Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 171.
V LJUBLJANI, sreda, dne 4. avgusta 1926.
Počamezna številka Din 1’—.
LETO III.
Izb*}* t*ak dan opoldne, tevieBo&i nedelje in premike.
Mešanj, narofeiua: V Ljubljani to P«> Pošti:
Dla 20’—f inozemstvo Din SO »	p
Neodvisen politifen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13.
TELEFON STEV. 652. 3JFKAVN18-TVO: KONGRESNI TRG STEV. S.
Rokopisi m n« vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismeni* vprašanjem naj se priloži znamka
2ia odgovor.
Račun prt poštnem ček. uradu štev. 13.638.
Onim, ki stoje ob strani.
&na naj večjih sramot za moža je, če prodaja zijalo, ko je njegov bližnik v nesreči. Plemenitnik po duši ne bo nik-dar gledal, kako se bližnjik potaplja, naivec bo skočil na pomoč, pamagari če iVega pri'tem lastno življenje. Tako je v zasebnem življenju in nič drugače tudi ne *'i smelo biti v javnem.
Toda danes je žalibog drugače. Kamor ■ e človek danes obrne, vidi samo zijala, mirno gledajo, kako se potaplja naše gospodarstvo, kako hira naša kultura in ■H so nato še ponosni, da prodajajo samo zijalo mesto da ibi kot možje priskočili na Pomoč. Pri tem govoričijo ti komodni in neplemeniti ljudje, da stoje ob strani za-ker je politika tako grda, da se nočeio z njo mazati.
Jalov je ta izgovor, kakor je jalov pogum ljudi, ki si ne upajo skočiti v vodo. 'a kaj/p ra v nič ni treba, da bi bila pcli-
Ka gi da, temveč ena postane grda šele -daj, te se vedi umazano, če jo vodijo gidi ljudje. Naloga politike je ravno v iem, da spravi umazanost iz javnega življenja in da se očisti upravo vseh napak in vseh zablod. Kakor pa ne očistijo kanalov gledalci, temveč delavci, ki se lotijo tega ne baš prijetnega posla, tako pa tudi javnega življenja ne bodo očistili ob strani je nemogoče, da bi se rodila slo-šmajo pegum poseči v javno življenje, to ifedUMlitiko. ln čim boli je ta umazana,
T0T11 \ <ii.	.
.	.	v...1, voev je potrebno, ker je tre-
oa izvršiti tem težje delo.
Če je danes javno delo neprijetno po tem ni to noben argument za stajanje ob strani. Pravi mož ne vpraša, kako je delo težko, temveč kako je potrebno. Vsi pa vemo, da razmere na vseh poljih naravnost kriče po delu in da je ogrožena vsa nasa eksistenca, posameznikov ravno ta-tO ko celega naroda, če se ne lotimo čim-prej in v čim izdatnejši meri tega dela.
Imamo rešiti tako težka vprašanja kakor še nikoli. Predvsem pa moramo doseči, da bomo zopet vsi Slovenci solidar-
11	da bomo tudi pri najraznovrstnejših ■‘Oziranjih v skupnih vprašanjih nastopali •složno. Nikdar pa ne borno prišli do te sclidarnosti, če bedo našo politiko vodili •edno eni in isti ljudje, če bodo odločevali vedno strankarji, ki so v večnih strankarskih bojih izgubili že vsak zmisel •za solidarnost. Nastopiti morajo novi ljudje, ki od strankarstva še niso okuženi, nastopiti morajo oni gledalci ki v zapečku v«e tako dobro vedo in ki so dolžni, da ®vpje znanje enkrat tudi praktično dokažejo. Kadar stoji več ko pol naroda ob 'bani je nemogoče, da bi se vodila slo-
venska solidarnost in zato so ti statisti in krvtikastri <jK	.	v.. v. ....	.
naroda.	Uani največji škodljivci
Ampak tudi iz ose-bno resa se mora nehati to b?°,stienega hitenje ob strani. Če trpi dane^^no ,staja~
davčne preobremenitve, potem rus|iia <k1 ca, ki ne bi od tega dejansko trpel°v,!;”~ ven morda z edine izjemo onih, ki so kot valpti pomagali, da smo prišli do sedanjih previsokih davkov. Če se ne more razviti slovenska industrija, potem ne trpi od tega samo slovenski industrijalec in delavec, temveč tudi slovenski književnik, ker je pri propadanju gospodarstva vsak razvoj kulture nemogoč. In če draži slaba uprava vse življenje, potem tudi ne trpi od tega samo slovenski trgovec in kmet, temveč v prvi vrsti slovenski kon-sument, ker nanj se koncem koncev prevali vsaka podražitev blaga.
Vsa ta velika gospodarska vprašanja pa se ne da rešiti tudi z najduhovitejšo kritiko v gostilnah in kavarnah, temveč same z javnim delom, ker so vsa ta vprašanja vseskozi politična vprašanja, ki za-
Priprave za nastop proti Bolgarski.
Beograd, 4. avgusta. Včeraj je general Tomič najprej konferiral z Božo Maksimovičem in s šefom javne varnosti Žiko Lazičem, ki je podal detajlno poročilo o svojem potovanju v Južni Srbiji. Kakor se je dognalo, so bolgarske tolpe opiemljene z bolgarskim vojaškim orožjem.
Ko se povrne minister zunanjih poslov dr. Ninčič, bodo storjeni odločni koraki proti Bolgarski. Doznava se, da je v tem smislu dosežen v vladi sporazum in tudi sporazum z Malo Antanto in z Grško. Bolgarski bo odposlana diplomatska nota. Ako ta ne bo imela efekta, potem pridejo na vrsto represalije. Za represalije odvrača Mala antanta vsako odgovornost, o čemer bo obveščena tudi Li-ga narodov.
Dr. Ninčič je, kakor se doznava, za naj-| ostrejše mere, ki naj omogočijo, da se za-1 varujejo naše meje proti Bolgarski. Na ! meji je že postirana konjenica in artilerija.
VOJSKA PRIPRAVLJENA.
Beograd, 4. avgusta. Minister za vojsko in mornaricb general Dušan Trifunovič se je včeraj popoldne dalje časa razgovarjal s predsednikom vlade Uzu-novičem. Ta razgovor se je tikal samo vojaških stvari v zvezi z dogodki pri Krivi Palanki.
LONDON ODOBRAVA NAŠ NASTOP
PROTI BOLGARSKIM KOMITAŠEM.
London, 4. avgusta. Vest tukajšnjih
listov, da se je jugoslovenska vlada odločila preganjati bolgarske tolpe na bolgarsko ozemlje, je vzbudila pravo senzacijo. Državni podsekretar ministrstva zunanjih poslov je izjavil v spodnji zbornici, da angleška vlada ni dobila nobene službene vesti o kakem takem sklepu jugoslovanske vlade. Bilo bi pa opravičeno in je prav verjetno, da bodo jugoslovanske čete preganjale bolgarske tolpe tudi na bolgarsko ozemlje, ako te navale v večjem številu na jugo-slovenski teritorij.
PANIKA NA AMERIŠKIH BORZAH VSLE D NAŠEGA KONFLIKTA Z BOLGARSKO.
Beograd, 4. avgusta. Kakor se doznava, iz zanesljive strani, se povrne dr. Ninčič z Bleda v Beograd šele v četrtek. Pred njegovim prihodom se ne bodo napravili nikaki odločilni koraki glede Bolgarske.
Ministrstvo zunanjih poslov je sinoči dobilo vesti, ki so se razširile o tem dogodku v inozemstvu. Interesantno j«, da je v Ameriki nastala panika na borzi, ker se je zatrjevalo, da je prišlo med nami in Bolgari do vojne. Kar se tiče spora samega, je Žika Lazič, šef oddelka /a javno varnost zbral ves materijah ki je dospel o tem incidentu, in ga poslal ministrstvu zunanjih poslov. Ta ma-terijal se bo uporabil kot osnova za korake, ki jih bo država napravila pri Društvu narodov.
Dve radikalni listi v Beogradu.
Beograd, 4. aprila. Vprašanje občinskih volitev v Beogradu in cepljenje radikalne liste je še vedno središče razgovorov med radikali. V tem pogledu se pojavljajo razne verzije in se porajajo simpatije za to in ono listo. Mnogo se kritizira uloga Bože Maksimoviča v tem sponi. Včeraj je v radikalnem klubu dolgo konferiral I li ja Mihajlovič s Krsto Miletičem, Ljubo Popovičem in z drugimi Pašičevimi prijatelji. Razpravljali so p občinskih volitvah in o listi Bobiča. Bobič je včeraj predložil svojo listo prvostopnemu sodišču. Na tej listi je Bobič kot predsednik in Mihajlo Petrovič kot podpredsednik. Bobič namerava te
VOLITVE SO SVOBODNE, ZATRJUJEJO RADIKALI.
Beograd, 4. avgusta. Včeraj so zatrjevali prijatelji Bože Maksimoviča, da je govor Ljube Davidoviča, na katerega je Maksimovič že včeraj reagiral, v kolikor se tiče njega, radikalne stranke in šefa stranke Pasica, tendencijezen. S »takimi stvarmi se bavijo, tako pravijo Maksimo-vičevi pristaši, samo ljudje, katerih politični uspeh je že v naprej obsojen na Pogubo. Mi vam garantiramo, da se bodo volitve izvedle svobodno. Narod naj svo-k°dn°- Pove, za koga je in v čigar politi-
paro?urUi6d*a,.teh volitvah b0 zmagala a<iikahznv$.«
hte\ajo za ugedno rešitev vso politično moc slovenskega naroda.
S stajanjem ob strani pa se ni organiziral še noben stan in še noben narod! Organizacija naroda pa je ključ k politični moči naroda.
Ni umazana politika, temveč samo neodpustljivo komodni so ljudje, da je nočejo očistiti. Med vsemi temi pa so prvi oni, ki stoje ob strani in ki brezsrčno gledajo, kako trpi ves narod vsled njihovega brezdelja, mesto da bi kot možje zagrabili za delo in dali narodu rešitev.
KANDIDATI ZA JUSTIČNO MINISTRSTVO.
Beograd, 4. avgusta. V političnih krogih se govori, da po smrti ministra za pravosodje Marka Gjuričiča pride tna njegovo mesto dr. Laza Markovič. Omenja se tudi sedanji minister financ dr. Perič kot kandidat za ta resor. Boža Maksimovič pa forsira za to mesto svojega zaupnika Dragišo Leovca.
SIMONOVIČ BO VODIL ZAČASNO JUSTIČNO MINISTRSTVO.
Beograd, 4. avgusta. Sinoči so pose-tili predsednika vlade Simonovič, dr. Vasa Jovanovič in Boža Maksimovič in mu poročali o svojih resornih vprašanjih. Uzunovič je določil Simonoviča, da po smrti Gjuričiča začasno prevzame resor ministrstva za pravosodje.
PREDSEDNIK URADNIŠKE ZVEZE — ODSTOPIL.
Beograd, 4. avgusta. Predsednik uradniške zveze Milivoj Jovanovič je podal sinoči ostavko na predsedniško mesto zato, ker ni uspel v borbi za uradniške pravice in uradniške plače. Ožji upravni odbor Zveze se bo sestal v soboto, da odloči o ostavki.
dni začeti z živahno agitacijo, kar pa mu bo otežkočeno, ker mu nameravajo Maksimovičevi pristaši razbiti njegova zborovanja.
BOBIČ IŠČE POMOČI DEMOKRATOV.
Beograd, 4. avgusta. Včeraj popoldne ob 5. in pol je bil upravitelj poslov predsednika občine Bobič v demokratskem meščanskem klubu na Terazijah. Ta po-set je vzbudil veliko senzacijo. Razširile so se vesti, da naj bi se sestavila meščanska lista za volitve v Beogradu. — Bobič ima v svojem stanovanju konference, na katerih se bo definitivno odločilo, kakjo naj Bobič nadalje postopa.
Radičeve! so optimisti.
Beograd, 4. avgusta. Neki radičevski član vlade je izjavil, da so vesti o krizi vlade netočne in da bo vlada Nikole Užitno v iča še dolgo upravljala državo, ker da je potrebna in ima poleg tega še solidno večino. Odnošaji med vladnimi skupinami so dobri in normalni. Program dela se izvaja stopnjema. »Ako bi prišlo do izprememb, ki jih opozicija želi, bi se morala naša stranka prva vzeti v kombinacijo, ker je ena najmočnejših strank v parlamentu. To velja tudi za volilno vlado.
AGITACIJA ZA PRIKLJUČITEV PREKMURJA K HRVATSKI SE NADALJUJE.
Maribor, 4. avgusta. V Prekmurju se je pojavil pok ret za priključitev Prekmurja k varaždinski oblasti. Vrši se agitacija za in proti.
ŽELEZNIŠKE TARIFE BODO ZNIŽANE?
Beograd, 4. avgusta. Včeraj je dr. Vasa Jovanovič dolgo konferiral z direktorji železniških direkcij. Kakor se je zvedelo, bodo v kratkem znižane vozne cene za potnike in blago. Nato je Vasa Jovanovič konferiral z Uzunovičem in ga informiral o razpoloženju naroda v Bosni, kjer je bival nekaj dni.
ZOPET NESREČNI ZAKON O POBIJANJU DRAGINJE.
Beograd, 4. avgusta. Vlada proučava zakon o pobijanju draginje. Zakonski načrt je izdelan v smislu izjav, ki jih je svoječasno podal minister za socialno politiko. Kak pa je ta načrt, se javnosti še ne pove, ker se radikali boje, da bi jim to moglo škoditi pri občinskih volitvah.
INŽENIRSKO POVELJSTVO GRE IZ MARIBORA V ŠABAC.
Beograd, 4. avgusta. Po naredbi glavnega generalnega štaba se inženirsko poveljstvo, ki je sedaj v Mariboru, premesti s 15. avgustom v Šabac. Šabac bo tako postal center našega vojaškega in-ženjerstva.
CALLES ODKLONIL OD ŠKOFOV PO-NUDENO PREMIRJE.
Beograd,, 4. avgusta. Predsednik republike Calles je odklonil premirje, ki so mu ga ponudili katoliški škofje, da bi se mogel izvršiti plebiscit o sporu med državo in cerkvijo.
POLJSKI DIJAKI V BEOGRADU.
Beograd, 4. avgusta. Včeraj so prišli v Beograd poljski dijaki. Na kolodvoru so jih pričakovali delegati Udruženja za zbližanje s Poljsko in člani poljskega poslaništva. Poljski študenti so si ogledali Beograd. Sinoči so razpravljali z beograjskimi dijaki o ustanovitvi novega študentskega bloka, ki se bo ustvaril na slovanskem študentskem kongresu v Pragi.
SAMOMOR ODLIČNEGA PODPOLKOVNIKA.
Beograd, 4. avgusta. Ministrstvo za vojsko in mornarico je prejelo iz Skop-Ija vest, da je izvršil samomor podpolkovnik Vojislav Jovanovič, upravnik artilerijske delavnice III. armijske oblasti. Bil je zelo zmožen oficir. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je šel v smrt zato, ker je bil kaznlvan z 28 dni zapora. To je zanj kot častnika in starega vojnika degradacija.
Proti izjemnemu stanju, za Samoupravo v Ljubljani.
Prejeli smo:
Vsem političnim strokovnim in gospodarskim . organizacijam v Ljubljani!
Kmalu bo dve leti, odkar je Ljubljana, gospodarsko in kulturno središče Slovenije, oropana svoje najosnovnejše pravice: samouprave. že šest let občinski svet glavnega mesta Slovenije ne more redno delovati, deloma zaradi reakcionarne protiljudske strankarske politike, a deloma po krivdi centralne vlade, ki razpušča izvoljene občinske svete.
Iz reakcionarnih strankarskih razlogov je ukinjen proporcionalni volilni red, za katerega so se zavedni delavci dolgo let borili in dekretiran reakcionarnejši volilni red, ki daje relativno največji stranki absolutno večino
v	občinskem svetu. Ta reakcionarna batina pa je udarila z debelim koncem svojega očeta in pri zadnjih volitvah je po 40 letih občina izpadla iz rok liberalcev.
Toda oni so dosegli, da se je pod PP-vlado občinski svet razpustil in od takrat vlada ge-rentstvo brez kontrole in sodelovanja ljudstva.
Večletno izjemno stanje pa ni samo proti duhu ustave in zakona, temveč tako dolgotrajno izjemno stanje bije v obraz vsaki demokraciji, gazijo se brezobzirno in stalno že več let najosnovnejše, v bojih zadobljene pravice ljubljanskih občanov in to brez dvoma v očitno škodo vseh delavnih občanov.
Gerentstvo dela brez kontrole ljudstva, brez občinskega sveta dalekosežne ukrepe: Dovoljuje ogromna posojila iz Mestne hranilnice, povišuje mestne davščine na gotove izdelke, dviga tako občutno draginjo itd.
Medtem, ko se trošijo milijoni za luksuzno urejene ceste v centru, se množijo šatori de-ložirancev na mestnih trgih in ulicah. Vsled
slabih, zatohlih malih stanovanj postaja pri nizkih mezdah in brezposelnosti življenje revnih slojev neznosno: alkoholizem, prostitucija, prepiri in zločini se širijo epidemično. Tisoči delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v mestu stanujejo v okolici ter morajo ob slabih mezdah vzdrževati dvojno gospodinjstvo.
Občinska podjetja in občinsko imetje sploh se upravlja že skoro dve leti brez kontrole občanov. Pri brezkontrolnem gospodarstvu pa je vselej nevarnost korupcije.
Leta trajajoče izjemno, protizakonito in protiustavno stanje izziva med občani reakcionarno mišljenje, povzroča brezbrižnost za njihove pravice, svoboščine in interese.
Zato je skrajni čas, da se vsi svobodoljubni in resnično napredni občani, a posebno še delavci in delavke ter nameščenci in naineščen-ke, ki največ trpijo pod tem izjemnim stanjem, združijo v boju za odpravo izjemnega stanja, za svoje osnovne občinske pravice, za samoupravo mesta Ljubljane.
Da to dosežemo in da se porazgovorimo o skupni akciji z,a svoje osnovne pravice, vabimo vse organizacije in stranke, ki se hočejo boriti za odpravo izjemnega stanja, na sestanek z dnevnim redom:
Odprava izjemnega stanja in boj za občinsko samoupravo.
Na ta sestanek, ki se bo vršil v sredo, 4. avgusta ob 20. uri v brezalkoholni restavraciji Pod lipo na Rimski cesti naj pošljejo vse oiganizacije po dva ali več zastopnikov.
Organizirani občani morajo braniti svoje svobodščine, pravice in interese sami! Ljubljanska kraj. organizacija Jugoslovanske socialno - demokratske stranke in Kmečko -delavske zveze. — Redakcija »Napreja- .
Ova kongresa za narodno edinstvo.
ii.
Na skupščinah Unije razvijajo prijatelji in zagovorniki narodnih manjšin čedalje več poguma. Spočetka so lazili okoli teh vprašanj kakor mačka okoli vrele kaše. — Na omenje-njem zadnjem občnem zboru v Londonu in Aiberystvvithu je pa bilo že jako viharno in sicer ob razpravljanju vprašanja naših manjšin v Italiji. Katerega Slovenca ali Hrvata se to živo ne dotika?
Glavni tajnik Unije prof. Ruyssen je potoval po Rumuniji, Bolgarski in Jugoslaviji. O njegovem poročilu se je razvila prav huda razprava. On je mnogo grajal razmere na Romunskem in Bolgarskem a pohvalil je Jugoslavijo, kako je ona pravična narodnostim. Proti njemu sta se oglasila Bolgar prof. Miletič in Madjar Bela Hermes. Prvi je dokazoval, da je ljudstvo v Macedoniji — bolgarsko, ker govori bolgarsko narečje. Pozabit je povedati, da je od tistega maeedonskega narečja do bolgarskega ali srbskega jezika prav tako daleč, kakor od — kajkavšeine do književne hrvaščine ali slovenščine. Naravno pa je, da se naši MacedoncL potrudijo na pol do srbščine, ki ni nič daljša in težja nego pot do bolgnr-gčine! — Zanimivo je, da Je ta Bolgar v oporo svojih pritožb razdelil govor posl. Daskalo-viča (SDS!!!) v Skupščini 16. marca t. L. ki ostro biča politiko jugoslovanske vlade v Macedoniji! — To je dokaz, da govori skozi okno često ne dosežejo le domačih volilcev, marveč da morejo nam nevšečno vplivati tudi preko meje.
Madjarju Nermesu so dali »Orjunaši - največ gradiva za vsaj nekaj senzacije. O zatiranju Medja rov od strani države ni znal mnogo povedati, zato pa je ropotal o nasilju Orjuna-šev za časa volitev. — Orjunaši so dali povod tudi veliki politični debati v avstrijskem Na-tionnlratu. Cas bi bil, da nehamo s takimi metodami v reševanju domačih manjšinskih vprašanj, ki nas morejo le diskreditirati v očeh kulturnega sveta in vzeti nam iz rok edino orožje, ki ga moremo z uspehom rabiti svoje pravice naših manjšin. Ali 111 ne « nost, da nam utegnejo kdaj zabrusiti I ojte. pojte, saj vi niste ilič boljši!«
Predsednik odbora za narodne manjšine je predlagal nasledno resolucijo:
»Ker imajo plemenske, jezikovne in verske manjšine dolžnosti, da so lojalne na-pram državam, katerim pripadajo, in ker ni mogoče doseči tega cilja, ako manjšine niso zadovoljne s svojo usodo, in to radi tega, ker jim je odvzet polni užitek njihovega jezika, vere ali lastne kulture, ali pa vsled ukrepov, s katerimi naj bi se proti svoji volji stopile v narodnost večine:
izraža občni zbor prepričanje, da različnost plemen, jezikov, ver ali kulture med državljani iste države no nasprotuje zvestobi do države in tudi ne ogroža državnega edinstvo, vsled česar so poizkusi raznarodovanja nesmiselni in krivični. Občni zbor je prepričan, da se vprašanje narodnih manjšin da zadovoljivo rešiti le tedaj, ako se smatrajo manjšine kot vrednota v drža-
vi	in se zadovolji njih želji, da bi bile glede na svoj jezik, vero iu kulturo vladane po posebnih navodilih in ukrepih. Večina bo služila s tem najučinkoviteje pravici in interesu države.
Proti tej resoluciji so glasovali edino zastopniki Italijanov, Poljakov in Rumunov -Za Zvezo narodov je bilo sprejeto naslednje priporočilo:
»Ker hoče občni zbor pripomoči, da se vresničijo gori omenjena načela, naproša Zvezo narodov, naj nujno pokliče svojim članom v spomin resolucijo, sklenjeno na tretjem občnem zboru Zveze narodov, v kateri je bilo izrečeno — upanje, da se bodo države, ki napram Z. n. niso vezane glede na manjšine z nobeno zakonito obvezo (Italija!), držale kljub temu pri ravnanju s svojimi plemenskimi, verskimi in jezikovnimi manjšinami vsaj iste pravičnosti In strpnosti, kakor ju zahtevajo mirovne pogodbe in kakor ju stalno vrši izvršilni odbor (Zveze narodov).«
Proti temu priporočilu pa je glasoval edini Giannini!
Lord Robert Cecil je na banketu pri bogatašu Davidu Davideru, ki je zborovalce pogostil, izjavil, da je vprašanje narodnih manjšin eno najvažnejših sedanjega časa
V	jeseni nadaljevanje!
*
Poleg te stalne mednarodne institucije pa imamo še »kongres narodnosti«, ki je imel \ jeseni svoje zasedanje pod vodstvom slovenskega poslanca dr. Josipa Wilfana iz Trsta. Svoječasno sem o tem poročal in tudi, kako lepo in pohvalno je pisal nemški poslanec iz Rumunije o dr. Wilfanu.
»Kongres narodnosti hoče izpopolniti delo Mednarodne zveze, ki je vezana na mnoge formalnosti. Na kongresu je mogoče mnogo več govoiili in kiitikovati, kar pride na ušesa vsem kulturnim narodom. Zato so ti kongresi za nas jako važni.
Oe se prav spominjam, je bito na zadnjem zborovanju zastopanih — 36 narodnih manjšin. Kongres narodnosti je postal stalna institucija, dokler bo še tlačenih narodov na svetu. Glavni tajnik kongresa je: Dr. Evvald Am-mende, Hotel de la Chaussee d' Autin, Pariš, 35 Rue de la Chaussee d'Autin. —■ Tam je osrednja pisarna.	»
Prihodnje zasedanje kongresa bo 25., 20. in 27. avgusta t. 1. v Ženevi. Po sedanjih glasovih bo predsednik zopet naš dr. Josip Wilfan, kar ni le zanj laskavo, marveč tudi našemu narodu v čast. — Dr. Wilfan je spoznaj da lamentacije doma nič ne pomagajo, marveč da je treba zbuditi mogočno silo internacijonalne vesti in čuta pravičnosti. Od tu pride pomoč in ž njo spoznanje vladajočih režimov ..., da v takem znamenju edino je tudi zagotovljen obstanek države —!
Za prihodnji kongres so se priglasili tudi zastopniki koroških Slovencev, Gradiščanskih Hrvatov iu Slovakov na Ogerskem. — Dnevni red prihodnjega zborovanja je že razposlan in se nas živo dotiče! — O tein zborovanju bom poročal —!
Tako se torej čedalje resneje obravnava vprašanje narodnih manjšin, ki postaja vprašanje evropskega miru in samega obstanka Evrope. — Tudi Panevropejci ga imajo na dnevnem redu svojega prvega kongresa, ki bo na Dunaju v prvi polovici oktobra. Tudi Panevropejci zahtevajo pravično rešitev v interesu človeštva, v interesu Evrope in splošnega miru. — Vspeh vseh teh in tolikih naporov, ne srne izostati!
Zato kličem vam vsem, ki ste tlačeni: Sur-sum corda! Pokonci glave! Pogumno vztra-1 jajte!	A. G.
in zlasti Pašičeva okolica bo le s težavo našla enakovrednega naslednika.
Bodi ohranjen državniku Marku Gjuričiču svetel spomin.
Marko Gjuričic se je rodil dne 26. marcif 1. 1861, v Valjevu. Po dovršeni gimnaziji je obiskoval veliko šolo v Petrogradu in Beogradu, kjer je 1. 1885. na visoki šoli dovršil tudi svoje juridične študije. JPo dovršenih študijah se je posvetil odvetništvu ter političnemu življenju. Že 1. 1893. je bil v svojem rodnem valjevskem okraju izvoljen za poslanca. Deset let pozneje je postal okrožni načelnik v Valjevu, postal nato sodnik in skoraj nato tudi minister. Tekom svetovne vojne je bil Marko Gjurčič justični minister, nato je postal predsednik državnega sveta in bil skoraj v vseh Pašičevih vladah.
Marko Gjuričic je bolehal že več let in letos je zato odšel* v Karlove Vare, kjer ga je zadela usoda.
Minister Marko GJuričič umrl.
Iz Karlovih Var je prispela včeraj vest, da , je tam v torek ponoči umrl jugoslovenski ju- \ stični minister Marko Gjuričie.
Vest on jegovi smrti je napravila v Beogradu globok uti« in vlada je takoj sklenila, da se izvrši j>ogreb pokojnikovega trupla na državne stroške. Z narodne skupščine in drugih vladnih poslopij vise črne zastave	‘
Marko Gjuričic je bil eden najbolj uglednih članov stare radikalne garde. \ eljal je kot eden najbolj zvestih Pašičevih pristašev m
užival njegovo popolno zaupanje. Zato je tudi običajno nadomestov.nl Pasica za časa njegove odsotnosti. Ni pa užival Marko Gjuričic velikega ugleda samo v radikalnem klubu, temveč tudi pri svojih političnih nasprotnikih. To predvsem vsled tega ker je bil znan kot mož čistih rok in kot konciljanten politik, ki je vedno dokazal svojo širokogrudnost. Veljal pa je tudi kot dober jurist in bil zato opetova-no minister pravde. Izguba ki je zadela radikalno stranko z njegovo smrtjo je zato težka
Politične vesti,
— Na svoje rcakcionarstvo in besedoloin-stvo so celo ponosni. V dičnem »Jutru« se je oglasil neki »Eden, ki ni ,bil’, ampak je že 30 lei in se kljub preganjanju in klevetam junaško drži-, da proslavlja SDS kot zaščit rri.ro ura-do-ištva. Ta dični »Eden« se v resnici junaško drži, da se upa pa zagovarjati tako slabo stvar in zalo je tudi podpis »Eden« prav primeren, ker mislimo, da je tak zagovornik med uradnlštvom čisto osamljen. Hvaležni bi pa bili temu anonimnemu j »junaku«, če bi tudi povedal, kdaj da je Ibil preganjan, ker zdi se nam mnogo bolj verjetno, da je bil tudi ta žalostni »Eden«, med tistimi, ki je pomagal preganjati z denuncijacijami druge uradnike. Zato tudi pravi, da je Bartet-ov slučaj prava malenkost in da se je zgodilo Bartolu čisto prav. Cisto naravno zato je tudi, če ta edinstven zagovornik SDS odobrava tudi besedolom-stv-o SDS glede ljubljanskega mandata. Za patentiranega esdeesarja je vse io v redu, toda drugo vprašanje je, če tudi za uradnika. Zakaj pravi uradnik je zainteresiran na tem, da velja v javnosti dana beseda, kajti
v nasprotnem slučaju bomo pač večno doživljali, da se uradnikom obljublja vse.mogo-če, a se jim ne da niči iega, kar jim po zakonu gre. Neizjdačevanje razlik govori v tem oziru prepričevalno. Seveda ne za 1 istega famoznega lin edinstvenega zagovornika SDS, ker temu bo vedno imponirala stranka, ki zna denu-ncirati uradnike in ki se razume na besedcilom.sivo. Gliha vkup širi-ha, zato pa je tudi prav, če se je listi »Eden, ki se že 30 leit junaško drži , pridružil SDS. Da bi mu le to tudi mnogo neslo!
= .lutrovska neslanost..-Svetovno »-Jutro je pogruntalo, da sta monopolizaeije šolskih zvezkov kriva gg. Jelačin in dr. Ravnihar. Ker so volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo pred -durmi* pričakujemo, da po&taneta oba goa-poda v kratkem kriva tudi a grome r ku r »t v a.
ir Okrajni zastep mariborski. Slovenec z dine 1. avgusta štev. 172 se pritožuje zaradi imenovanja novega gerenta mariborskega okrajnega zastopa. Isti . Slovenec pa je v svoji 122. številki z. dne 1. junija napadel gerenta okrajnega zastopa celjskega, čes da je nezdružljivo, da je dr. Hrašovec obenem gerent celjskega okrajnega zastopa in mestni župan celjski. Kar je »Slovenec« grajal v Celju, bi moral grajati tudi v Mariboru, zakaj dr. Leskovar je bil obenem mariborski župan in gerent mariborskega okrajnega zastopa. »Slovenec« se -torej s svojim napadom bije le samega sebe po zobeh in la konstatacija -naj zaenkrat zadostuje, kar se pa tiče zanemarjenih cest, pa mislimo, da je krivda vsekakor preje na strani prejšnjega zastopa, ne pa sedanjega, ki še z delom niti pričel -ni.
— Vsako sodelovanji, demokratov n ra'li-kali izključeno. Na volilnem shodu v Beogradu je govorki tudi Ljuba -Davidovie ter
vehementno napadel vlado, radikale im zlasti notranjega ministra Maksimoviča. Dejal je da je ubijanje demokratov šport sedanje vdade. Minister policije in njegovi uradu*, delajo kar hočejo. To, kar se dela v naši prestolici, ne bi -smel delati nit. en minister v Evropi. Za čuvarje osebne lrs.nme so postavljeni ljudje, in sploh ne vedo. kaj je osebna lastnima. Minister notranjih del je pozabil, da je šef javne varnosti, ki -je dolžan zasigurati državljanske pravice. Ni čudo, -če so njegovi kapitani- vzeli volitve v roke. Povsod v državnih uradih so -nastavljeni samo radikali prijatelji Pašiča, p« če so za ta mesta kvalificirani ali ne. Oblast ni radiikaiotin samo vir časti, temveč tudi bogastva. Maksimovič je član vlade, ki pra-
•	-vi, da je proti Pašiču, na vseh shodih pa pozdravlja Maksimovič Pašiča kot našega voditelja. Današnja vlada ima samo tri skrbi: da ohrani edinstvo radikalne stranke, da ohrani sebe in da izvede občinske volitve. Radikali nočejo kontrole. Klicali so nas demokrate na skupno delo, toda na vprašanju korupcije so se pogajanja razbila. Na februarskih volitvah je bilo zaprtih 10.000 nedolžnih državljanov in sedaj .se vrše enaka nasilja. Po vsem tem pa imajo radikali še drzno lice, da nas vabijo k skupnemu. delu. To je znak, da so radikali resnično propadli in demokrati odbijajo vsako sodelovanje z radikali. — Izjava Ljube « Vidoviča je napravila v vseh političnih glih globok vtis in sodi se da i«	de_
nitivno pokopan vsak poskus ! vlacli tavanja radikalov J^^ča je bila Energična izjava Ljube Pav^ ^ -e ved_ zlasti neprijetna mdikatom^kr.riiU f	^
no upali, da bodo mog [icj.j0 tutli demo-
da pritegnejo v vladno^	^
krate. Radikalno vedai0 v uvodniku
je udeležilo nad 4600 ljudi in je shod izborno uspel. Za muslimane so govorili dr. Spa-ho, Behmen in Gavran beg Kapetanovič, za •demokrate pa Ljuba Mihajlovič, ki je izročit shodu pozdrave Ljube Davidoviča. Shod je Davidovimi priredil burne ovacije.
= Boj za Beograd. Dočiin je veljalo preje vse zanimanju boju med radikali, zlasti med Bobičem in Maksimovičem, 'stopa v zadnjem času vedno bolj v ospredje boj med demokrati in radikali. Demokrati so silno agilni in -iva -vseh shodih povdarjaj-o demokratski govornii-ki, da -se bije sedaj odločilen boj za osvoboditev Beograda od notranjega nepri-jatelja. Ta je bolj razrušil državo, kakor -pa io je razrušil zunanji sovražnik. Najprej treba osvoboditi prestolico in potem prhle svoboda tudi za vse ostale kraje. — V Beogradu -se bije pri sedanjih -občinskih volitvah odločilna- bitka med radikali in demokrati in ni izključno, d-a -konca ta bitka z zmago demokratov.
= Briand o svoji mirovni politiki. Novinarjem je izjavil Briand, da ostane njegova politika neizpremenjena, kar najjasnejše dokazuje to, da je ostal zunanji minister. Če je v vladi Poincare, se je zgodilo samo zalo, 4 ker je 'Poincare -prevzel sanacijo francoskih -financ. Briandova politika je nadaljevanje .v -Locarnske politike, kar se naj zlasti pokaže v gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Francijo. Glede Porenja in razorožitve 1 Nemčije bi mogel dovoliti veliko več olaj- j sav, če bi tudi Nenvci vedno pazili, da ne bi razburjali francoskega javnega mnenja. — Končno je govoril Briand tudi o -priključitvi Avstrije k Nemčiji io izjavil, da je danes mnogo bolj pametno, če se lo vprašanje -pusti zaenkrat čisto pri miru, ker je danes cae za lo vprašanje neugoden. Francija je prijateljsko razpoložena do Avstrije in to je že opetovano dokazala. Sicer pa je glaven znak francoske zunanje politike njena globoka miroljubnost.
= Po mirjen je med boljše rilci in inenševi-ki. Nemški listi poročajo, da -so -se vršila v Parizu pogajanja med boljševiki in menše-vik.i glede popolne sprave med obema socialističnima skupinama. Ta pogajanja da so končala s popolnim uspehom -in sklenjenimi je. baje bilo, da dobe menševiki in sooialm revolucionarji eno tretjino mest v svetu narodnih komisarjev iu v drugih najvišjih uradih sovjetske vlade. Nemški listi poročajo dalje, da je proti temu sporazumu estru, nastopila intrasigentna grupa boljševikov pod vodstvom Zinovjeva in da je to tudi vzrok, da je bil Zinov.jev odžagan iz vodstva komunistične stranke. — Vest nemških Listov je -sicer zelo senzacionetna, toda dose-daj se z -nobene -strani ne potrjuje.
—	Državljanska vojna v Mehiki. Konflikt med cerkvijo im vlado postaja -v -Mehiki -vedno večji In je že skoraj privedel -do državljanske vojne. V mestu Mehika so bile velikanske demonstracije proti vladi. Teh de-monstraciiij -se je udeležilo 60.000 ljdi. Na več krajih je prišlo do krvavega spopada med policijo in množico in je -bila policija prisiljena rabiti orožje. Več- oseb je bil-o -pri tem ubitih in ranjenih. Enako se poroča o j ■krvavih demonstracijah v -Palmi, -kjer je bi- j*
lo	ubitih od vojske 20 ljudi. — Policija je | odkrila atentat, ki -se -je pripravljal -na pred- j sednika Callesa. Aretiranih je bilo 7 žen in dva moška. — Mehikanski škofje so poslali vladi pismo, v katerem ponujajo premtirje, če se izvede plebiscit, da ee prebivalstvo -samo izjavi o verskem sporu. Do izvedbe -plebiscita bi se -morale ustaviti vse -proti-cerkvene odredbe.
Beležke.
Konstatacija.
V	včerajšnjem -Jutru ni bilo niti besedice odgovora na odprto pismo dr. Kumvia direktorju »Jutra«, dr. Kramerju.
Tiskovni škrat.
Cla-nek »Neuc Freie Presse« o Mehiki je izšel v »Jutru« 'kot uvodnik. Seveda brez. navedbe vira in zato z malo bolj ogorčenim komentarjem. To pa se je zgodilo seveda le po krivdi tiskovnegS škrata.
Kratke vesti.
Poljski parlament ;je odgoden do 20. septembra, ko -ipia sprejeti dvanajstine do konca leta.
Fi-nančni zakon je sprejel francoski parlament z 295 --proti 180 glasovi. V debati je bila -Poincareju na njegovo -zahtevo trikrat
iz/darovana zaupnica. Parlament je bil nato”-odgoden do 20. septembra
Na p«,»aziatskem kongresu, ki se je nedeljo začel v Tokiju, so predlaga i H'"1 delegati, da se zgrade velike 6’ausazijsk železnice in ustanove velike panazijske banke, da se tako olajša trgovina med azijskimi i
državami.	,
Novi boji so izbruhnili na Kitajskem med četami generalov -Cangsolina in Vupejfuja ter onimi stranke Kominin
Protestanti ne bodo po vesteh iz Rima ver sprejeti od papeža, ker nočejo pred njim
poklekni-t-i.
Žensko volilno pravico nameravajo uvesti na l<ubi-	____
\l S Kdevi^energična odklonitev
dvakrat zadelOn^top demokratov in nvusli-
-	7 v vasi Arnavtov-iči se je vršil velik "hod demokratov in muslimanov. Shoda se
ZDRAVNIŠKA NEGA ZOB IN OVZ”
n	■	-'	u	■	Mane okrožnega
Opozarjamo se posebej vse m jutrajšnji in urada za zavarovanje delavce pn>thakonito sledeče članke pod	da si vsak te
Medenje.«	Tudi	za	slučaj, če bi mu
OUZDeodktonila zbozdravniško pomoč ali bi zahteval od njega prispevek k stroškom, da se bo lahko pritožil na Sodišče delavskega zavarovanja sklicujoč se na v tankih c.t.ra.je zakonite določbe in okrožnice za zavarovanje delavcev. O vsaki ^ zahtevati pismen odlok ter ga pnlobh pritožbi ki je kolka prosta. Najbolje je, da sestav i pritožbo v delavskem zavarovanju verz.ran
pravnik.
Dnevne vesti.
TUDI INVALIDI PRIDEJO NA VRKTO.
Včeraj smo poročali, da namerava vlada tudi invalidom odtegniti en odstotek državne podpore, da dobi denar za poplavljene©
v	Vojvodini. V silno velikih stiskah mora biti, vlada, da se je odločila k tako odioznemu koraku, ker je več ko znano, da je invalidnina tako sramotno nizka, da morejo od nje živeti samo mojstri v stradanju. Silno malo bo zato vladi pomaga no z odtegljaji invalidom, zato pa bo tem bolj škodovala svojemu ugledu, ker je vladna namera tudi skrajno krivična. Da navedemo le en sam primer. Poznamo invalida državnega uradnika iz odstreljeno roko. Od države dobi mesečno 20 Di,„ invalidnine, zato HnUslT-	.	odte§ne vlada na draginji
v,	00	mesečno	za poplavljence.
Vladi pa to se ne zadosiuje in sedaj mu bo odtegnila se o<l onih bornih 'JO .Din.
Napačno na nelepo je bilo, ko je vlada odtrgala uradnikom del „iili doklad, loda se grse je, da hoče odtrgati še invalidom
o	el državne podpore Svoje najdražje »o žrtvovali invalidi za državo, a kljub teinu jim m država dala miti toliko, da bi bili na starost zasignrani, Sedaj, 'pa se jim hoče vzeli -še del tega, kar jim je dala najbolj skopar-ska vlada.
Ali vlada res ne pomisli, kako mora tako Postopanje vplivali na vojake, kadar jih bo klicala 'najtežja dolžnost? Ali vlada, tako razume delo za bojno sposobnost armade?
— Minister Pucelj častni predsednik pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni.« Za veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni', ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma letos od 4. do 13. sept. je blagovolil prevzeti častno predsedstvo poljedelski minister gospod Ivan Pucelj. Glavni in najvažnejši del prireditve bo tvorila posebna kmetij-?ka razstava kjer bodo zastopane vse veje našega agrarnega gospodarstva. o\favn3'nA'* Mat« št. 09 z dne 31. julija
vilnim i t5Qviinik 'O posebnih dokladah rt-denaS,, r vnini uslužbencem na plačo, v čl 4n	i v narav'i skladno s predpisom
<li«..v-i	,°	Svilnih uradnikih in ostalih
»nzaviuh uslužbencih, dalje odločbo, is Ikate-,e zni2uje osebna draginjska doklada ter TvmnM 0 sestav‘ komisij za izpraševanje L' ™cev^ za koncesijo stavbnih, zidarskih,
•	anrnoseskih, tesarskih in vodnjakarskih mojstrov.
Oddaja umoboloih v domačo oskrbo iu v
Opazovalnico. Od ravnateljstva državnih dobrodelnih zavodov smo prejeli: (Prenapolnjenost vseh naših zavodov za umobolne je postalo absolutno neznosna in zato opozarjamo vse privatnike in županstva, ki dobe poziv, da sprejmejo bolnika v domačo oskrbo, da se temu pozivu takoj in brezpogojno pokore, kajti 'e tako bo omogočeno še nadalje sprejemati v bolnike. Pri temi pa se naj — oinejujejo^^zdra^iiH11	v časopisih,
«4» <%, *«• sass*^ S
ne .bosta upoštevali ta dve želji, primoran! bGmo sprejeme v opazovalnico povsem sisti ruti.
- Italijanska osnovna šola v Dubrovniku.
Jr tv, v ”J0' prOU^1|ejo v prosvetnem mini-šolev i ‘le, otv?r,tve nove italijanske zm-adhi ovlll!tu; Sola se bo nahajala v ® ga ^‘^janskega podanika. Po-opje stcji na najlepšem kraju mesta.
1 onioč trgovsko - industrijski zbornici v Solunu. Ministrstvo za trgovino in industrijo le odredilo za tekoče proračunsko leto vsoto “•J.OOO Din kot podporo trgovsko-industrijski zborn;ci v Solunu.
,)j~~ %litski profesorji v Franciji. Večja sku-tcv |Pr0,6soriev s1-®'111]'11 šol v Splitu je odpo-cjj ‘ lpr°šlega meseca na ekskurzijo v Fran-■> • la teden se povrnejo iz poučnega poto-'anja domov.
„ Spremembe med tehničnem osobjem na P'Sli. V postnem niinisirstvu izdelujejo nov z 0 razvrščenju manjšega števila tehničnih urad nukov.
—	Rok za prijavo orožja podaljša n do 1. septembra. Ker mnogi lastniki orožja še niso Priglasili svojega orožja je rok prijave podal j-®an do 1. septembra. Kdor do tega dne orožja ne priglasi, bo občutno kaznovan.
. ~~ Dovoljenja za bivanje v Beogradu. S 1. dov v . ie Prešla kompetenca za izdajanje uij..0. nJ za bvanje v Beogradu od mestne ' u'e na oddelek politične policije, riši na“«•?*“.ZSV! l>ne 8. avgusta vojni tova-»lovenski	Brezje.	Na plan krepki
da le v bralski siogtv“° odkrilo povejmo, prava moč. naša bodo6n6®“ m,roda je naša popadamo list — za listom.	sPas!	Sicer
ljube/.ni porojeni ob potokih ki v*>l?lv' možati pomnimo padlih, vzdignimo odločn), <iols’-a
>41
I>OgO-
naše pohabljene brezpravne tovariše vorimo se o ureditvi naših zanemarjenji* voj. n ih grobov. Tovariši 8. avgusta na Brezjah na dan, na plan! — Glavni odbor Z. S. V.
~ Razpisane službe na univerzi. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti po eno asistentsko mesto v elektrotehničnem institutu in v institutu za. rudar-j stvo. — Prošnje je vložiti v prvem slučaju Najkasneje do dne 10. avgusta, v drugem pa 7 20. avgusta 1926. — Podrobnosti glej v
*	uradnem listu«.
Natečaj za sprejem kandidatov v višjo Pedagoško šolo v Beogradu. Za prihodnje Šolsko leto se sprejme v I. letnik višje pedagoške šole v Beogradu 100 (sto) rednih slušateljev. Sprejeti učitelji in učiteljice obdrže, ce so v državni službi, pravico do plače in ostalih prejemkov, ki jih prejemajo od države, dokler se uče v tej šoli. — Prošnje je vložiti najkasneje do dne 10. septembra na rektorat omenjene šole. — Podrobnosti glej v uradnem listu št 09 z dne 31. julija 1926.
—	Razpisana učiteljska mesta Na novoustanovljeni dvorazredni osnovni šoli v Daljnji
i vasi—Laverci, srez Ljubljana okolica sta razpisani služba šolskega upravitelja in služba učiteljice. — Prošnje je vložiti pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do dne 8. avgusta t. 1. — Pri državnem vzgajališču v Ljubljani je razpisano službeno mesto za učitelja. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu državnega vzgajališča najkasneje do dne 15. a\; gusta l. 1. — Podrobnosti v obeh slučajih glej v »Uradnem listu« št. 69 z dne 31. VII. 1926.
_ Razpisane službe sodnopisarniških uradnikov. V oddelku B stola sedmorice v Zagrebu se oddajo 3 izpraznjena mesta sod-
il	opisar.il iških uradnikov v 2. ali nižji skupini III. kategorije. — Prošnje je vložiti najkasneje do dne 15. avgusta t. 1. pri -predsed-ništvu oddelka B stola sedmorice v Zagrebu po oblastvu, pri katerem prosilec službuje.
Pri okrajnem sodišču v Litiji se odda mesto pisarniškega uradnika 11. ali 111. kategorije, pravtako se oddado tudi vsa druga mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisi}. — Prošnje je vložiti najkasneje do dne 31. avgusta pri predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Podrobnosti glej v Uradnem listu štev. 09 z dne 31. julija 1926.
— Razpisano je nolarsko mesto v Kozjem ter vsako drugo notarsko mesto, ki bi se izpraznilo po premestitvi.
— Novi gojenci vojnu-glasbene šole v Vršru. Ministrstvo vojne in mornarice je odredilo, da se sprejme letos v vojno glasbeno šolo v Vršcu 180 gojencev. Za kandidate se zahteva starost od 12 do 16 let in vsaj dovršena osnovna šola. Pouk traja tri leta.
— Konjiška podčastniška šola v Nišu bo sprejemala dne 28. septembra 1926 gojence iz civilnega prebivalstva v starosti 17 do 21 let. Šola traja dve leti. Prošnje za sprejem se morajo vložiti <lo 10. septembra 1926. Sprejemni pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na magistratu in Mestnem domu.
— I* zdravniške službe. iDr. Roman Lesnika je imenovan za zdrav n ika-volonter ja pri splošni bolnici v ‘Mariboru.
Iz državne službe. Franjo Cvek, doslej veterinar pri srezkem poglavarstvu v Kast-\ u je imenovan za veterinarja v Kranju. — Upokojena sta veterinarja Anton Korošec pri srezkem poglavarstvu v Kranju in Franjo Martelanc pri srezkem poglavarstvu v Kočevju.
— Francoska vlada zoper spekuliranje na borzi. Kot poroča pariški »Journal«, namerava uporabiti francoska vlada najstrožja sredstva zoper borzne špekulante, ki povzročajo baisrio franka. Vlada ima baje pripravljene že vse mere, ki ji zagotavljajo zmago v borbi zoper naiodne škodljivce, vendar pa varuje v zadevi za enkrat še strogo tajnost.
— Odhod generala Wrangela iz Sremskih Karlovcev. General Wrangel namerava te dni oditi iz Sremskih Karlovcev v Bruxelles, kjer bo stopil v službo kot rudarski inžener. General Wrangel je namreč v s\oji mladosti obiskoval petrograjsko tehniko ter tudi položil inženerski izpit.
— Velika železniška nesreča. Včeraj zjutraj ob pol 2. se je za.leiiel na postaji Voganj med Ku mo in Mitrovico tovorni vlaik, prihajajoč iz Broda z vso silo v Brzovlak Beograd —'Zagreb. Sunek je .bil tako močan, da .sta se lokomotivi skoraj popolnoma razbili. Kurjač tovornega vlaka Vesovič je obležal mrtev, spremljevalec svinj na tovornem vlaku je 'bil težko poškodovan ter je včeraj poškodbam podlegel, strojevodja brzovlaka pa je odnesel samo lahke poškodbe. Od potnikov ni bil nihče poškodovan. Materialna •škoda je zelo velika. Kdo je nesrečo zjukri-\ id, še ni ugotovljeno. S ponesrečenim brzo-vlakoin se je vozil med drugim iudi podtajnik ministrstva saohraiaja Avgust Košutič.
— Velikanske vremenske katastrofe na vzhodu. Kot poročajo iz Tokija, je opustošilo !evdni silno neurje vso pokrajino Kano, najjužnejšo provinco Japonske. Silna poplava je porušila 750 hiš, pod vodo pa jih je še nad 8000. Voda je odnesla tudi mnogo rodovitne zemlje ter uničila nad 30 juter najboljše riževe žetve. Okrog 400 oseb je utonilo. Voda je porušila neko šolo. Pri tem je poginilo več učiteljev in 60 učencev. V Sangu je pod vodo nad 800 hiš, 20 oseb je mrtvih. Na Baham-skih otokih je besnel te dni ciklon, ki je zahteval 3803 človeških žrtev.
i,„	i*;*1'1'* Dover-Ostende v og-
oddelek	je	imel	neki
slrehie v iie ph ,VOJ e na pri Doveru , dJe- ,l n ten> so streljali vojaki tako nerodno, da je prišel v ogen strojnih pušk prevozni parnik Dover-Ostende. Ena oseba je bila ranjena.
— Volkovi v Srednji Dalmaciji. V srednji Dalmaciji so se pojavile velike tolpe volko-vov. Volkovi prihajajo celo v vasi. Kakor so dosedaj ugotovili so poklali volkovi že nad 100 glav goveje živine ter do 1400 ovac.
— Afera Reichherzer še vedno ni razčiščena. Te dni je prejela osiješka policija zdrav-sreb* Parere °d medicinske fakultete v Za-sta ,L>;lci>rofesorja Salti kov in Budisavljevič s 1 edefe-°ila na stavljena jima vprašanja je zadal	»Ali	je	mogoče,	da si
ali pa morajo S?®r smrtne ubodljaje sam, Odgovor: >Vbcxffi«1'r®ti °d tuje roke?« — roke samomorilca, kait?>rfJO l**vira,ti Iudi od so si zadali samomorilci 'po^vf*	da
Škodb, - Drago vprašanje:	P0’
če, da je moglo ostati pero v Reichher?^^
vi	roki, ali pa. bi bil imel še toliko moči da bi je vrgel prof, če bi ga bil umoril kdo drugi? — Odgovor: »V slučaju umora bi bil obdržal Reichherzer pero v roki eanio v slučaju, če bi bil prvi sunek smrten in nepričakovan. Bolj verjetno pa je, da mu je padlo pero iz roke.« — Tretje vprašanje-»AH 'hi mu bilo ositaio pero v roki, če bi se bil usmrtil sam?« — Odgovor: »To bi bilo mogoče, če bi bil izvršil samomor z levo ro-
,	. k' se <I>i'l poslužil v to svrho desne
roke, je malo verjetno, da bi bil imel po četrtem sumiku še toliko moči, da bi 'bil vzel
v roke pero. Toda tudi 4o ni izključeno, kajti pripetilo se je že, da so napravili ljudje po smrtnih poškodbah še več gibov, <la. celo korakov.« — To izvedeniško mnenje medicinske iakultete je vzbudilo v Osijeku veliko pozornost. 'Kajti iz tega mnenja sledi, da je verjetno, da je izvršil Reichheryer samomor, kljub temu pa bo, kot se čuje obtožen Kirch-lahner zaradi roparskega umora. — Preiskava proti Antonu Kanzlerju, železniškemu uradniku v Zagrebu, ki .je bil, kot smo poročali, pri tReichherzerjevih goljufijah soudeležen, je končana. Kanzler je priznal, da je doibival od Rekhherzerja denar, v svrho, da je zakrival njegove manipulacije z napačnimi vknjižbami. Po lastni izpovedi je vknjižil napačno nad 1,400.000 Din. Izpovedal je dalje, da se je neprestano bal, da pridejo manipulacije končno vendarle enkrat na dan, vsled česar je nameraval zapustiti državno službo. Po njegovem mnenju je izvršil Reichherzer samomor, ker mu drugega itak ni preasilagalo.
— Po 4 letih prijet atentator. Kot znano, je bil izvršen leta 1922 na takratnega ministra za socialno politiko dr. Kukovca pri Trojanah atentat, radi kalterega. je bilo obsojenih več rudarjev-koniuuislov iz Trbovelj na večmesečno ječo. Eden od obsojencev France Podlogar jo je po obsodbi korajžno odkur.il v inozemstvo. Te dni so> fanta na Tirolskem aretirali. Daši je navedel napačno ime, so njegovo identiteto ugotovili, vsled česar ga ir/roče v kratkem našim oblastim, da bo odsedel zasluženo kazen.
— Ulom v cerkev iu župni urad. V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi vlomili v Bačkem Petrovem v katoliško cerkev. Pokradli so mnogo dragocenih predmetov, med drugim velik zlat križ, kelihe i. dr. Vlomili so tudi v župni urad ter odpeljali na za to že pripravljenem vozu 600 kg težko blagajno. V bližnjem gozdu so blagajno odprli ter iz nje odnesli 100.000 dinarjev.
— Rubežen tihotapske tvrdke. Te dni je zarubila carinska oblast 'V Osijeku skladišče tvrdke Weiss, znane izza velike somborske tihotapske afere. Tvrdka je bila, kot znano, obsojena radi vtihotapljen ja svile na denarno globo 2.600.000 Din. Ker globe dosedaj ni plačala, so jo zarubili.
motivacijo: Manni je dokazal, da je tudi komponist Giuseppe Blane vodilno melodijo te pesmi ukradel, in sicer iz nemško-švicarske narodne pesmi »Die Madchen von Eminentni .
Prva gorska ocenjevalna vožnja
za automobile in motocikle
na Ljubelj S. A U G U S T A
Prijave sprejema tajništvo Auto-kluba, Ljubljana, Kongresni trg i/I
— Nasilen goedar. Gozdar na državnem posestvu Moslavina — Popovač A n tun 'Pavlič je hud mož. Te dni se je »kregal s strojnim ključavničarjem Edvardom Žigna-nom ter ga ustrelil s službeno puško v glavo. žigmana so prepeljali v obrazu od šiber težko poškodovanega 'V zagrebško bolnico.
— 9 leten potepuh. Te dni je aretirala zagrebška policija 9 letnega potepuha Edvarda Drvarja po imenu. Frkovec je pobegnil že pred 6 meseci od doma. Ves čas se 'je klatil po raznih krajih Hrvatske. Nadebuden deček je izjavil, da jo je popihal od doma, ker ga je gnalo v svet. Potoval je po krajih, ki niso bili prizadeti od poplav ter bil povsodi gostoljubno sprejet.
— Kanonik — oderuh. Katoliški krogi na Sedmograškem so doživeli te dni velik škandal. Upravitelj szatmarske škofije, kanonik dr. Robert Hamon, svoječaani kandidati za državnega poslanca je bil v tesnih zvezah z nekim oderuhom v Velikem Varaždinu, ki je izposojal škofijski denar dvomljivim osebam proti celo za rumunske razmere zelo pretiranim obrestim. Z bogatimi dohodki je živel duhovni gospod zelo luksuriozno, dokler ni napovedal en dolžnik za drugim kou-kurz in je bilo vse škofijsko premoženje izgubljeno. Hamona, ki je igral pridno tudi na borzi, dasi navadno v izgubo, so suspendirali od službe in spodili iz škofijske palače, kjer je imel dosedaj luksuriozno sta-
! novanje. Trajalo bo več let, predno bodo j gospodarske razmere szatmarske škofije zo-! pet sanirane.
r — Vetika tol vi na v londonskem muzeju.
V	»Viktoria and Albert-muzeju« v Londonu je bila izvršena le dni tirana taUvina. Neznani lopovi so odnesli ,iz ene od vatrin 34 izredno dragocenih starinskih egiptovskih in rimskih zlatih novcev.
— Divji zapad v Parizu. Te dni sla napadla
v Parizu na ulici dva neznana individija tajnika nemškega poslanika Alfreda Eggenber-gerja. Skušala sta ga pobiti na tla. Eggenber-ger se jima je postavil v bran, vendar pa se jima ]e [»osrečilo, da sta mu odvzela, potem ko sta ga bila hudo pretepla, listnico z večjo vsoto denarja in raznimi dokumenti. Po izvršenem romarskem napadu sta lopova pobegnila. I one.ja ju doslej še ni mogla eruirati.
— Zenske narodni poslanci. V angleški spodnji zbornici imajo poseben kadilni salon za gospode. Med 4 ženskami — narodnimi poslanci v angleški Spodnji zbornici je .Suzanne Laurence strastna kadilka. Zato je zahtevala od predsestdstva zbornice, da se da tudi njej na razpolago salon za kajenje.
— Fašistična himna — nemška melodij*. Pred sod iscem v Firenci *e te dni prepirajo, kdo je komponist fašistične himne »Giovinez-za, giovinezza ... Komponist Giuseppe 'Blane trdi, da niu je ukradel melodijo iz njegove opere, Florentinec - Monno Manni,ki sedaj splošno velja za avtorja te razširjene pesmi, ki mu nese ogromen denar. Gospod.Manni je bil v prvi instanci obsojen radi plagijatstva. Apelacijsko sodišče pa ga je oprostilo s tole
Ljubljana.
ij— Povratek Amerikancev. Predvčerajšnjim zvečer je odpotovalo iz Ljubljane okrog 50 »Amerikancev« iz raznih krajev Slovenije, l;i so se mudili pri svojih sorodnikih na obisku. Izletniki »e vračajo preko Pariza in Ha-vra v Ameriko.
1— Nesreča. Ivana Stoparjeva, žena delav> ca, baraka stare milame v šiški, je dobila zamazano, z oljem prepojeno obleko nekega železničarja, da jo opere. Medtem ko se je obleka na štedilniku kuhala, je prilila Stoparjeva kropu bencina. Pri tem pa je padla kaplja bencina na razbeljeni štedilnik iim v hipu je bilo vseokrog v plamenih. Na pomoč je priliitel neki sosed, ki je vrgel posodo, v kateri se je kuhala obleka na dvorišče. Nesrečni slučaj pa je hotel, da je prileilei lonec v takisto na pomoč hitečo Frančiško Dovč, ki je dobila pri tem hude opekline. Ogenj v baraki so pogasili sosedje.
Maribor.
m— Prosta stanovanja v Mariboru. Stanovanjsko sodišče bo dodelilo tale stanovanja:
1.	Mlinska ulica 1, v podstrešju 1 soba s štedilnikom od stranke Ane Avguštiner, 2. Koroška cesta 50 I., 1 soba s premakljivim štedilnikom, ki ga pa dosedanja stranka Pavla Šlegl odvzame. 3. Gajeva ulica 10 pritličje 1 soba, kabinet in kuhinja od stranke Leopold Maly. 4. Cvetlična ulica 25 I., 2 sobi in kuhinja od Josipa Barle. 5. Studenci, Vodnikova ulica 5, 1 soba s premakljivim štedilnikom od stranke Marije Ferš in Josipa Ilecl, 6. Pobrežje, Cankarjeva ul. 20, 2 sobi in kuhinja od stranke Avgusta Kramberger. 7. Kamnica 12, 2 sobi in kuhinja od stranke Konrada Vašiča, 8. Gornja Polskava št. 57, 1 soba in kuhinja od Josipa Zuseršiča. Prošnje je vložiti do 5. t. m.
m— Marborski okrajni zastop je prešel v druge roke. Doslej je bil za komisarja mariborski župan dr. Josip Leskovar, ki je bil pa te dni po odloku velikega župana mariborske oblasti razrešen svoje službe. Za komisarja je bil imenovan Anton Lipovšek, gostilničar v Mariboru. V sosvet so bili sprejeti še dr. R. Pipuš, dr. A Novačan, Lovrenčič, obč. svetnik Ošlak in več drugih.
K odkritju Miklošičevega spomenika v Ljutomeru.
Dne 8. t. m. se odkrije v Ljutomeru spomenik dr. Franu Miklošiču.
Isti dan se vrši v Ljutomeru v Seršeuovem logu velika narodna prleška veselica s pestrim vzporedom.
Miklošiečva slavnost v Ljutomeru. Vabilo, ki ga je poseben odbor razposlal izven Prlekije živečim Prlekom, se\eda ne pomeni, da niso dobrodošli vsi, ki se ponašajo s tem, da so Prleki in žive v Prlekiji. Vabljeni pa so sploh vsi Slovenci, ki znajo ceniti kri svoje kivi. Železniške zveze so dovolj ugodne. Za Ljubljano je najboljša zveza 5.26, dohod v Ljutomer 11.24; za soboto dne 7. avgusta 7.43, dohod v Ljutomer 14.48 in ob 12.14, dohod v Ljutomer 18.47. Za Maribor: 4.55, dohod v Ljutomer 8.11; 8.12, dohod v Ljutomer
11.24; za soboto, dne 7. avgusta 11.38, dohrd v Ljutomer 14.48 in ob 15.43, dohod v Ljutomer 18.47. Vožnja polovična (cela vozovnica z vlažnim postajnim žigom, legitimacija v obč. uiadu v Ljutomeru). Pričetek slavnosti ob pol 13. uri. Pri slavnostni maši, ki se daruje ob pol 11. uri, igra ljutomerška tržka godba znano mašo Ivana Miklošiča. Neoficijelnim poset-nikom iz bolj oddaljenih krajev priporočamo, da prenočijo od 7. do 8. avgusta v Ptuju ali Mariboru, od koder dospejo ob 11.24 v Ljutomer; število prenočišč je namreč precej omejeno.
Slaviti velikega učenjaka svetovnega imena iz Prlekije imajo posebno dolžnost njegovi ožji rojaki iz Prlekije brez razlike stanu. Naj ■vidijo naši krvni bratje iz Severa in Juga, ki bodo poslali na slavnost svoje najodličnejše zastopnike, da se Slovenci iz Panonije-Prle-kije zavedamo pomena in vrednosti v naši ožji domovini rojenih duševnih velikanov.
Najlepša prilika in želja Prlekov že dolgo časa je, da se sestanejo k tej slavnosti vsi-Prleki, da se tudi med seboj spoznajo in pokažejo, kako veliko število narodnih delavcev tvorijo.
Vse vabimo in prosimo vsakega, ki je vabilo prejel, da pošlje vest o nameravanem sestanku tudi znacem iz Prlekije, ki odboru niso po imenu in naslovu znani.
S prleškim pozdravom!
Za pripravljalni odbor: dr. Matej Senčar,
odvetnik in župan v Ptuju.
Dopisi.
Pismo iz št. Vida pri Grobelnem.
Izletniki v divno Rogaško Slatino prispejo na zadnjo postajo j. žel. Grobelno. Po malem oddihu in okrepčilu v bifeu ali eni tamošnjih restavracij, ki so seveda urejene tudi za sprejem boljših gostov s posebno sobo in senčnim vrtom, se je treba pripraviti za odhod. Vlak hiti proti v zli otl u po prijazni dolinici proti Št. Vidu — na obeh straneh polja in travniki, a pred nami temni Boč in strma Donačka gora. Z e smo v Sl. Vidu, čedni vasi s starodavno cerkvico, veliko šolo in lepimi hišami, Trgovski promet je v kraju zelo živahen Konjski trgovci so po svojih kupčijah znani ne le v Sloveniji — ampak tudi v so-sednjib državah.
Novi šolski^ oder, po načrtu šolskega uprav, rranjo Pogačnika, nudi večkratno zabavo in razvedrilo. V zadnji t. j. letošnji sezoni so »e uprizorile igre: Sin, Užitkarji, Vozel, Vrtinec, Vedež in Miklavževo. Sosedni gostje pa so igrali Ver. Deseniško. Učiteljstvo in
Stran 4.
NARODNI DNEVNIK, 4. avgusta 1926.
Štev. 171.
vili fantje ter dekleta prav dobro in uspešno nastopajo.
V	kratkem se ustanovi tudi ljudska knjižnica. Tukajšnja Ciril-Metodova podružnica pa je znano na prvem mestu med vsemi podeželskimi podružnicami CMD. Želimo le, da b: narodno življenje' raslo, se krepilo in cvetelo.
Razstava izdelkov slepe šolske dece in gojencev državnega zavoda /a slepce v Kočevju.
Lepa razstava, katero je priredila uprava, državnega zavoda za slepce v Kočevju pod vodstvom g. šol. uprav. Joško Jakliča in gospoda upravitelja drž. zavoda za’ slepce Ivo Metlike ob zaključku šolskega leta je jasno pokazala vsej kočevski javnosti kako visoko se lahko izobrazi slepa deca in odrasel slepec, ako jo vodi v šoM roka učitelja, kateremu je srce polno nesebične ljubezni do nje, v delavnici pa ifitotako mojstra, ki ee ves posveti slepcu, da ga izobrazi in usposobi za samostojno življenje.
V	lepo okrašenih sobah si se zamogel ob pregledovanju krasnih izdelkov poglobiti v delo in znanje slepe šolske dece. Silno zanimanje so vzbujali šolski zvezki pisani v obeh za slepce uporabljajočih se pisavah, t. j v Braillovi in v Kleinovi. Razen tega si ,|e
lahko vsakdo ogledal pod vodstvom sodelu-joečga učiteljstva gospe Marjance Pahorjeve, gdč. Teje Janežičeve in gdč. France Vrhun-čeve način, kako piše, računa, čila, riše, oblikuje, 'izdeluje najrazličnejša ročna dela in sploh kako se poučuje slepa deca. Veliko pozornost so vzbujali med občinstvom tudi plastični zemljevidi posameznih pokrajin naše države ter zemljevid države Srbov, Hrvatov in Slovencev, prirejen za pouk slepcev. Plastične zemljevide je poslal brezplačno za slepo deco v Koč.evju, znani ljubitelj in veliki dobrotnik slepcev, gospod inšpektor doma slepih v Zemunu, Veljko Ramadanovič. On je istotako obdaroval zavod s čitankami in zabavnim čtivom, tiskanim v Braillovem črkopisu. Blagemu gospodu inšpektorju Veljku Ramadanoviou bodi tem potom izrečena naj-liskrenejša zahvala. Lepo izdelan zemljevid naše države je priredila za pouk za slepce učiteljica za slepce gospa Marjanca Pahorjeva kateri vsa čast, ker z ljubeznipolno požrtvovalnostjo vestno in uspešno deluje že več let na tem zavodu. Razstava izdelkov šolske dece je globoko pokazala koliko truda, dela in požrtvovalnosti nudi učiteljstvo tem otročičem. Učiteljstvu šole za slepce pod skrbnim vodstvom vrlega gospoda šolskega upravitelja Joška Jakttiča, bodi tem potom izrečena zahvala. Prav posebno pa čestitamo gdč. Tefi
Janežičevi, ki se je v lem kratkem ča<su kol najmlajša učiteljica s svojim t rad o m in j iskreno ljubeznijo do dela pridobila toliko : lepih uspehov.	;
Omeniti moramo še krasna dela krtačarske I in košarske obrti. Vsakdo se je moral čuditi, I da je človek, ki še nikdar ni videl, zmožen i tako krasnih del. Gospod upravitelj Ivo Metlika je pripomogel s svojo požrtvovalno pridnostjo in skrbnostjo, da je dosegla razstava višek na uspehu. Naj mu ostane za vedno hvaležno priznanje za njegovo očetovsko skrb za celokupni zavod.
Priznanje zaslužila tudi gospoda mojstra tamkajšnjega zavoda- kartačarske in krošnjar-ske stroke gg. Deutschmann in 'Dolinar, ki sta tudi sodelovala pri razstavi. Želimo še mnogo takih razstav, ki nam bodo dajale vpogled v 'dušo in znanje ubogih slepcev.
Gospodarstvo.
ljubljanska borza,
•	dne 3. avgusta 1926.
Vrednote: Loterijska državna renta za vojno škodo den. 290, bi. 290, zaklj. 290; Merkantilna banka, Kočevje den. 90, bi. 90, zaklj 90. — Blago: Trami 5/6 od 4 m napr.! 5/7 5—6 m, 6/8 4—10 m, 7/9 5—11 m, fco meja, 2 vag. den. 268, bi. 268, zaklj. 268.
Rudyard Giplmg:	'	5
Knjiga o džungli.
Shere Khan mu je v džungli vedno križal pota; ker se je namreč Akela postaral iu so 11111 opešale moči, se je bil hromi tiger jako sprijateljil z mlajšimi v olkovi krdela, kj so hodili za njim, da so debili kako mrvico njegovega plena; kaj takega Akela ne bi bil pripustil, če bi si bil upal dobiti veljavo sv; ji zakoniti oblasti. Shere Khan pa se jim je laskal in rekal, da se čudi, da so taki krasni mladi lovci zadovoljni s lem, da jih vodi umirajoč vcl-k in človek mladič. »Pripovedujejo mi,« je rekal Shere Khan, ::da si mu ne upate pogledati v oči na zboru; in mladi volkovi so renčali in dlaka se jim je ježila.
Bagheera, ki je imel vsepovsod oči in ušesa, je slišal nekaj o tem in je enkrat, dvakrat dopovedoval Mowgliju, da ga bo Shere Khan neki dan ubil; a Movvgli se mu je smejal in odgovarjal: »Imam krdelo na svoji strani, imam tebe; tudi Baloo bi udaril za me, dasi je tako lenoben. Zakaj bi se bal?«
Bilo je nekega prav toplega dne, ko je Bagheeri šinila nova misel v glavo, ki se mu je porodila iz kakih besed, ki jih je bil slišal. Morebiti mu je bil povedal Iki, ježevec; pa je dejal Mowgliju, ko sta bila globoko v džungli in je deček počival z glavo na njegovi krasni črni koži: »Mali torat, kolikokrat sem ti že povedal, da je Shere" Khan tvoj sovražnik ?<
»Tolikokrat, kolikor je orehov na tisti-le palmi,«
BORZE.
Zagreb, dne 3. avgusta. Devize: Ne\vyork ček 56.405—56.767, London izplačilo 175.05 do 276.25, ček 275.037—276.237, Pariz izplačilo 149—151, Praga izplačilo 167.38—168.38, ček isto, Curih 1094.8—1098.8, Berlin izplačilo 1349.25—1353.25, Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25, ček 799.15—803.15, Milan izplačilo 184.48—185.68.
Curih, dne 3. avgusta. Beograd 9.115, Newyork 516.75, London 25.125, Pariz 13.65, Praga 15.305, Milan 16.725, Berlin 123.025, Dunaj 73.1375, Bukarešta 2.33, Sofija 3.75, Buda peš ta 0.007230. .
To is ono.
: Aparat za preiskavanje tuberkuloze. Pariški »Matin« poroča, da se je posrečilo francoskemu zdravniku Arthurju Vernes-u konstruirati aparat, s pomočjo katerega je mogoče ugotoviti sifilitično in tuberkulozno infekcijo in njeno stopnjo ter tako na podlagi izvida ordinirati primerna zdravila.
Borg porazil Weissmiillerja. Arne Borg je porazil v plavanju na 880 y prosti stil Johnov NVieissmullerja ter ga pustil 25 m m seboj. | Preplaval je to progo v 10 min. 38.4 sek. j Tretji je bil Glamcy iz Cincinnatija, četrti pajj Spencer.
je od vrnil Movvgli, ki kajpada ni znal šteti. »Kaj pa za to? Zaspan sem, Bagheera, ali Shere Khana ni drugega kot dolg rep in glasen jezik prav kakršen je Mao, pav.«
»Ali sedaj ni čas, da bi spal. Balooju je znano to, meni je znano, krdelu je znano in celo bedasti, bedasti jeleni vedo. Tudi Tabaqui ti je povedal.«
»Ho! Ho!« je dejal Movvgli. »Ni še dolgo tega, ko je Tabaqui prišel k meni in nekaj rentačil, da sem gol človešk mladič in nisem'zmožen izkopati podzemeljskih orehov; pa sem zgrabil Tabaquija za rep in zavih-teL dvakrat ob palmovo drevo, da ga naučim lepšega vedenja.«
»To je bilo bedasto; dasi namreč Tabaqui dela zK'age, bi ti bil povedal nekaj, kar se te prav močno tiče. Odpri tiste oči, mali’brat! V džungli se te Shere Khan ne upa ubiti iz strahu pred njimi, ki te radi imajo. Toda pomni, Akela je že jako star in kmalu pride dan, ko ne bo mogel ubiti jelena, in takrat ne l>o več voditelj. Tudi mnogi tisti volkovi so že stari, ki so te pregledali, ko so te prinesli na posvetovanje; mladi volkovi pa menijo, da za človeškega mladiča ni prostora v krdelu, kakor jih je Shere Khan naučil. V kratkem boš možak.«
»Kaj pa je možak, da ne bi smel tekati s krdelom?« je vprašal Mowgli. »Rodil sem se v džungli, bil sem pokoren džungelski postavi in ni volka med našimi, da mu ne bi bil izdrl trna iz šape. Moji bratje so, gotovo!«
Bagheera se je iztegnil, kakor je bil dolgin širok,
in je napol zaprl oči. »Mali brat,« je rekel, potipaj me ® pod čeljustjo.«
Movvgli je iztegnil močno, rjavo roko in tik pod svilnato brado, kjer je svitla dlaka skrivala orjaške mišice, je otipal majhno mesto brez dlake.
»Žive duše ni v džungli, ki ve, da nosim jaz, Bagheera, to znamenje — znamenje ovratnih okovov. ;
I11	vendar je res, mali brat, da sem se rodil med ljudmi, da mi je mati umrla med ljudmi — v kletkah kraljeve palače v Ocdeyporu. V tem je vzrok, da sem na zboru kupil tebe, ko si bil še majhen, gol mladič. Resnica, tudi jaz sem se rodil med ljudmi. Džungle nisem prej nikoli videl. Živež so mi dajali za železnimi drogovi iz železne ponve, dokler se nisem neko noč za^ vedel, da sem Bagheera, panter, in ne človeška igrača-Z enim udarcem šape sem zdrobil trapasto ključavnico in pobegnil. I11 ker sem bil spoznal šege in običaje ljudi, sem postal v džungli strašnejši od Shere Khana. Mar ni tako?«
>Res je tako,« je odvrnil Movvgli, vsa džungla ima strah pred Bagheero — vsa razen Movvglija.«
»E, saj si človeški mladič,« je dejal črni panter | nežno. »In kakor, sem se bil jaz vrnil v džunglo, tako se moraš slednjič tudi ti vrniti nazaj k ljudem — k ljudem, ki so tvoji bratje. — ako te namreč na zboru ne ubijejo.«	^
»Ali zakaj — zakaj bi me hoteli ubiti,« je vprašal Mowgli.
(Dalje prih.)
   -    /
St. 20039 1926. ref. IX.
Razpis.
Mestni magistral ljubljanski razpisuje oddajo
tesarskih, krovskih in kleparskih del
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe od srede dne 4. avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica i.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t. 1. do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3. avgusta 1926.
«r n i/>|\ 1 promenadne, bele in barvaste, Ol uj V	ovratnike vseh vrst in
fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - • potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
v blizu Prešernovega spomenika ol> -vodi
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj;
so edino
Petelinčevi
znamke
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«
TISKARNA „MERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 332.	TELEFON ŠTEV. 332
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela.
- Oglašujte v »Naroonem Dnevniku*
Izdajatelj in odgovorni urednik
Gritzner, Adler, Phonix
Blizu Prešernovega za ^om’ °^rl ’n industrijo. Pouk brez-spomenika za vodo.	ugodni	plačilni	pogoji - Tudi
ne obroke. - Večletna garancija. -
Josip Peteline, Ljubljana
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUB1ED
CJUUN9KO POSHKDNiSK! IH $P£0I-(*•	C1JSKI	BU8KAU	H
TT	~r.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulics 41.	|§
.Hallov brooJBThnm! .OBOM*.	Telefon	Int.	il.	43-4.	=
Maribor, Jesenice, Hakck.	g
ObafU* ▼»* v	to stroko spadajoč« posle najhitreje tn pod ku-	s
lantnimi pogoji.	^	§§
1 jta*lopnlkl	družbe spalnih -voz S. O. N. za	g
ekspresne pošllflce.	|
psP>
Mali oglasi.
Za vsako besedo »e plafe 50 par, za debelo tiskano pa Din 1*—.
Krasne dekor&cijske
patent-divsne
t pliBn
vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska «. Vabim na ogled!
Ekonom in lesni manipulant
28 let siar, neoženjen, govoreč več jezikov, išče primernega mesta. Za more položiti tudi 50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalnft sliuba<.  _____________
, P
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najtinejši In najokusncJ81 na' mizni kis iz vinske^® kisa.
DT ZAHTEVAJTE PON«1®801	“»L
TehnICno In Iil0iJ«**lCno najmoder-neje urejeno pisarna v Jugoslavij •
DunoI»k« cesta *t. ta, II. n...
Pisarna: IJublJa«®'
O
Volna in bombaž
m
za strojno pletenje vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izt>ei'i in P® najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. - Stari trg 12.
DRVI) - ČEBIN
U/olfova 1/11. -	5t'
* Na dobr0
,*n hrano se sprej-m°eio abonenti' Stari trg st. 34/11.. levo vrata št. I.
Motorno kolo
2 Vi konjskih sil. Fa. NSU v brezhibnem stanju. Cena 6000 Din. Izve se v upravi Nar. Dnevnika v Ljubljani.
ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — 7,a tiskarno :Merkur v Ljubljani Andrej Sef er.