messieurs, povem vam samo, da ka-vilir nerad umre vohunske smrti. Razlika je, ali vas umore ali samo ustrele po vojnem pravu. Takšen konec ni bil po moji želji.
Popoldne sem odšel iz taborišča in prišel mimo naših prednjih straž. Pod plaščem sem imel kukalo, pištolo in seveda tudi sabljo, v žepu pa sem nosil gobo, kamen in kresilo.
Dve ali tri milje sem korakal skozi vinograde in prihajal tak onaglo dalje, da sem se na tihem že veselil in mislil sam pri sebi, kako je treba imeti samo nekoliko pametnega raz-sodka in prav začeti stvar, pa se posreči: Cor-tex in Du/>les’sis, ki sta enostavno galopirala po cesti, sta obudila pozornost sovražnikov, zviti Gčrard pa, ki se je plazil pod skrivajočimi brajdami, je drugačen fant. Dobrih pet milj sem imel za sabo, ne da bi bil naletel na najmanjšo zapreko. Takrat pa pridem do majhne kreme in zagledam pred njo par kolesnic in nekaj ljudi — prve, ki sem jih videl dotlej.
Zdaj, ko sem bil že zdavnaj izven našega dosega, sem vedel, da je vsak človek moj sovražnik. Potuhnem se torej in se splazim na kraj, odkoder sem mogel bolje opazovati, kaj se godi. Videl sem, da so ti ljudje kmetje, ki nakladajo prazne vinske sode. Ker nisem uvidel.
tudi majhni obtrniki. trgovci, uradniki itd. in da bodo skupno s proletarijatom neposedu-iočim. s fizično in duševno močjo delujočim, manifestirali za pravice vsega naroda.
O velikih kapitalistih pa sploh ne govorilno. Saj imamo velikih tovarnarjev itd. nekaj jih je že. ampak teh ne štejemo med nas. ker niso narodni. Odkritosrčno povedano, veliki bogataši niso narodni in zato je naše stališče napram njim itak že jasno.
Zato ker hočemo pravico, smo stopili na pot narodnega socializma. Socialisti smo. prav revolucionarni socialisti, pri tem pa smo seveda narodni, ker hočemo, da izgine vsako tako narodno kakor socialno suženjstvo! Pri nas^ v Trstu »socialist« še ni popoln, popoln je šele narodni socialist. Nočemo samo enakosti slojev, temveč hočemo enakosti slojev in narodov. Ne moremo videti, da bi imel en človek več pravice kakor drugi, ravno tako pa tudi ne moremc videti, da bi imel en narod več oravic kakor drugi. Torej: enakost narodov in enakost v narodu, to zahtevamo.
Zato prihajajo narodno-socialni glasovi iz Trsta. Pa še bodo prihajali. Mi smo si stavili naloge izvršiti vse potrebno, da dosežemo svoj'e pravice. Velike boje bomo sicer imeli: kapitalizem, militarizem, klerikalizem, in vse se bo postavilo proti nam. Vse to pa ne bo pomagalo nič: Mi smo mladini, ki propagiramo te ideje. Kadar pride ta čas ne bo več tuhlobe in s trnjem posute stezice za nas: Mi bliskoma odstranimo vse kar je protinaravnega, kajti naše delovanje ne bo takšno, kakor starih (konservativno), ampak bo revolucijonarno, bo skrajno radikalno. Rekli bomo: dajte nam kar zahtevamo, če ne. bo uolom. ker ta misel
—	narodno-socialna — ni samo v eni glavi, temveč milijonov in milijonov glav je z njo prepleteno. In ugodili nam bodo.
Proletarci, veselite se. za vas vstaja soln-
ce!
POLITIŠKA KRONIKA
Ruska duma. Tretja ruska duma ni imela gotove in zanesljive večine, a ni imela tudi svojega gotovega programa; strankarske razmere v tretji dumi so bile skrajno zamršene, in razmerje glasov se je nagibljalo zdaj na levo zdaj na desno. Začetkom zasedanja so bili oktobristi močna in uplivna stranka, na katero se je upiral tudi umorjeni ministrski predsednik Stolypin. Ker je ta stranka vzdrževala ravnotežje med skrajno levico in desnico. Oktobristi so se vedno držali srednje poti, ker so mislili, da morejo le na ta način vzdrževati stik med dumo in prebivalstvom. Toda ravno zategadelj je prišlo do razporov v stranki sami, ki so povzročili razpad stranke v posamezne skupine. Ko je po atentatu na Stolypina prevzel vodstvo vlade finančni minister Kokovcev se v razmerju med vlado in dumo niso dogodke nikake 'ftfjr.emem-be. Duma je obravnavala mnogo malenkostni!. predJog, a ni se lotila dela in rešitve niti ene pomembnejše predloge. Zato se pa delovanje tretje ruske dun ie ne more ocenjevati posebno ugodno. /\ii krivda ne zadene dume same v toiiKo, KclKor sam vladni sistem, ki preči svobodni izraz ljudske volje
dnevnTpregled.
Pol leta! Z današnjim dnem nastopi »Dan« drugo polletje svojega bbstanka. Dasi tudi krat-
ali mi morejo biti v korist ali v oviro, sem nadaljeval mirno svojo pot.
Kmalu pa sem spoznal, da moja naloga ni tako lahka, kakor se mi je zdelo izpočetka. Ko se je svet začel dvigati, je bilo mahoma konec vinogradov; prišel sem na odprto, gri-čevito ozemlje. Zlezel sem v jarek in si ogledal okolico z daljnogledom. Opazil sem kmalu, da stoji na vsakem griču straža in da imajo fi lumpje razpostavljeno celo stražnjo črto, kakor mi sami. Slišal sem bil govoriti o organizaciji tega »Smehljajočega«; tu sem videl praktičen zgled. Med posameznimi griči je bil kordon gue-rillskih straž, in dasi sem jim izkušal obiti boke v velikem polkrogu, vendar sem videl povsod sovražnike pred seboj. Težko si je bilo svetovati v tem položaju. Kritja je bilo tako malo, da še podgana ni mogla nezasačena skoz. Ponoči bi se bilo seveda lažje izmuzniti mimo — kakor sem bil napravil z Angleži pri Torros-Vedras; toda bil sem še predaleč od hriba, in če bi bil počakal teme, ne bi bil na njem pravočasno, da zapalim grmado o polnoči. Ležal sem v svojem jarku in snoval tisoč načrtov, toda eden je bil nevarnejši od drugega. Naposled pa sc mi je zasvetila tista luč, ki nikdar ne izostane hrabremu možu, ako se le up ukloni obupu.
Rekel sem vam že, messieurs, rda so nakladali pred krčmo prazne sode. Voli pred vozom so tali z glavami proti vzhodu; bilo je torej jasno, da se odpeljeta voza v smeri, ki je bila tudi moja. Če bi se mogel skriti na enem izmed njiju — ali sem mogel upati, da pridem po enostavnejši in laglji poti skozi guerillske čete? Ta načrt je bil tako dober in tako izboren, da sem nehote vzkliknil od veselja, ko mi je prišel na um. Nemudoma sem stekel nazaj
ka doba, vendar pomembna za nas, saj so skriti in javni sovražniki prorokovali le par mesecev življenja »Dnevu«. Ta list jim je bil od nekdaj trn v peti bodisi tej ali oni stranki in reči moramo. da so ga od njegovega rojstva preklinjali in se zlobno nasmehovali, češ, naj bo, pustimo ga pri miru, saj ne bo dolgo. A zmotili so se: »Dan« stoji še in to vedno trdneje in bode stal vzlic vsem napadom in denuncijacijam. Zasigurana mu je bodočnost, saj so se hvala' Bogu našli dobri in značajni možje, ki so uvideli potrebo po neodvisnem jutranjem dnevniku, in ga podpirajo bodisi z naročnino, bodisi z dopisi. Kako pa to, se vpraša morda ta in oni, da ima »Dan« toliko sovražnikov? Saj je list dober, potreben in poceni, in bi posebno nižji sloji, delavci, delavke itd. ne mogli več izhajati brez tega lista. Odgovor na to je lahek: »Dan« je sovražen za to, ker je neodvisen, nehinavsk in pove resnico in graja neresnico ne glede na desno In levo. »Dan« se noče s klečeplazenjem in s hinavskim zavijanjem oči prikupiti temu ali onmu; »Dan« stoji zvesto in trdno na stališču pravice in resnice; »Dan« se zavzema za tlačeno delavstvo; »Dan« stoji na stališču narodne in napredne vzgoje tistih ljudskih mas, ki so bile doslej brezpravne, ki niso imele doslel priliko se izobraziti in so tavale v temi. Zara-ditega j »Dan« pri nekaterih sovražen, pridobiva si pa tal pri nižjih slojih in ima v njih že trdno zaslombo. Obljubljamo, da bo stal »Dan«, vedno trdno in neomajano na teni stališču, držeč visoko prapor resnice in pravice, odpirajoč oči zaslepljencem, preganjavši temo in noseč prosveto med ljudstvo. In v tem bo naša zmaga!
Včerajšnja številka »Dneva« je bila slabo tiskana. Vzrok temu je bila pri stroju, ki se ni mogla takoj odpraviti. Cenj. naši naročniki in čitatelji naj blagovole to oprostiti. Poskrbelo se je, da bode »Dan« ne le glede vsebine, ampak tudi glede tiska vedno popoln.
Javno mnenje o našem škofu. Preteklo nedeljo so praznovali naši Trnovčani cerkveno proščenje. Ker so i mene, — davno je že, —• vjeli v Oradaščici in oblili me pri krstnem kamnu velikega značajnega pustinjaka, se smatram, kolikor toliko še danes malo za občana trnovskega zvona, dasi že dolga leta bivam drugej.
0 gotovih prilikah jo še zdj mahnem v rodno mi predmestje ljubljansko in posetim stare znance. Veliko mi jih itak ni preostalo, — Vernoma so legli v grob. — Tako sem se tudi to nedeljo napotil v Trnovo. Marsikako smo razdrli v druščini in prerešetali polupretekle čase. Staremu očancu, čislani korenini nikakor ni hotelo v glavo, čemu praznujemo letos Kresovo teden preje, nego včasih. Raztolmačil sem mu, kako je ukrenil sv. oča v Rimu, da se odslej nadalje praznuj rojstvo sv. Ivana na nedeljo pred Petrovim in da velja zdaj Kresovo za takozva-ni premakljivi god. Kako se je razhudil mož! Veste kaj, prijatelj, to pa vendar ni prav, kakor nam zdaj mešajo vero. Čemu nam jemljo naše vkoreninjene šege in stare navade! Jeli s *pm k-oi	vpra	in sv. T^ez (V v ~
1 '	•	-	-	.	    ,	O« Ulr
mo častili na drugdan.nego doslej? Papež je Lah in misli, da se mora vse kuhati v laškem loncu. On pač pozna italijanski čut, razmere in potrebe, naših pa še toliko ne, kot jaz laške. Nam Slovencem gredo v slast zabeljeni žganci, Lahu pa neslana polenta. Kam pa pridemo, Če bodo v Rimu krojili za ves svet škornje po samo laškem kopitu. Altri paesi, altri costumil In naš škof? Ta že dolgo ni več pri zdravi pameti! Odpravil nam je sedem zapovedanih praznikov, na katerih smo viseli še iz starine, dočim
proti krčmi. Tam sem mogel opazovati izza grmovja natanko, kaj se godi na cesti.
Nakladali so trije kmetje v rdečih lovskih čepicah. S prvim vozom so bili gotovi, na drugem pa je bila šele spodnja vrsta sodov. Kup praznih sodov je ležal še zunaj pred krčmo. Sreča mi je bila mila — saj pravim vedno, da je baba, ki se mlademu huzarju ne more ustav* ljati. Ko čakam tako, odidejo možfe v krčmo, kajti dan je bil vroč, in zažejalo jih je pri delu. Naglo kakor blisk planem jaz iz skrivališča, skočim na voz in zlezem v enega izmed praznih sodov. Imel je dno, a ne pokrova, in je ležal postrani, z odprtim koncem na znotraj. Tičal sem v njem kakor ves v kolibi, jaz pa tudi nisem majhen mož. Jedva sem bil notri, že se vrnejo kmetje, in takoj nato slišim nad sabo ropot, ki mi je pričal, da so vrgli drug sod na mojega. Nakopičili so jih toliko, da nisem vedel več, kako pridem spet na beli dan. Toda zato je bilo še časa dovolj, in zaupal sem neomajno, da me sreča junaška in zdrava pamet, ki me dotlej nista bili zapustili, spravita tudi danes do cilja.
Ko je bil voz naložen, se je začel kmalu premikati, in jaz sem se smejal v svojem sodu ob vsakem koraku, ki me je vodil bliže zaželje-nemu kraju. Vožnja je bila počasna, kmetje so stopali poleg voz. Sklepal sem to po -njih glasovih. ki sem jih slišal čisto blizu sebe. Zdeli so se mi jako veseli fantje, kajti smejali so se od srca, ko so šli svojo pot. O čem se razgovarjajo tako zabavno, si nisem mogel razložiti. Dasi govorim njihov jezik jako dobro, vendar nisem slišal v odlomkih, ki sem jih ujtFt ničesar tako smešnega
So jih pridržali vsi drugi njegovi avstrijski kolegi. S tem se je le sam hudo osmešil pred vsem Svetom, ker smo na Kranjskem vkljub odpravi
i	letos praznovali s cerkvijo vred vse one praznike tako, kot doslej! — Včasih se je zahtevalo, da opravimo po večerji svojo pobožnost cloma, potem hajdi spat, da se spočiješ za delo prihodnjega dne; danes pa goni škof utrujene moške še celo o polnočni uri v šenklavško cerkev molit rešnje telo in ne pomisli, da zapoveduje gospod bog poleg : Moli — tudi: Delaj! 'Kako bomo mogli delati in pridobivati si vsakdanjega kruha, če bomo tičali celo po noči v cerkvah? Še menihi, ki po dnevi pasejo samo lenobo, so se modernizirali in ne hodijo več po noči v kor, — zato naj jih nadomeščajo upehani posvetnjaki! Narobe svet! Na eni strani odpravlja škof stare praznike, ki smo jih držali, na drugi mu pa nikoli ni zadosti molitve! Ce mož ni zrel za Studenec, potem sploh ne vem, kdo bi bil! Trebalo bi, da se danes litanijam vplete nova prašnja do gospoda boga: Šibe naše, škofa Antona Bonaventure, — reši nas o gospod! — S starčevimi izvajanji se je strinja-
lo	vse. Vspričo take sodbe se nisem prav nič čudil, da 97 odstotkov trnovskih župljanov tako malo spoštuje svojega višjega duhovnega pastirja.
Notranje ministrstvo v velikanskih skrbeh.
Ob prihodu ruskih Sokolov v Prago je prišlo na t. zv. Grabnu tudi do nekega konflikta z nemškimi študenti, ki so izzivali s frankfurta-ricami. Praška mladina je dva »burša« potegnila malo za uftesa in šla xiato svojo pot na-:	Ko *© Nemci zvedeli za ta atentat, so ta-
koj na vse strani brzojavili, da so ruski Sokoli pri pohodu napadli nemške študente na Grabnu in jih pošteno pretepli. Dunajski listi so o tem brezpomembnem spopadu prinesli tako strašna poročila, da so notranjemu ministru naprtili velikanske skrbi. V svoji neprecenljivi gorečnosti za Nemce, je baron Heinold takoj brzojavil na praško policijsko ravnateljstvo, naj mu telefo-nično poroča o strašnem atentatu na Nemce v »Pragi. To se je tudi zgodilo. Nemški listi, ki pri ysaki priliki denuncirajo Slovane, so doživeli strašno blamažo. Polic, je Heinoldu odgovorila, 'da je stvar tako malenkostna, da se niti ne izplača o njej govoriti. Rusi s stvarjo sploh niso imeli ničesar opraviti. Notranje ministrstvo je pri tej priliki zopet pokazalo svojo skrajno nemško zagrizenost. Nemci so po Spodnještajerskem že neštetokrat napadli slovenske So-kole, a za te stvari se notranje ministrstvo nikdar ni zmenilo. Seveda, le Nemcem v slo-yanski Pragi se ne sme uičesar žalega storiti.
Zmaga St. Vidmarja je zmaga slovenske napredne javnosti, ki jo reprezentira slovensko Sokolstvo! Ko so klerikalni Orli priredili svoje romanje na Vrhniko, je slovensko Sokolstvo praznovalo v Pragi svoje zmagoslavje. Proslavljalo je svojo zmago ono Sokolstvo, ki ga doma hočejo klerikalci uničiti, ki ga mečejo iz šol, ki mu hočejo ukrasti naraščaj! Toda praški dnevi so dokazali, d& napredne ideje, ki je sokolska ne more ubiti tudi klerikalno nasilje! Sprejem slovenskih zmagovalcev bodi jasen dokaz, da ve slovenska javnost ceniti delo okolske organizacije.
Nogometna tekma. Včeraj popoldne se je .vršila na dirkališču med celovškim in ljubljanskim moštvom revanche - tekma. Celovško moštvo je nastopilo v sobotni zasedbi, med tem, ko se je ljubljansko drugo moštvo nadopo-polnilo z prvimi močmi prvega moštva. A tudi ta dopolnitev ni pripomogla do uspeha, ker tekma je končala z rezultatom 4 : 0 v korist Ce-lovčanom. Tekmo je vodil kot sodnik s polno nepristranostjo in energijo g. dr. Berce
Klerikalci in zmaga slovenskih Sokolov v Pragi. Kako sramotno vlogo igrajo danes slovenski klerikalci, ki so vrgli naše Sokole iz šois.1,,1 teiuVadniJ, se vidi iz tega, da danes slave slovenske Sokole v Pragi vsi narodi, ki so se udeležili slavnosti v Pragi. Vsi slovanski narodi proslavljajo sedaj Slovenki narod in naše zmagovalce v Pragi. Amerikanki Sokoli bodo 0 naši slavi celo v Ameriko. Vsi /večji časopisi vseh narodov omenjajo to zmago. S studom^ pa se mora narod ozirati ob tej priliki na naše narodne izdajalce, ki zatirajo one, ki pridobivajo slavo našemu narodu pred ivsem svetom.
Sprejem zmagovalcem našega naroda. Dolžnost naša je, da naše Sokole, ki nam prinašajo zmago iz Prage, tudi dostojno sprejmemo, zato opozarjamo sokolska društva, da se v tem zedinijo in osnujejo morebiti poseben pripravljalni odbor za ta namen.
Zmagovalec Vidmar je član »Sokola I.« v jL»iubljani, ki je eno najdemokratičnejših in naj-pgilnejših društev. S ponosom bode pač sprejelo društvo brata, ki jim prinaša zmago s tujine. S ponosom ga mora sprejeti domovina.
Japonska bojna ladja »Naniva« se je pri Kurilskih otokih potopila na dno morja. Zadela se je v neke pečine in tako težko poškodovala, da je bila mahoma napolnjena z vodo. Moštvo se je rešilo na otoke. Ladije ne bo mogoče nikdar potegniti iz morja.
Strašne povodnji. V okolici Simpropola že tri dni neprestano lije. Vsa okolica je pc vodo. Mostovi so podrti; 50 hiš je povodenj odplavila
6	seboj. Mnogo ljudij in živine je našlo smrt v ■valovih.
Ustreljen. Poveljnika rumunske obmejne straže je neki vojak, ko je vizitiral stražo, ustre-jil Poveljnik ni hotel povedati gesla, nakar ga <e vojak ustrelil.
Kopeniški stotnik o »svoji smrti«. Svetov-aoznani čevljar Viljem Voigt, kopeniški stotnik snenovan, se nahaja sedaj v Berlinu. O »njegQ-iri smrti«, o kateri so časopisi pred kratkim po-jočali, se je kopeniški stotnik napram nekemu časnikarju izrazil sledeče: »Peljal sem se s Ko-•?urga v Luksemburg. V Dusburgu sem izstopil. •Na neki klopi pri kolodvoru je sedelo več mojih znancev, ki so ravno brali v »Kolnische Zei-;ung«c mojo posmrtnico. Ko sem prečital odstavek o moji smrti, sem bil silno vesel in sem si ja izrezal. Ko sem pisal domov, sem dobil odgovor, da to ni moje pismo, ker sem že umrl.
Voigt je nato potegnil iz žepa svojo fotografijo kot kopeniški stotnik, katero je prodal nekemu založniku za 3000 mark. Sedaj se namerava stalno naseliti v Luksemburgu.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan učinkovitega sporeda. Artistovska drama »Grofovski sin in artistinja«. kakor tudi sijajna veseloigra »Zdravljenje konj«, sta dosegli popolni uspeh. Jutri nastopi £. Modic, igralec in pevec iz Freiburga v komičnih vlogah. G. Modic je rojen Ljubljančan.
SHOD
zaupnikov naroto-napredne stranke
bo v nedeljo, 7. julija ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma“.
Na sporedu so referati o sploš. politič. položaju. deželni klerikalni politiki in njenih posledicah. o organizaciji stranke po deželi in o narodnem skladu. Vstop je dovoljen le vabljenim članom, zato je prinesti vabilo s seboj! Ako bi kdo izmed zaupnikov ne dobil vabila. naj piše ponj izvrševalnemu odboru n.a-rodno-napredne stranke v Ljubljani ali pa se udeleži shoda v spremstvu vabljenega zaupnika.
Prosveta.
Dr, K. Ozvald. Srednješolska vzgoia. Žalo-
žila »Goriška tiskarna« A. Gabršček. Gorica 1912. To delo je pravkar izšlo kot prva publikacija »Prosvetne knjižnice«, ki bo obsegala sto zvezkov (urejuje V. Knaflič. zalaga »Goriška tiskarna« A. Gabršček.) Naslov Ozvaldove knjige »Srednješolska vzgoja« bi lahko imel podnaslov: »Iz srednješolske klopi za srednjo-šolsko klop«. Saj je v tej knjigi zajet velik del avtorjevega življenja ali bolje rečeno; lep kos razvoja njegovih misli o srednji šoli — izza dobe. ko je kot gimnazijček prvič stopil čez srednješolski prag. pa do žive sedanjosti, ko, v zrelih možkih letih, kot gimnazijski učitelj lahko »sine ira et studio« sodi o »srednješolski vzgoji«. Nezadovoljnost s tem. kar je. je pisatelju vodila pero; ali ne tista godrnjava nezadovoljnost, ki je bolj ali manj sama sebi namen, temveč tisto čuvstvo nezadovoljnosti.
! Je,.7~ n,ati napredka. Zato pa avtorju tudi ni toliko do tega. da bi porušil stare malike, kakor, da pokaže nove cilje, ki se naj dvignejo iz danih socialnih razmer. Dr. Ozvald £.red vsem krepko podčrtava pojem »vzgoja«, ceš. to je vse^ nekaj drugega, nego učenje, in ob enem nekaj vsaj toliko važnega kot učenje. In upravičeno! Za samo bistrenje duha bi srednja šola res bila predraga kupnina. Srednja šola ima v prvi vrsti vzgajati, t. j. buditi in jačiti tiste sije v_ razvijajočem se človeškem bitju, ki so^ princip življenja —* mlado hotenje. Se Ig tedaj postane te vrste šola v resnici »srednja« šola. posredujoč med začetno šolo domače hiše in visoko šolo življenja. In komu je nanT&njena »Srednješolska vzgoja«? Učitelju. učencu, očetu? Jaz bi rekel ~ — »vsem trem!« Vzgajanje mladega bitja pač zelo na-likuje zdravljenju bolnika. Kakor bo se izgubljeno zdravje slednjič vendar zopet nasmehnilo tistemu bolniku, ki ne le da mehanično »jemlje« zdravi la* ki mu jih svojci, po zdravniko-verri naročilu, mehanično podajajo, temveč ki zaeno s svojimi strežniki podrobno pozna bistvo svoje bolezni in tudi ve za namene zdravnikov. prav tako bo i vzgoja uspevala le — »viribus unitij!- t. ]. ako se med seboj podpirajo vVija glavni fak torji; učitelj, učenec (t. j. »šola«) in — dom. To na bo kajpada samo tedaj mogoče, ako vsi trije vedo. kaj je in kaj ni
—	»vzgoja«! — Ker je potemtakem Ozvaldova knjiga pomenljiv socialen pojav' v razvoju slovenske pedagogične literature. j,*i Podpisano založništvo dovoljuje, vsem pouka žejnim kar najtopleje priporočiti pravkar izšlo »Srednješolsko vzgojo«.
Vseslovanski sokolski zlet v Pragi.
Praga. 29. junija.
Prihod Hrvatov in Srbov.
Na četrtek zvečer je bil naznanjen prihod Hrvatov in Srbov. Hrvati so imeli priti ob pol sedmih in Srbi okoli sedmih. Znano je. da je to najugodnejši čas za sprejemanje gostov, kajti ob tem času so zaprti uradi in trgovine in oni, ki jim sicer ni dovoljeno vsprejetmjti, smejo ob tej uri prosto na ulico. Zato je bil sinočnji sprejem nekaj tako veličastnega. Okoli sedme ure že ni bilo več mogoče priti z Vac-lavskega trga pred kolodvor. Po Vaclavskem trgu je stalo do dvajset tramvajev, ki jih je ustavila množica. Sicer pa ljudje v tramvajih sami zahtevajo, da tramvaj stoji. One visoke stopnice pred muzejem so bile natlačeno polne, ljudje so lezli na kipe. na kandelabre. na električne droge. Ko je zmanjkalo prostora so se vrgli na strehe tuamvajskih vozov. Sploh so čudni prizori pri vzprejemih. Ljudstvo ustavi voznika na cesti in naenkrat stopi na voz cela piramida ljudi. Stal sem včeraj na vozu. na katerem so bili zavoji. Priletel je deček in je rekel vozniku: Striček, jaz vam stopim na rame. — »Tak stopi tam« je rekel voznik, ki je pušil svojo pipo in je mirno trpel, da je deček z njegovih rani gledal prihod Srbov. Ob ulici, kjer stavijo kako novo stavbo vidite n. pr. kako delavec pusti svoje dejo. stopi na kraj odra in maha s svojim klobAkorn. Po ulicah vidite očete, ki nosijo na rafni svoje dečke pa mahajo z zastavicami gostom v pozdrav. I am v oknih vidite n. pr. staro damo. ki maha z dvema robci, tam se oglaša star Ceh in si z dvema robcema, tam se oglaša star Ceh in si z vse popisati.
Bilj navdušen — danes v Pragi ni težko, ampak — popisati to navdušenje — nimam besedi. Posebno krasno so bili sprejeti Srbi. Prišlo je namreč tekom teh dveh dni nad 30 po-sebnil vlakov, zato je težko najti iz vsega to, kar je glavno. Srbi so bili oznanjeni ob 7. uri na so jih na poti toliko pozdravljali, da so imeli zamude skoraj celo uro. Malo pred njimi so prišli Hrvati. Na kolodvoru so se vrstili v vrsto in so odkorakali v mesto. Množica jih je sprejela^ z velikim navušenjem. Toda vsi so čakali Srbov. Srbi so prišli v dveh vlakih po 700 oseb. Vsak vlak je imel svojo godbo. Ko se je pokazala s kolodvora sokoska zastava Dušana Silnega — (na vrhu so bile privezane še srbske cvetke, ki so jih na zastavo privezale srbske narodne dame), je zavladalo med množico nepopisno navdušenje. Češki sokoli so delali špalir, toda ijudje so predrli vrste in so šli segat v roke srbskim gostom. Srbi so bili nad takim sprejemom globoko ginjeni. Z godbo na čelu so stopali čez mesto spremljani od tisoč glave množice, ki je posebno na Prikopih. ko so prišli do nemške kazine, dala duška svojemu navdušenju. Pri sprejemu je bilo gotovo 100.000 ljudi — kajti Vaclavski trg je bil glava pri glavi. Človek potrebuje že nekaj mirnosti, da ga ne primejo tudi izrazi ljubezni.
Slovenci v Pragi.
Splošno Praga že dolgo ni bila tako živa kakor včeraj zvečer. Ko so množice spremile Srbe do mestne šole na Letni, kjer imajo prenočišče. se je raznesla vest. da pridejo dunajski Čehi. Ti dunajski Čehi so sploh zelo priljubljeni. ker pomenijo za Čehe veliko silo. saj jih je na Dunaju menda 300.000. Res je bilo že pol desetih zvečer in nihče ni bil utrujen — ulice so bile polne in narod je čakal dunajskih gostov. Da bi čas preje prešel, je hodila mladina po ulicah prepevaje narodne pesmi. Ob pol 10. so prišli dunajski Čehi in tako je bilo za ta dan konec sprejemov. V petek so prihajali sokolski vlaki raznih čeških društev od različnih strani. Naši Slovenci so dobili svoje stanovanje skoraj v sredini mesta, blizu Vac-lavskega trga v mestni šoli poleg Henrikove ulice. Shajlišče imajo v novem hotelu »Adrija« na Vaclavskem trgu. Tam jih je vedno polno. Vsi so polni navdušenja. V četrtek zvečer je bil skupen večer v Meščanski Besedi, kjer so bili
1.	1885. Slovenci tako navdušeno pozdravljeni. Bilo je tako polno, da na stotine ljudij ni dobilo prostora. Drug: so šli na večer v vino-gradski Narodni dom. kjer je dirigiril koncert naš rojak g. Čerin.
Tramvaj vozi sedaj do dveh čez polnoč, tako pride vsak lahko domov, tudi če se malo zakasni. V četrtek je bila cela noč skoraj dnevu enaka — vkljub utrujenosti ljudje niso šli spat in se je kazal že nov dan nad Prago, ko se je mesto pomirilo. Slovenci so povsod dobro postreženi in so polni hvale o krasoti Prage. Prišlo jih je nad 1000.
Dogodek iz velike tragedije.
Med splošno radostjo se je včeraj raznesel glas — da se je ustrelil neki ameriški Čeh. Pa zakaj? Iz ljubezni. Pred nekaj leti se je zaljubil v krasno Čehinjo, ki pa ga ni marala. češ da je uboga. Mladenič je zvezal svoje stvari in je odšel v Ameriko. »Vrnem se bogat« — si je mislil — »in potem se vzameva.«
—	tako je poln najlepših nad čakal vsesokol-skega zleta. Prislužil se je med tem denar in se je pridružil onim Čehom, ki so prišli na vsesckolski zlet. Iz Prage je pisal svoji izvoljeni deklici, da je sedaj bogat, da naj pride v Prago, ker jo želi videti in da se bodeta kmalu poročila. Ker pa deklica ni bilo. se je on sam peljal v Roudnice. kjer je bil njen dom. Tam je našel svojo izvoljenko, toda ona se ga ni razveselila — in je rekla, da ga ne mara. Obupani mladenič je videl uničene vse svoje in se je ustrelil.
JK^rgresi.
iKnijfres slovanskih gostilničarjev je bil v četrtek popoldne zaključen. Razrešila so se resna važna vprašanja in so se sprejele resolucije. Obširneje o kongresih bo poročal »Gostilničarski Vestnik«. Zvečer je bila v Narodnem gledališču slavnostna predstava »Pso-glavci«. ki je splošno znana in je pokazala, kako visoko stoji češka gledališka umetnost... Priznati se mora. da vkljub velikim množicam, ki so sedaj v Pragi, vlada povsod najlepši red. Sokoli in gostje vseh raznih slovanskih narodov so se seznanili in spremljajo drug drugega po ulici — cel dan je po ulicah dirindej, ki se ne da popisati.
Kongres slovanskih časnikarjev.
Včeraj je »Društvo slovenskih časnikarjev« poslalo uredništvu »Narodnih Listov« sledeči izraz sožalja: »Društvo slovenskih časnikarjev izjavlja tem potoni svoje globoko sožalje nad izgubo, ki je zadela Vas, češko in v-so slovansko žurnalistiko s smrtjo Jožefa Anyža...«
Danes v petek zjutraj se je začel kongres. Zbrali so se žurnalisti vseh slovanskih narodov. (okoli 160) dasj Poljaki in Rusi oficielno niso zastopani. Za kongres časnikarjev je dal sl. praški mestni svet na razpolago staroslavno praško mestno posvetovalnico. Udeleženci shoda so dobili lepe odznake in vstopnice k raznim prireditvam. Ob pol 10. je pozdravil slovanske časnikarje praški župan, primator dr. Karol Groš v lepi prenovljeni mestni posredovalnici. Povdarjal je važnost slovanske žurnalistike in bojevnikov peresa ter se je spominjal smrti red. posl. \nyža. — Za njim je otvoril shod preds. Zveze slov. časnikarjev red. Holeček. ki je v daljšem govoru podajal smeri slovanskega skupnega dela. Na koncu se je zahvalil za gostoljubje mesta Prage in njenega obč. sveta. Po njegovem govoru se je izvolilo predsedstvo, v katerem so zastopane vse narodnosti, za Slovence Pustoslemšek in dr. Kramr. Sledili so pozdravi raznih zastopnikov. V imenu Hrvatov je govoril daljši govor pl. Budisavljevič, ki je pojasnjeval razmere na Hrvaškem. Po pozdravih je sledila proslava spomina Fr. Palackega. Red. E. St.
Sokol je v kratkem jedrnatem govoru očrtal vodilne ideje dela in življenja velikega češkega politika. Slovanski časnikarji so s tem izkazali čast spominu moža. ki je prvi polagal temelji slovanskemu časnikarstvu. Po prvi seji so bili! časnikarji povabljeni na »častno čašo vina« od prezidija mesta Prage. V dvorani ine1' magistrata je bil pripravljen buffet z mrzlimi jedili in pijačo. Pri tem so imeli časnikarji priliko. da so se med seboj ožje seznanili. — Ob’ treh se je seja nadaljevala, zvečer so imeli časnikarji skupen sestanek visoko nad Prago, na Nbožisku. Ker je bilo cel dan krasno vreme, se je nudil krasen razgled čez Prago. Večera se je udeiežilo mnogo družin, znancev in prijateljev slov. časnikarjev in mnogo drugega občinstva.
Začetek sokolskih slavnosti.
V	petek zjutraj so se začele prve tekme sokoslkega zleta. Zgodaj zjutraj so se sešli na Letni v velikem vežbališču sokoli na konjih — okoli 100 — ki so izvajali vaje na konjih. Posamezne in skupne vaje so budile mnogo navdušenja med občinstvom ki je že na vse zgodaj prišlo na Letno.
Ob 8. uri zjutraj se je začela tekma za prvenstvo Zvezi slovanskega sokolstva. Ude-; lfcžilo se je tekme 52 borcev, med njimi največ. Cehov, potem Slovenci, Hrvati in Rusi. Splošno se je govorilo, da so postali Slovenci nevarni tekmeci tudi Čehom. Popoldne ob 4. uri so nastopili dečki. Na tribunah se je zbralo polno slovanskih gostov. Veliko pozornost je budil češki naraščaj s svojimi krasnimi vajami
—	in ruski dijaki, ki so pokazali lepe uspehe in obetajo za sokolsko misel veliko bodočnost. Znano je. da so se naši šolski sveti postavili proti temu. .da bi dijaki javno telovadili.
Popoldne se je vršil koncert na zofinskem kongresu za sokolstvo sploh — zvečer pa je bil v »Obecnem domu« pozdravni večer na sokolskim društvom. Večera se je udeležilo mest« Praga, razna društva, predsedniki zvez. načelniki žup jtd. Pozdravil jih je dr. Scheiner. nakar so govorili drugi staroste sokolskih zvez. S tem se začenja glavni dan sokolstva — sobota in nedelja. — Vse čaka napeto onega velikega trenutka, ko nastopijo sokolske vrste svoj slavnostni pohod po praških ulicah in pokažejo v tisočerih nastopih uspehe svojega dela — enote in bratstva. Junaki so prišli po svojo zmago.
Slovenska zmaga v Pragi.
Zgodilo se je. kar preje ni nihče pričaka val. se je zgodilo. Slovenec Vidmar je zmagat v tekmi za prvenstvo v slovanski sokoslki Zvezi. Ako pomislimo, koliko imenitnih telovadcev ima v svojih tisočerih vrstah češki sokol, ki je bil doslej prvi na vseh mednarod-, nih tekmah —- potem bomo vedeli ceniti ta veliki uspeh našega mladega sokola.
Vidmar je od 230 možnih točk dosegel, 220 in pol, torei 95 odstotkov. Upalo se je. da bo zmagal Čeh Czoda. ki ie bil za Vidmarjem le tri točke, toda v prostih vajah ga je Vidmar popolnoma prekosil. Drugo mesto je dobil Čeh Svoboda z 217 in pol točkami, tretje Slovenec Fuchs z 216 točkami, torej je le poldrugo točko za Čehom. Ko je Vidmar zmagal, so mu vsi čestitali. O slovenski zmagi se povsod govori. tujci se zanimajo in občudujejo nas. Češki listi pišejo, da je zmagal krasen 20!etni borec. Zmaga je za nas velikega pomena, dolžnost Ljubljane je. da slavnostno sprejme zmagovalca.
Telovadišče.
ki stoji na Letni, je nekaj velikanskega. Podobno je grškemu stadiju. V petek zvečer je nastopil naraščaj in ruski dijaki. V mladini je polno ognja. Ker je dečke v nedeljo zmotil d^ž, so nekateri od ieze. jokali. zato so v petek še. enkrat nastopili in dosegli krasen uspeh. Za njimi so telovadile vrste ženskega naraščaja. Veselje je gledati one male sokolice na prostranem telovadišču. Zvečer so nam Slovencem povsod čestitali na naši zmagi.
Sprejem Francozov je bil nekaj velikanskega. Prišli so v petek zvečer, njim na čelu pariški župan Galli z zastopniki mesta in 180 francoskih gimnastov. Sprejela jih je cela Praga ob velikanskem navdušenju jih je spremljalo sokolstvo skozi mesto.
Večerne zabave.
Zvečer pred slavnostnim dnem je bila iluminacija na Vltavi. ali beneška noč. Nešteto okrašenih in z baloni obdanih ladij je plavalo po reki —	tta	siala nepregledna
masa ljudstva. S strelskega rakete vse drevje na zofinskem otoku je bilo razsvetljeno, na tribunah nar. gledališča so pele fanfare. Povsod so se vršile velike veselice — po gostilnah je bilo komaj mogoče dobiti prostora. Do jutra se Praga ni pomirila. Časnikarji so imeli skupen večer na Nebožižku.
Pot h grobu Tyrša in Fiignera.
Vse sokolstvo, ki se je te dni udeležilo zleta slovanskega sokolstva v Pragi je korporativno prikorakalo v soboto ob 8. uri zjutraj k grobu Tyršovem in Fiignerjevem, da se poklonijo očetoma vsega silnega Sokolstva. Prikorakali so tudi Francozi ter položili na grob venec.' Vsi slovanski narodi so bili zastopani po svojih Sokolih. V imenu slovenskega sokolstva je govoril starosta Celjske župe brat Smrtnik.
Odkritje Legovega spomenika.
Zjutraj so se sešli Slovenci na Olšanih, kjer leže slavni grobovi, med njimi tudi neka! slovenskih. Jan Lego, buditelj češko-slovenske misli in marljiv delavec na našem narodnem polju — je dobil svoj zasluženi spomenik. Spome-uik je priprost in čeden. Na vrhu je bronast relief. Ob grobu se je zbralo 500 slovenskih Sa-kolov, slovensko dijažtvo, nekaj slovanskih gostov, zastopniki mesta Prage itd. Spomenik je odkril s kratkimi besedami predsednik Ilirije g. Radej, nato je govoril poslanec Gangl o Le-govem delu, dr. Triller ga ljubljansko mesto, DFofesor Ilešič v imenu ^Slovenske Matice«.
Kamniškega Sokola je zastopal dr. Narba. Sle-'Idilo je še par govorov, zastopnik mesta Prage je izjavil, da sprejme mesto spomenik v svoje varstvo. Na grob je bilo položenih več vencev, mesta Ljubljane, Ilirije, slovenskega Sokolstva, ■mesta Prage itd.
Glavna telovadba.
.... Vedno so se bali, da bo morebiti dež motu glavno slavnost. To se ni zgodilo. Bilo je sicer soparno — toda dan je bil lep. Takoj po dvanajsti uri so začele iti množice na Letno, uramvaji prenapoljnjeni. Cela plan okoli telovadišča je bila zalita od ljudij. Red je bil vkljub temu vzoren. Ob pol 4. so sedele množice na tribunah. Bilo je kakor bi bil pogledal v pisano polje glava pri glavi — barve migljajo, komaj se vidi, da so ljudje. Po areni ob kraju se vaie inasej, kakor reka. Vedno več, več, pravijo, da jih je bilo nad 150.000. — V sredini so še telovadile tekmovalne vrste. Pok iz topa je naznanil ob 4. začetek.
Najprej so nastopile ruske telovadke, maja skupina, deklice v čisto belih oblekah z belimi kepami v rokah. Vaje so bile čudovite, cel palet. Potem so nastopile ameriške telovadke z lepimi plesu podobnimi vajami. Njim so sledili
i1	Slovaki z lepimi vajami v obleki slovaških koscev. Sledil je prizor, ki se ne da popisati. Nastop 12.800 Sokolov, l akor reka se je vama sokolska masa v telovadišče. Aplavz brez konca, da se godba ni slišala. Brat Vani-ceg stoji visoko na svojem mestu in vodi.
stoje Sokoli, čudovit pogled. Nepopisna krasota. Vaje so se izvajale precizno. Mno-“ce.sob.ile kakor omamljene. Za Sokoli so nastopih burno pozdravljeni francoski gimnasti s P/osUm vajami potem pa 6000 sokolic v mo-arm oblekah, z rdečimi nazaj zavezanimi robci
one kakor z mahom posejano polje. Izvajale so krasne vaje; ti prizori so nepopisni. Sledile so vaje Sokolov na konjih iz raznih žup. Ob osmih zvečer so se začele mase razhajati. Končan je bil najlepši sokolski dan. Zvečer je bila velika veselica na razstavišču, časnikarji so ™b vežfr v »Reprez. Domu«, tam je bil tudi pozdravni večer sokolskih zvez. Vse jg prevzeto ,od velikosti velikih dnij.
Slavnostni sprevod Sokolstva.
„10„,Danes sel vršiI ob najkrasnejšem vre-P .n* sprevod slovanskega Sokolstva. Nastopi-
lo	je v sprevodu nad 30.000 Sokohov. Po vseh
soCtvornfH^ f POmikal veličasbl' sprevod so tvorite tisocglave množice obč.instva špalir.
slovensKnlfT0 Jea ?bčinstvo Pozdravljalo
ka,erimi ie teiakal **
Tekma za prvenstvo »Zveze slovanskega sokolstva«.
Kotvedo naši cenjeni čitatelji že iz” »Dne-iVa« od 29. junija, je zmagal pri tekmi za prvenstvo »Zveze slovanskega sokolstva« Slovenec Stanko Vidmar.
Po pravici zre sedaj vsa Slovenija z napetostjo proti zlati, stostolplati Pragi, odkoder prihajajo poročila o slavnostnih dneh, ki jih žeje ondi vesoljno Slovanstvo v bratovskem oblemu, kjer se dela na mnogih zborovanjih in kongresih na to, da se strne vse Slovanstvo v močno kulturno in gospodarsko falango, ki bo ustvarjala novo podlago pravi slovanski inočl In vzajemnosti.
Najrazličnejše organizacije, kojih veje se razprostirajo širom slovanskega sveta, dajejo v Pragi račun o svojem dosedanjem delovanju in napravljajo načrte — višje, popolnejše — za .bodočnost.
Poleg izleta slovanskega sokolstva, ki so se ga udeležili — razven Poljakov — vsi slovanski narodi (celo iz Amerike je prišlo mnogo Sokolov) se vrši v Pragi kongres slovanskih kongres slovanskih gostilničarjev, odkritje spomenika Palackega, razstava »Poljska zena« itd. itd.
r, ,. Za Američani so prišli v Prago Angleži, dalje Francozi, zastopniki mesta Pariza, (opravičil je svojo odsetnost London), dalje korpora-
ipsdtucij^td Sl°Vnskil’ mest’ dri|štev, kulturnih
-,nPmV1 s,e Pa ,,ahajajo 'danes v impozantni J k	zastopniki malega, od vseh
strani zatiranega, a zato tembolj kulturno-bud-
jn delujočega naroda — Slovencev.
Tudi Slovenci hočejo dokazati, da delujejo častno na vseh kulturnih poljih, da izobražujejo duha in telo vsaj vsporedno z ostalimi slovanskimi narodi in da hrepene tako tudi oni, aasi po številu neznatni, po napredku in duševni svobodi.
Dejstvo, da ima mali slovenski narod v Vrstah svojih delavcev mnogo sil, ki bi se lahko menle s podobnimi svetovnimi, je bilo že neštetokrat konstatovano.
naj b£e §irŠa slovensk‘» javnost, Kako hodi ime »Slovenci« od ust do ust vseh ondi množic, ki se udeležujejo pražkih slavno-, kako se razširja slava našega imena širom ulturnega sveta in kako se občuduje vse Vztrajno in smotreno delo slovenskega sokol-
SlVfK,
Prijatelji slovenskega sokolstva naj zaje-P1?*? J,?. P°r°čila o Vidmarjevi zmagi, ki so ga priobčili praški »Narodni Listy«, popolno zaido-
pSdis s;v de!<> «•-
Poročilo »Narodnih Listov«, ' i
iz kojega veje pravi duh, ki je vladal na igrišču !»Letna«, karakterizuje najbolje, kako napeto je pričakovalo vesoljno praško slavnostno občinstvo izid te — za slovansko sokolstvo tako važ-he tekme.	J	-
k »Narodni Listy«. sobota, 30. junija.
»Dan je bil vreden obiska; kajti poleg tnnogih krasnih vaj je bil izbojevan prvi boj za pn^stvo »Zveze Slovanskega Sokolstva«, t. Tekma je trajala ves dan do sedmih zve- i
~~ Ze dopoludne $© je imenovalo Vidmarja rij^^nega šahista -- kot najresnejšega 1 6ii^	kulmiffcal med Vidmarjem in
FnchsomfnCehom — Svobodo.
Po nastopu na vseh orodjih je imel Vidmar po privatnem presojanju tri točke nad vsemi. »Prijatelji Čehov se zanašajo na prosto tekmo, kjer Slovenci — kakor je pokazala skušnja v Turinu, naših (Čehov) ne dosezajo.
»Ali to jiot so se všteli.«
»Slovenci, ki delajo z mladeniškim ognjem in navdušenjem, so izravnali razliko, ki jih je ločila od nas v Turinu.
»Vidmar in Fuchs, posebno pa Vidmar ni tudi pri prosti tekmi niti za trenutek omagal, tako, da Svoboda ni mogel pridobiti na drogu in krogih izgubljenih treh točk.
»Od tekme do tekme raste napetost. Bo
li	Svoboda dosegel svojega tekmeca? Ali se bo Vidmar vzdržal na dosedanji višini?!!
»Svoboda je končal častno, dobil je vse točke v plezanju in teku.
»Vidmar, ki je vse težkoče pri prostose-stavljenih vajah premagalz duhovito sestavo in izjieljavo, je dobil pri plezanju 10 točk igraje!
»Ostal je še tek. Ali mu bo tudi tu naklonila usoda vse točke in ž njimi — zmago?!!
»Ali ta konstanjevolasi 211etni mladenič, ki je stopal z nasmehom na ustnih iz boja v boj, ne f>ozna utrujenosti!
Njegovo harmonično razvito mišičevje je sposobno za vsak napor. Pretekel je 100 metrov v 11 *l6 sekundah, dobil je vseh 10 točk in »si pridobil prvenstvo »Zveze Slovanskega Sokolstva«
»porazil je Svobodo, in sicer po neuradnih podatkih s tremi točkam iin je dobil — od 22G1/.,, Svoboda Fuchs — Vidmarjev izborni tovariš — 216 točk.
»Ko je dotekel cilj, je letel naravnost v naročje svojim rojakom ,ki so mu navdušeno čestitali.
»Brat Erben — (učitelj telovadbe na častniški akademiji v Peterburgu) popolnoma zamaknjen v tega krasnega boritelja, ga pritisne na svoje prsi in ga poljublja... trenutek, krasen in -vzvišen... »kajti to je zadnji člen v verigi napornega« dela slovenskega sokolstva in plod energičnega truda postavnega boritelja, ki je po svoji telovadni vzgoji učenec teh, katere je včeraj premagal.
»I ekma zahteva »prvega«, »drugega«, »tretjega« itd. — Zmaga!!!
»■Vsi zaslužijo enako priznanje, četudi je venec zmage določen za to, da krasi čelo samo—enega!!«
*
To so pohvalne besede naših učiteljev Slovensko Sokolstvo!
Ohrani jih ponosno v svojem srcu! Kot si jih postalo, tako jih bodi vedno vredno!!
Dvigaj svoj častni prapor in zbiraj jjod njim borce za našo pošteno slovensko stvar!! Na zdar!
Žene danes in nekdaj.
Ni še dolgo tega. kar je bilo slišati o verižicah, ki jih imajo dame zaradi ozkih kril med koleni, da ne morejo delati dolgih korakov. nego samo kratke. To ni v teku stoletij prvi slučaj, da so si dame omislile tako novost. Nekako pred 2650 leti, ko je bil Jeruzalem veliko. obljudeno in —■ če je verjeti proroku Je-zaiji — elegantno mesto, so modne dame nosile na nogah verižice, da so v ozkih krilih zadržavalc korake. Dežela Juda je bila bogata vina. rži in čred. Iz vseh. strani dežele so se stekali v mestu kulturni pridelki. Moški so sedeli pri zajutrku. ženske so se pa lišpale. Plemenite kovino in drago kamenje, krasno blago so dovažali čez Morje iz Egipta ali po kopnem iz Babilona in iz Indije. Razvajene Jeruza-lemke so dobile vse, kar je zaželela njihova potreba. 7. veliko vnemo so jeruzalemske dame ugibale, kako bi moška srca razgrele in postavile z dragocenimi oblačili svojo lepoto v pravo luč. Po ponjsu ostrovidnega Jezaije, jih vidimo jasno pred seboj. V prepričanju, da
so brezhibno oblečene, kažejo neko ošabnost, stegujejo vratove in koketirajo na vse strani. Tunika iz finega platna je prevezana s krasnim pasom, polnim dragocenosti. Nad tuniko imajo bogate plašče; zapestnice na rokah in verižice na nogah žvenketajo, na uhljih se svetijo dragi biseri, na umetno kodranih laseh bleste polmeseci, čez čelo je povezan trak. Kodri seveda niso zrasli nositeljici na glavi in ker ni mogoče kontrolirati, od kod so ti lasje, dobi marsikaka dama nevarno bolezen. Na glavi nosijo turbane ali pajčolane; prsti, ki niso vajeni nobenega dela. so okrašeni z dragimi prstani, da. lepotica ima v nosu tudi zlat obroček. Da je toaleta popolna, nosi dama seboj taško. v kateri je zrcalce in steklenička parfuma in skrito, kje na vratu, ali drugje, nosi tudi — amulet. Za Jehova (boga) se te dame ne menijo destj. ali tako kak zagovor zoper te in one demone se jim zdi, da ni odveč. Stare ženske, ki dandanes z roke, na kvarte. iz gostega ostanka kave in iz drugih manj okusnih stvari prerokujejo, so takrat delale pri elegantnih damali ravno tako sijajne kupčije, kakor dandanes, kajti modna dama je bila pra-znoverska. Živeli so krasno in v veselju, a niso vedeli, da plešejo na vulkanu... Sam in zapuščen je stal med tein početjem velik mož. prerok Jezaija in je spoznal, da bo velika skušnja našla majhen rod. In v tej ljuti jezi popisuje gizdavost jeruzalemskih dam. Dotični odstavek sv. pisma, ki obsega označbe takratne mode. se glasi v Japljevem prevodu:
»Za to, ker se sionske hčere povišujejo, s iztegnjenim vratam stopajo, s migajočimi očmi hodijo, v hoji s nogami terkajo inu drobne; bo Gosjiod teme sionskih hčer oplešil inu Gospod bo njih lase pobril; taisti dan bo Gospod odvzel snago na čevljih (t. j. drage okraske’ inu lunice (t. j. polmesece v laseh), inu ovratnike, po vrati doli visioČe ketnice, naročnice inu kape; vple-denke, podveze (t. j. verižice med nogama), spletene ketnice, dišavnice inu navušnice, per-stane inu po čeli viseče pengelce, praznične oblačila, plajške, peče inu jigle, špegle, tančico glavne obvezivnice inu polejtne oblačila.«
Prerok Jezaja potrjuje torej, kak razkošni velikanski luksus je vladal med ženskim svetom v Jeruzalemu. In kot prorok, ki je obenem videl, da se bliža polom, je grmel:
»Inu bo namesti lepiga duha semrad, namesti paku verv, namesti krišpanih las pleša, namesti neškelna (t. j. dragocen plašč) ojstru oblačilu« ...
A modre dame jeruzalemske ga niso poslušale in njih možje tudi ne. — In ako bi se danes oglasil tak prerok, naše dame ga tudi ne bi poslušale.
2ena, ljubezen in drugo.
Koketne žene se ne vesele zmage, temveč Zmagoslavi ja.
Prva ljubezen ima le nekako spominsko vrednost.
Mnogokrat je ljubezen že zdavnaj umrla, ko ljubosumnost še vedno živi.
Žene in sreča imajo največ kapric.
Mnogo žena je odkritosrčno le takrat, kadar se potvarja.
Mnogo je žen, ki store več nego so obljubile.
Žena pravi vedno pred »da» -— »ne«!
Kdor si je v ljubezni enkrat osmodil prste, išče še vedno ognja.
Žene zmagujejo s smehom ali s solzami.
Navidezna ljubosumnost je pogosto zadnja udvornost umirajoče ljubezni.
44AJv4A4ylvk4.i4.4wlwiA.4i4
Sirite, kupujte in naročajte „Ban“! Prijavljajte nove naročnike!
ra. £>. sumbc
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno koncesljoniranl optik In strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Poskusite!
i
w.
I
Naročite si »Slovenski Ilustrovani Tednik in zadovoljni bodete, ker to je najbolj zanimiv in zabaven časopis s slikami.
JJ
11
nilNUIIHIUIII
HltNMtlltHlill
=== v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
u. Odgovorni urednik Radivoj Korene.
m\ Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
A
—- o60 —.
mi popadel In ju izgnal iz Hiše Sainf Pot. kamor sva šla zaklinjat in zdravit Njega Veličanstvo na vaš poziv. Molila sva angelje. blažene. svetnike, arhangelje. mater božjo,' pre-čisto devico Marijo in Jezusa Krista in prosila za nesrečno dušo kraljevo.
Skončavši dolgi svoj govor, je Tosant zopet pokril glavo s kapico in prekrižal roki na prsih. Enako je storil Lancelot.
Ivan Neustrašni se je zamislil. Polagoma ie začel hoditi po orožarnici gor in dol in je mislil. V njegovi glavi je brez prestanka brnelo ime Odettino, Šepetal je;
— Vnovič mi je pretekla usoda pot. Vse je bilo pripravljeno. Le znamenje sem imel dati Caboche - u. Mesto bi se pobunilo. In med tem. ko bi se ljud zagnal nad Armanjčane, bi jaz marširal nad Hišo Saint Pol... kjer bi ne bilo več kralja... Usoda, usoda, kako me tepeš! ...
Ustavil se je, ves bled. in je tiščal brado y. roko ter urno trepal z očmi.
— In kdor ve. če se ne izve danes, jutri, <ia je morilec vojvode Orleanskega — vojvoda Burgundski!... In potem ...
Vzdrhtel je groze. Jasno je, da bi bilo tako odkritje in v takem trenutku zanj usodepolno, pogubno, kljub njegovi neustrašenosti in nasilnosti. Bil bi prijet in izročen krvniku...
Odette! Odette! je kričalo v njem. Moja duša hlepi po tebi in se trese ob misli, da mora priti trenutek, ko te bom stisnil v; svoje roke in bo potolaženo moje strasttno hrepenenje po tebi. po tvojem telesu, po tvojih ustnicah. In sedaj si se mi postavila preko ce-
— 557 —
Tvan Nevstrašni je gorel nestrpnosti. Brez dvoma pa je uganil, da se za menihovimi besedami skriva več nego je bilo slišati In pustil je pripovedovalca, da do konca razmota klop-čič.
— Prišla sva pred kralja, je nadaljeval iTosant. Osem dni sva morala moliti, molitve in se vaditi v gibih, ki preženejo Demona. Osmi dan je imelo biti izganjanje končano in kralju sva hotela dati piti pijačo, ki je prihajala naravnost iz Rima. kakor je vedel zatrjevati vaš sel. Tako je do tistega osmega jutra šlo vse gladko, kakor po vrvici, kralj je bil. Smejal se je iz vsega srca. In tako je delal vse dlnil in vse noči; poslednjo noč pa se je zateklo sam Bog yedi od kod v stanovanje rjovenje divje zveri... Kralj je planil pokoncu. sklical stražo in tekel k gospodični Champdšvers
Ivan Nevstrašni je odrevenel.
— Nadaljujte, je zašepetal, nadaljujte!...
Globok vzdihljaj se mu je izv!! iz prs. Zašepetal je kraljličino ime in strela sovraštva ie Švignila iz njegovih oči. Menih je izmolil kratko molitvico, nato pa je povzel:
— Naše izganjanje je napravilo najlepši Utis na Negovo Veličanstvo. Tistega jutra švai z bratom Lancelotom brala mašo' in si dala potem opraviti celi dan s kraljem. Bila sva še tešč. ko sva začela z novimi dbtikljaji*. Prišel je večer, noč ie legla na palačo ih takrat je potegnil brat Lancelot iz malhe dragoceno štekleničičeo. izlil vsebino v zlat kellH in jaz
‘ Brčaz se je opiralo izgajanje na magne-ucnost. Menih Tosant je zgodovinska osebnost
Hiša Saint-Pol.
„DAN“ se prodaja
V Gorici: Karol Schmelzer. Južni kolodvor Ter. Leban, Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9,
U. Likar, državni kolodvor*
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
3. Na Bledu: Pretnar in A. W61fling.
4. V Bohinjski Bistrici: M, Grobotelfc.
5. V Radovljici: Oton Homan.	i
6. V Škofji Loki: M. Žigon.
7. V Idriji: tjskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. Werli.
9. Na Rakeku: A. Domicelj.
10. V Gor. Logatcu: Josip Rus. '
11. V Postojni: I. Marinčič.
12. V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzer, j
13. V Nov cin Mestu: Josip Kos
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki: J. Trbojevič.
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Petermah.
29. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru; Vilko Weixl.
Glavno zastopstvo dunajske družbe
za pio centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom
v Ljubljani, Nova ulica štev. 3
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
A.. SKAZi5L,
glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko.
M. ZOR
tapetnlk In oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši ln mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva.
Uspeh zajamčen!	421
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
Sv. Petra cesta št. 32,1. nad.
(poleg kavarne ..Avstrija")
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Ufi' se predaia v Fabijani v sledeči totetcarnati
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN
pokrlvalee streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbcs<>cementiilm škriljem (Eternlt) pnteut Ifatschefe, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica, ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta, UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Floijanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama, SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRK0V10, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
m
dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
245
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovii, Ljubljana, Mestni trg št. S.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon fekcije z globoko reduciranimi cenami.
M poleti
V
M
SL
o
ta
Dl
N<
c
"O
EU
=3
(/>
X“
C
m
cu
Ol.
3
mmm
Zn"
pc*
o
c
<	a
</x tz	r%<
CD	i-fl-
C </>	n>
OJ	i ■— ■
(/>”	t**
r OJ	7T
“T Ut	&!
3C- Ekl	f-H
Ou n>	</>
at	3C-
o 3C"	
tz c/»	-*
=3 o	3
	&J
TJ	<*
O M 3 a>	r— Imi ■ * C
zs	O"
3"	
r\ fl>	
3 OJ =T	3 m ■
Prihod vlakov v Ljubljano iz:
Dunaja
Trsta
Trbiža
Kamnika
Rudolfovega
Kočevja
Vrhnike
12“
12-22
•23
8'1®
4-oo
1-51
6-
42
g.5
S'
59
>38
IV
00
3-
oo
3*1
oo
10
'38
■48
9«
11
2-
41
9-12
9-1»
7.23
5-5S
11
•n
6-i®
1.50
..51
7’22
10-
30
12
.47
,•21
9*12
8-1®
8-“
11-ft
11-2
» Brzovlak. ** Vozi ob nedeljah in praznikih.
Odhod vlakov iz Ljubljane proti:
Dunaju
Trstu .
Trbižu
Kamniku .
Rudolfovem
Kočevju
Vrhniki
12
.08
1‘22
t5-47
'.27
7.;
82
32
.85
12-12
3-22
li-
so
!*3i
.81
•18
4-OT
5-12
.12
7.44
.30
,.03
ll-8
7*22
7-44
8
.10
11
•26
10
02
3.88
11-22
3-1!
.00
6-S
6-22
5-
41
10®£
9-2
8-“
10
«
, Brzovlak.
Vozi ob nedeljah in praznikih. t Od 26. maja oziroma 1. julija.
" Najflnejšl
ŠPIRIT
Rez. fond nad K 800.000.
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
1 “iSSS Llabl|anska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva miiea štev. 8. (lastna hu-a)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4' A
2 0
— 558
sem dejal kralju: »Sire. ta pijača prihaja !z Rima«.. Brat Lancelot pa je pristavil: »In morebiti celo. iz Jeruzalema!« —^»Križ božji!«, nama je odgovoril kralj pobožno, »dolga je pot od tam k nam in tiste svete kraje bi tako rad videl z lastnimi očmi.« — »Sire. je zopet dejal brat Lancelot, »izpiti je treba to čašo in ozdravljeni bodete,« — »Jeli dobro vino?«i tako je vprašal nato kralj, zakaj dobro mu do beseda, ki napelje v smeh. Zasmejala sva se z njim iz vsega srca in on je vzel čašo v roko...
— Ah. ah! je ušlo vojvodi, ki je poslušal 5 potnim čelom.
Tedaj sta meniha pospešila svoje kričanje In ploha nerazumljivih molitvic se je vsula iz njiju ust Stala sta kakor zamaknjena s svojimi jižganimi očmi. Levi roki sta tiščala k prsom,
2	desnimi pa sta se udarjala po želodcu in pri vsakem udarcu ponavljala: mea culpa. mea culpa.	,
— Kralj je vzdignil kelih in pritisnil rob na ustnice, je izpregovoril Tosant. še vedno Se bijoč po želodcu. Pa v: tem hipu se je prikazal hudič...
— Hudi? je vztrepetal Ivan Nevstrašnl«
— Pekla pomočnica!
•>— Coprnica hudičeva!
— Odposlanka Belcebubova. poslana nama na vrat na nos. da prepreči ozdravljenjel
— Torej kdo vendar? je zatulil vojvoda Iresoč se po celem telesu. Govorite, pasje Sduše...
— Gospodična Champdivers!...
—	Prokletstvoi je kriknil Ivan Nevstrašni In se opotekel.
—	559 —
Ljubezen in besnost sta sc grozno spoprijeli v njegovi duši. Proklinjal jo je, pa če bi stopila predenj, bi se je zgrudil k nogam ...
— Vstopila je, je govoril Tosant, stekla h kralju, iztrgala mu kupo iz rok in izlila pijačo v pepel.
Kralj je zrl vanjo in ni niti mignil; ubiti bi ga mogla in ne mrknii bi. Le smehljal se je. Visokost, spoznal sem. da je le ena možnost* izgnati iz kralja zlega duha... To dekle se mora odstraniti od njega, ta ...
— Stoj! je zagrmel vojvoda. Niti besede mi ne zir.i nihče od vaju čez njo!
Tosant in Lancelot sta se prestrašena spogledala, češ: tudi ta bi bil potreben zagovarjanja. Hudičeva pomočnica je povsod pričujoča ....	:	,
— Nadaljujta! je dejal vojvoda, ko se je
malo umiril.
— Gospodična torej je izlila pijačo v pepel nato pa je stopila k nama in je dejala po tihem: »Kar sta hotela storiti je zverinsko!«
—	»Kako!« je vzkliknil brat Lancelot, pa ni mogel k besedi. — »Molčita!« je ukazala, in zahvalita Boga, da si nočem nakopati na svojo vest vajine smrti in ne naznanim vajine nakane. Ali izginita takoj od tod in ne prikažita se nikdar več!« — Stala sva kakor od strele zadeta, vsa preplašena in nisva vedela kaj hoče. Med tem pa se je obrnila ona h kralju in je dejala. »Sire. prosim vas. da na mestu izženete ta dva človeka iz Hiše Saint Pol.« In kralj čegar duša je zapadla tej hud... ne, tej gospodični, je rekel; »Bodi. kakor si želite!« Poklical je kapitana, ki nas je s svojimi ljud-
V
y>
Dan Dan“ Dan'
a
n
,Dan Dan“
V
Dan
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinaiev, s pošto mesečno le K 170. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.