Stev. 206. V Ljubljani, četrtek dne 25. julija 1912. Leto L rnmmm 'mtie BSSSSBaSBBSSBBSŠSSBSUt Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN<1 izhaja vsak dan — tudi ob usedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani V ‘upravništvu meseči*) K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s po&to celolotuo K 20’—, polletno K 10-—, četrtletno K 5—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ■riBaMMriai m* m tmEH3awlMM Telefon Številka 118. • M t •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. k: Uredništvo In upravniStvo: sa Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase so plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* ta pust — Za odgovor je priložiti znamko. :a ••• • •• Telefon Številka 118. « mmmm Odgovor na vprašanje. IDopis z meje.) Tudi slepec mora izpregledati. Le malo okoli sr .izvirno in videli bomo, da nam je iskati največjega sovražnika v brezdomovinskem klerikalizmu. Že afera Ribnikar jeva; komur ta ne odpre oči, m zdravila zanj več. Takega slepca že lahko pogrešamo v naših narodnih vrstah. Na eni strani se hoče s pomočjo vlade zadušiti vsako napredno gibanje med Slovenci, na drugi strani pa igrajo naši doktorji boeoslovja vlogo klopa, ki se vdinja vladi pod rep. Sicer ima »Slov. ljudska stranka« že toliko narodnih grehov na vesti, da je ne more nihče več smatrati za slovensko stranko. To tudi ona sama dobro ve. To so Vam, gospod vprašatelj, kakor Židovi: na Poljskem so Poljaki, na Nemškem Nemci... in ako zajdejo slučajno med cigane (seveda le v slučaju, ako kaj »noter nese«) so cigani. Srbija je bila za časa priklopljenja Bosne in Hercegovine v hudih Škripcih. Mrtva zgodovina govori zelo v prid Srbom. Narodni ljudje stoje na stališču, da kri ni voda. To je čisto naravno. Tako pa so se ti maziljenci postavili vmes. Njih tulenje je vlado tako preslepilo. da je videla v vsakem zavednem Slovencu po enega izdajalca domovine — po enega sr-bofila, če ne vsaj rusofila. Da bi bili delali na kako oškodovanje Avstrije, niti mislili nismo. Še več: Avstrija bi bila le pridobila, ako bi se ne bila ta rimska sodrga tako drla. Zato je šlo vse tako v naglici v veliko našo škodo. Pa kaj to njih briga, saj plača kmet. Njih namen je bil spraviti kolikor več mogoče naprednjakov pod ključ, ne glede na to, da so se taka dejanja celo našim narodnim nasprotnikom studila. — 1 ake bratce imamo! Vse drugače bi bilo, ako bi bila Srbija v verskem oziru rimski pašalik. Oj, to bi bilo kričanja; niti našemu sivolasemu vladarju ne bi prizanašali. O. o tem bi vedeli mi po deželi marsikaj povedati! In k grelm molčati, je tudi greh, in prav ta greh se nad nami maščuje. Vsi napori Slovensko-ljudske stranke nas ne morejo spraviti ob dobro ime. Kako lahke delo bi imeli mi v tem.oziru. Seve, komur ie rimski papež vse, temu je deželni knez deveta briga. Opomnimo še enkrat narodnjake, da »k grehu molčati je tudi greh«, in sicer zato jih opomnim, ker najbrž ne bo še konec ovaduštva od strani papeževih beričev: vse v biljezmco — preteklo in sedanje. Od svoje strani Je Pisec teh vrstic že napravil svojo dolžnost. 1 o bo vekanja, ko bo šlo milo za drago. ^ Da je fungiral ovaduški aparat ze od sep-temberskih dogodkov naprej, nam kaže Ribni-karjeva afera. Nemci nam ne morejo nikdar toliko škoditi na ugledu, kakor so nam naši »lastni bratje«. Vsi dogodki nam stoje pred očmi, ni torej še posebej dokazovati. In afera Ribnikarjeva ni njegova afera — moj Bog, kaj pa ie ena oseba v masi naroda? — Ta afera je naša afera, ie afera slovenskega naroda. Ako bi se bilo moglo Ribnikarju kaj dokazati, planili bi bili po vsem slovenskem narodu, v veliko veselje tolstim mašnikom in njih Katrcam. Marsikdo si rad ogleda svet. Blagor temu, ki to zamore v svojo zabavo in nadaljno izobrazbo. Tako je šel malo po svetu tudi naš Hribar. Pa ne zastonj! Čutili smo takoj nek preporod na gospodarskem polju. To, seve. ni bilo prav našim pobožnim gospodom. Zavijali s oči proti Dunaju in kazali z maziljenimi prsti na Hribarja: »Ga vidite panslavista!« In vlada ki ie mislila, da so že kozaki v Ljubljani, je nastopila proti Hribarju. V koliko so nam pri tem klerikalci škodili, nočem in ne morem presoditi — sploh se ne da izračunati; da so nam pa prav oni prizadeli ta vdarec, je čisto gotovo. Nemcem bi se kaj tacega težko posrečilo, ker se domači stranki več veruje. Njih sicer vlada ne briga, oni so že itak vlada v vladi, poslužujejo se je pa. da ložje jahajo svoje kljuse. Oni nabirajo denar med slovenskim ljudstvom, katerega rabijo proti svojim bratom. Pod krinko »za obmejne Slovence« si ta sita gospoda polni žepe v tako podle namene. — Niso nam te kavke bolj škodljive nego drugi narodi?! Njih delovanje presega Efijalte, lška-rijote in Milote. Abiturijenski sestanek. Mislim, da smo že dovolj razložili, zakaj sklicujemo abitui ijentski sestanek narodno radikalnega. socialističnega in sploh naprednega dijaštva. Povdarjali smo, da je ravno nezadovoljnost napram onim narodnim radikalcem, ki hočejo biti neke korifeje v naših društvih, vzrok, da se bomo vsi združili in nastopali prati takim osebam, ki so društvom samo v kvar in jih samo na zunaj reprezentirajo. Nočemo, da bi naša društva samo na zunaj nekaj kazala, hočemo, da bi se v njih delalo tiho in sigurno, da bi se šlo sistematično od koraka do koraka naprej. Povdarjamo danes to. da nismo napadali radikalcev enako kot razni klerikalci in liberalci. temveč kot prijatelji in somišljeniki! Dobro smo bili poučeni o razmerah v društvih in sploh o razmerah v vseh narodno radikalnih vrstah, zato hočemo nastopiti pot zboljšanja. Ravno mi mladi hočemo nastopiti to pot in upamo, da imamo toliko moči, da nas stari in konservativni radikalci ne bodo ubili! Nismo trdili ničesar pavšalnega ničesar površnega, kar smo rekli, stoji. Pravijo, da naj čitamo poročila v »Omladini«; brskali smo po njej, Čitali, toda poročil je tako malo, a o enih smo zvedeli, da celo niso resnična! To je tudi čisto radikalno, kaj ne, prijatelji? Nam se zdi, da ni lepo, ako se hoče s prevelikimi in lepimi poročili prikriti gnilobo! Ako }e že gniloba, naj se jo vsaj pokaže. da jo morejo drugi odpraviti! Toliko samo, da ne bodo mislili nekateri, da ne moremo navesti dejstev! Sicer se pa bo na sestanku videlo, kaj hočemo. povedali si bomo brezobzirno vse, kar se nam bo zdelo potrebno. Čeprav smo mladi in še le stopamo v akademična društva, vendar že imamo javno začrtano pot našega dela v akademičnih društvih. O tem se bo govorilo v referatu: »Naše delo v akademičnih društvih«, Poživljamo pa vse abiturijente, vse one, ki jim je kaj ležeče na tem, da se začne v akad, društvih in v domovini z resnim in vztrajnim delom, naj se sestanka gotovo udeleže. Veseli nas tudi, da se nam obeta udeležba od strani visokošolcev, ker prav je. da se spoznamo, preden stopimo v akad. društva. Vsi somišljeniki se naj sestanka udeleže, vsi od najmlajšega do najstarejšega, ker obravnavala se bodo za nas važnia vprašanja. Obravnavalo se bo vprašanje naraščaja na srednjih šolah, torej pozor somišljeniki na srednjih šolah, razpravljalo se bo o počitniški zvezi. Naj se sestanka udeleže vsi oni, ki so vodili na srednjih šolah akcijo za LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega hu zarja »Se trenotek polkovnik. Bo že boljše, da veste, kako in kaj, preden se odpravite. Mille^ fleurs, ali pravzaprav Alexis Morgan, je moz velike umnosti in hrabrosti. Bil je prej otLir, pa so ga odslovili ker so ga zalotiti pri goljufiji v igri. Nato je odšel s krdelom angleških dezerterjev v hribe, pridružili pa so se mu še ra^ni franersk' in portugiški falotje. tako da Je razpolagal nazadnje s petsto možmi. S to tolpo je zavzel samostan Aimeixal, prepodil menihe, utrdil roslopja in oplenil vso okolico.« >'Potem je zadnji čas, da ga obesimo,« sem dejal in hitel k izhodu. »Še malo potrpljenja!« zakliče maršal,-smehljaje se meji gorečnosti. »Najhujše pride. Ravno zadnji teden so napadli roparji grofico-vdovo La Ronda najbogatejšo ženo na Spa-njoiskem, ko je potovala k svojemu vnuku; zdaj sedi v opatiji kot jetnica, in nje edino varstv ) je njena —« ■ . . . »Visoka starost,« se oglasim jaz. . >-Njena »možnost, plačati visoko odkupnino,« oravi Massčna. »Vaša naloga je trojna: osvoboditi nesrečno damo, obesiti lopova, in, če morete, razkropiti roparsko drhal. V ta namen vam ne morem dati na razpolago več ka-hor pol skadrona; iz tega razvidite, kako zaupam v vas.« Hnivai sem veriel ušesom. Saj sem upal, da dobim najmanj ves polk! »Rad bi vam dal več,« je nadaljeval, »ali danes moram začeti umikanje, in spričo so- vražnika. kakršen je Wellington, je zame sleherni jezdec neprecenljivo važen. Niti enega moža ne morem več pogrešati! Storite, kar morete, in poročajte mi najkasneje jutri zvečer v Abrantesu o svojem uspehu.« V njegovih besedah je bilo sicer mnogo laskavega zame. toda stvar vendarle ni bil« enostavna. Osvoboditi damo, obesiti Angleža in razkropiti roparsko tolpo, ki šteje petsto giav — in vse to s samo petdesetimi možmi! No, res: ali vendar so bili conflanški huzarji in so imeM F.tienna Gčrarda za poveljnika! Ta misel je popravila moje zaupanje vase, kakor hitro sem stopil zopet ven na toplo portugiško solnce; in nehote sem začel premišljati, ali se mi medalja, ki sem jo zaslužil pravzaprav že zdavnaj, ne obeta ravno v Almeixalu. Mes amis! Lahko si mislite, da sem bil skrajno previden pri izberi svojih petdesetih huzarjev. Vzel sem same starejše vojake, ki so se bili že izkazali v vojnah. Oudin in Papillette, dva najboljša podčastnika v polku, sta jih vodila. Kako mi je utripalo srce veselja, ko sem videl Čile fante v srebrnosivih uniformah in na konjih z leopardovimi Šabrakaml postavljene v vrsto pred menoj! Pogled na njih utrjene obraze z velikimi brki je razvnel moj pogum do vrhunca, in prepričan sem trdno, da so navd. '"da moštvo podobna Čuvstva, ko je videlo jahati svojega polkovnika na črnem bojnem konju na Čelu oddelka. Ko je ležal tabor za nami in smo prekoračili Tajo, sem razposlal prednje straže in manjše oddelke, sam pa sem ostal pri glavni sili. Še en pogled nazaj na Massčnovo armado! Valovanje temnih vrst z lesketanjem sabelj in bajonetov je kazalo, da že razvršča polke za umikanje. Na jugu so se videle tuintam rdeče suknje Wellingtonovih prednjih straž in za počitniško zvezo. Vsem dobrim, poštenim in željnim dobrega napredka in uspehov kličemo:1 »Na veselo svidenje v Ljubljani 15. in 16. septembra«. Pripravljalni odbor. Volitve v Mostah, POLITIŠKA KRONIKA. Spor v poljskem klubu. Nasprotstva, ki so se pojavljala dalje časa v enotnem poljskem klubu se zaostrujejo čimdalje bolj. V Tarno-vu se je vršila velika skupščina poljske Hujske stranke, kjer je prišlo po referatu posl. Witoša na debato tudi razmerje poljske ljudske stranke do enotnega poljskega kluba. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izjavlja da je politika poljskega kluba škodljiva interesom poljskega naroda, vsled česar se po-zivljejo poslanci poljske ljudske stranke, da izstopijo iz enotnega kluba. Konečno se je sprejela tudi nezaupnica celotnemu poljskemu klubu. Tako je dobil ta razdor svoje gotove oblike, ki se bodo gotovo še tekom jesenskega zasedanja razbistrile. Tu nastane tudi v skupnem poljskem klubu kriza slična oni v češkem enotnem klubu. Nova turška vlada je sestavljena sledeče:1 veliki vezir: Ahmed Mukitar paša; šejh il Islam: Džemal-Edin: prisednik državnega sveta: Kiamil paša; justični minister: Husejin Hilmi-paša; notranje; Ferid-i)aša; vojna: Na-zim-paša; finance: Zia-paša; mornarica: Mah -mud Mukitar-paša; zunanje: Noradungian; nauk: Said-beg. Nekaj portfeljev ostane se začasno nepopoljnjenih. Trdi se pa obenem, da je ta kabinet le prehoden, da bo skoro prevzel vodstvo kabineta Kiamil paša. ki bo vodil kabinet po principih svoje dosedanje politike, ki se je vedno oslanjala na tripelentanto. Razpust zbornice vzsledi v najkrajšem času. Angleško oboroževanje. O govoru Churchilla se peča najobširnejše vse angleško časopisje in povdarja, da se z njegovim govorom začenja nova era angleške zgodovine. Vse Časopisje povdarja potrebo angleškega oboroževanja. »Daily Cronicle« izjavlja, da ta oboroževanja niso naperjena proti Nemčiji, Anglija hoče, da vzdrži samo svojo premoč in sicer 60% premoč nad mornaricami najmočnejših evropskih držav. »Daily Neuš« ugovarja Churchillu, da je mednarodni položaj oslikal v tako črnih barvah, ki bi mogli izzvati tako paniko, kakor so jo izzvali govori Nackenna in Balfavija leta 1909. Kranjski deželni zbor. XIII. seja dne 24. julija 1912. Danes je bil kranjski deželni zbor po dva-dnevnem zasedanju zopet odgoden. Deželni glava dr. Šušteršič je otvoril sejo ob 10. uri 20 minut ter imenoval zapisnikarjem poslanca dr. Zajca in barona Borna. Prečita nato interpelacije posl. Kobija glede zdravniškega vprašanja v Idriji in poslanca Matjašiča glede dveh mostov preko Kolpe. Nato preide na dnevni ted in sicer kot prva točka pride poročilo zadružnega odseka, o katerem poroča dr. Lampe, ki v svojem priporočilu povdarja nesigurnost na denarnem trgu, ki je nastala vsled negotovega politiškega in mednarodnega mirovnega vprašanja, kar dokazuje vedno padanje rentnih vrednosti. Obsoja tudi postopanje avstro - ogrske banke, Naj ljubi moj bralec ti tukaj pokažem, kako je tam v Mostah zmaga! — Oražem. Vič, Šiška, Ljubljana so imele župana, edine še Moste bile so proste. In ker brez župana proste so bile so klerikalcem se sline cedile. Zato naprednjaki in vsi narodnjaki so vkup se združili tako govorili: O saj ne boste imeli vi Moste... Pa za volišče pomoči vsak išče in tud’ z demokrati $e vsak rad pobrati. In sociji naši so dobri pajdaši, klerikalcem in Nemcem So lej)o pokleknili s klerikalci volili —• — tako klerikalci so Moste dobili. Klerikalci veseli pa Moste so vzeli v šentpetru »te deum« so Petriči peli. In socije zraven zelo so hvalili, ker so pomagali, da so Moste dobilV. njimi sivi oblak dima nad njegovim taboriščem — gost, masten dim, ki je budil našim lačnim vojakom spomin na polne, kadeče se voji.e kotle. In na zapadu se je lesketala proga oceana z belimi jadri angleških ladij. Puščali smo zdaj sicer obedve armadi za seboj, toda okolica je bila zaradi naših lastnih maroderjev in angleških patrulj tako nevarna, da naša mala četa ni mogla biti dovolj previdna. Ves dan smo jahali ob pustem gorovju, ki mu je po znožju zelenela vinska trta; dalje zgoraj pa se je izpreminjalo zelenje v sivo barvo, in greben se je risal na obzorju ostro, kakor hrbet na pol sestradanega kljuseta. Majhni gorski potoki, hiteči v Tajo, so nam rezali smer; enkrat smo dospeli do velike, deroče reke, ki bi nam bila zastavila pot, da nisem zasledil kraja, kjer so bile hiše na bregu zidane druga drugi nasproti — zakaj vmes je zmerom pregaz. kar bi moral vedeti vsak vojak. Koga naj bi bili vprašali tu, ko razen vranjih jat nisi videl živega bitja? Ko sc je nagnilo solnce k zatonu, smo dospeli v dolino, obrobljeno na vsaki st z ogromnimi hrasti. Zdaj nismo mogli biti več daleč od Almeixala, in zato se mi je zdelo najpametnejše, jahati pod drevesi, kajti listje je bilo tako gosto, da nas je zakrivalo očem. Zdajci pa pridirja prednja straža, salutira in javi: »Angleži na drugi strani doline, gospod polkovnik!« »Kavalerija ali infanterija?« »Dragonci, gospod polkovnik; videl sem njihove čelade in slišal rezgetanje konj.« Velel sem ustaviti In hitel na rob gozdička. Mož je imel prav — oddelek angleške konjenice je jahal z nami vštric. Tupatam sem videl skozi grmovje svetlikanje rdečih sukenj in lesket orožja, in zdaj, ko so jezdili čez majhno jaso, sem lahko pregledal vse krdelo. Bilo jih je prilično toliko kakor nas — kvečjemu pol škadrona. Marsikaj ste že slišali o mojih aventurah, in priznali boste, da sem nagel v svoiih sklepih, kakor tudi v njih izvršitvi. Zdaj pa vendar tfi-sem vedel takoj, kaj naj storim. Ali se mi ni nudila najboljša prilika za čeden pretepček z Angleži? Toda imel sem povelje zaradi Almei-xalskega samostana, ki je presegalo že samo po sebi daleč moje moči, in jasno je bilo, da mi ga bo čisto nemogoče izvršiti, ako n" v-im par ljudi. Ko sem premišljal to in podpiral brado z dlanjo, vidim zdajci, kako je prijaha’ eden izmed rdečesuknjarjev izza kritja in pok^nl name. Pri tem je kriknil na vse grlo »Ura, halo!« kakor lovec, ki zagleda lisjaka pred seboj. Zdaj so pridreveli k njemu trije drtmi. in eden izmed njih, hornist, je dal signal, nakar so ;e po;..vila vsa četa. Polona škadrona — izkazalo se je, da sem cenil pravilno — se je postavila v c've vrsti po petindvajset mož, častnik pa. ki je prej pokazal name, je prevzel poveljstvo. Toda tudi iaz nisem gubil časa, nego sem postavil svoje moštvo naglo v isti bojni red, tako da smo si stali nasproti, dragonci in huzarji. ločeni po travniku, ki je meril jedva dvesto metrov širine. Priznati je treba, da Angleži v svoiih rdečih suknjah, z belimi perjanicami in bleščečimi sabliami, niso nudili neugodnega pogleda! Pa tudi oni so videli težko kdal krasneiŠD lahki konjenico kakor teh petdeset huzarjev. ki so jkn stali nasproti! Res so bili kreckejše rasti od nas in morda prikup-ljivejši očesu kaiti Welling upno! To so sadovi vednega hujskanja. i Obrekljivci. Ljubljanski škofovski list nef; pozna v boju proti svojim političnim nasproti nikom nobene meje, nobene poštenosti. Dan* zadnem se vrste v njem napadi na popolnoma nedolžne ljudi, katere skuša oblatiti itt osramotiti pred vsem svetom. Kaj to »Slo-« venčeve« urednike briga, če je tudi vse skupaj laž, samo da se nasprotnikom škoduje na časti. Seveda pride kmalu tudi pokora in običaj je, da mora katoliški »Slovenec« konečno prav ponižno prositi razžaljence za odpuščanje in prinesti izjavo, v kateri preklicuje razžalitev. Take izjave se pri »Slovencu« vedno, bolj množe in pričajo jasno, da katoliški žur-nalisti ne poznajo v boju proti političnim nasprotnikom nobene meje dostojnosti, ampak le surovost in laž. Odgovorni urednik »Slovenca« Miha MoŠkerc prinaša včeraj zopet neko ponižno izjavo, v kateri se zahvaljuje dr. Tavčarju, da je odstopil od tožbe radi raz-žaljenja časti proti njemu. Občevalni jezik »Orlov«. Ko se je pretekli teden vrašal neki štepanjski »Orel« pijan in preklinjaje domov, ea |e vprašal tovariš; »Kaj pa ti je? Ali si lačen?« Prvi Orel:l »P.... M ko bi ga ti toliko požrl, kakor sem ga jaz, bi bil tudi ti lačen!« — Kaj si pa vse pojedel? — Tri fraklje šnopsa in dve steklenici piva, p M Ni še dolgo tega, ko je sam presvitli ljubljanski škof pri-digoval o Orlih in s posebnim povdarkom rekel: »Da le ti sveti fantje pokusijo kozarec dobrega vina, pa gredo pametno domov.« Kaj je s tem mislil, ne vemo. Najbrže pa je hotel reči, da je pijača za čuke zelo škodljiva, kajti v njih pijanosti se spoznajo vse šege in navade, kojih se nauče po čukarskih društvih. No, pa kakoršen je štepanjski Oberčuk, taki so tudi njegovi čuki. Roseggerjeva zbirka se bliža že tretjemu milijonu. Doslej je podpisanih 1462 kamnov, torej manjka samo še 38 kamnov. Iz Nemčije je prišlo za zbirko mnogo denarja, ker so tam plačali 120 kamnov. Iz tega denarja je šlo za. nemške šole 1,590.303 krone iz ostalega denarja bodo Nemci ustanovili t. zv. železni fond, ki bo znašal 1 milijon. Znano je, da se iz Roseggerjevega fonda da največ denaria' za ponemčevalne šole na naši narodni mo”. Mi seveda nimamo toliko milijonov in jih z vso požrtvovalnostjo tudi težko dobimo, zato pa moramo imeti tem več narodne zavesti in se ne smemo dati kupiti za nemške milijone. Vendar naj bo nam nemška požrtvovalnost Vj zgled in jo skušajmo prekositi. Abiturijentski sestanek narodno radikalnega, socialističnega in sploh naprednega di-jaštva se vrši v Ljubljani dne 15. in 16. septembra v veliki dvorani »Mestnega doma«. Spored je sledeči: 1. Narodno radikalni pro- gram. 2. Sokolstvo in narodni radikalizem, 3, Vprašanje naraščaja na srednjih šolah. 4. Počitniška zveza, 5. Slovenstvo in Jugoslovanstvo. 6. Organizacija. 7. Naše delo v akademič-nih društvih. — Med prostim časom bodo delali posamezni odseki, odsek za počitniško zvezo, za organizacijo itd. Poživljamo vse somišljenike od najmlajših do najstarejših, da se sestanka gotovo udeleže. Ker bomo poskrbeli brezplačna skupna ležišča, se naj vsak prijavi na naslov: »Abiturijentski sestanek, Ljubljana (poste restante). Odbor. V Ljubljani bodemo imeli iskreno čast pozdraviti 4. avgusta t. 1. drage nam brate Cehe na čelu njim pa brate poslance češke narodno-socialne stranke dr. Baxo, Fr. Bunvaia, tajnik »Zemskč jednoty zfrzencu drah« in poslanca Choca. Poslanca Klofač m Vojna sta zadržana, prvi bo imel 4. avgusta slavnosti govor, pri polaganju temeljnega kamna narodno-so-cialnemu domu dne 4. avg. v Sušici kjer je deželni poslanec, Voina pa je težko obolel. S poslanci pride tudi precejšnje število nar. soc. dijaštva pod vodstvom jur. Stehlika, poleg mnogo naših bratov z učiteljskega, uradniškega, delavskega in obrtniškega stanu, med njimi okrog 20 učiteljic. Tudi strokovne nar. soc. organizacije bodo zastopane. Bratje ostanejo pri nas do 6. avg. t. 1. med tem si ogledajo našo okolico ter odidejo dalje proti Trstu. Ponovno razpecai g. srečko bartel iz Trsta 25 ln za n]e nakazal 5 K. Hvala. Krasne sokolske razglednice je izdala gorenjska sokolska župa za zvezni zlet na Bledu. Slika predstavlja Bled in blejski otok s krasnim ozadjem: Stol in Karavanke — preko jezera pa plava v zračnih višavah sokol. Razglednice so prava izjema med našim narodnim blagom — res umetniško dovršeno delo slikarja Petra Žmitka. Gotovo bodo kmalu razprodane. Prodajalci dobe pri naročilu 100 kosov 20 odstotkov popusta. Naročajo se pri gorenjski sokolski župi v Kranju. Dobivajo se po vseh trafikah in prodajalnah. Ob priliki slavnostnega razvitja prapora cerkniškega Sokola in sokolskega dneva v Cerknici, ki ga priredi I. S. Ž. v Cerknici dne 18. avgusta, se vrši na vrtu hotela »Javornik« velika vrtna veselica, z mnogovrstnim sporedom, na katerega najbolj priljubljeno točko: prosta zabava vže sedaj opozarjamo. »Prosta zabava« figurira vedno na koncu veseličnih vsporedov — mi jo postavimo na prvo mesto: ker na malokaterih vrtnih veselicah je res tako živahno in veselo ko ravno na cerkniških, kat je pač lahko umevno: idealno senčnat vrt ob potoku, priznano dobra kuhinja in klet in točna, ljubeznjiva postrežba. Cerkniški Sokol prevzame sicer režijo — a tudi dobiček, toda radi tega bo vrt ravno tako senčnat in hladen, jedila in pijače nič manj dobra, če ne še boljša, a postrežba pa gotovo še bolj ljubeznjiva — in to je tudi nekaj! Tedaj prijatelji, vsi sodelujoči: poskusimo napraviti to 1. točko kolikor mogoče obširno, pridite vsi, ki se čutite v to poklicane, prekosimo samega sebe — potem bodemo mogoče črtali ostale točke — kar je zopet nekaj! Podčrtajte tedaj 18. avgust v svojih koledarčkih, zabeležite poleg* Cerknica in pridite! Veselični odbor. Ob železni cesti od Krke do Kolpe. V gostilni »zum deutschen Wirt« sem dobil že zadnjič omenjeno spremljevalko, ki je želela spoznati tudi progo po Beli Krajini. Gostilna leži na prometni točki, je pa razmerno prometu, za tujca slabo skrbljeno. Gostilničar hoče zasluziti svoje ime; dasi je rodom Ceh in je obogatel večinoma od slovenskega denarja, pozdravlja vsakega tujca v blaženi nemščini! Tudi glede postrežbe se ne morem posebno pohvalno izraziti o njem. Na to opozarjam tu skozi potujoče izletnike, ki naj, če pridejo tu sem pred kosilom ali pred večerjo, ne stavijo posebnih zahtev na postrežbo. Ampak nekai drugega je, kar izletnika na tem kraju nepričakovano prijetno iznenadi: Krasen pogled na Belo Krajino in na sosedno kraljevino Hrvaško. Ta pogled posebno zvečer, ko je tudi oče Badaurek bolje volje kot navadno čez dan. je nekaj, kar ti mora ostati za vedno v spominu. Toda če hočem preiti na drugi del železne ceste po Beli Krajini, je treba s tem, kar se pri »deutschen Wirtu« dopoldne dobi, odkorakati levo po cesti proti Semiču. Cesta vodi med vinogradi strmo navzdol. Dospevši pred vavpčo vas (Amtmannsdorf), že vidimo, kako cesta prereže prvi del belokranjske proge. V hribu, zgorej nad cesto sredi vinogradov te pozdravlja široko zevajoča temna odprtina: izhod, ali vhod v predor čez Gorjance. Kdor ne pozna tega samega na sebi slikovitega kraja, si ne more predstavljati neodoljive slike te glavne točke belokranjske železnice. Zgorej z gozdnim drevjem poraščeni vršaci (Semič) Gorjancev, med njimi mala cerkvica (Sv. Primož, 575 m), nato prvi pričetek semiških vinogradov, med zelenjem vinske trte bele hišice in hrami raztreseni po celi semiški vinorodni gori, a nekako sredi tega slikovitega hriba železniški predor. Ta leži med vasjo Semič in sosednjo Vavpče vasjo, par 100 m v ravni črti nad gostilno Janeza Derganca v Vavpče vasi. Omenjam to nekoliko natančneje, ker sem med potjo sam doživel, da niti domačini Dolenjci nimajo prave slike, v katerem kraju bodo zagledali zopet beli dan in novi svet Belo Krajino, ko jih v Prelogah tostran Gorjancev sprejme temina 2 klm dolgega predora. Ce je kaj mojstrskega na celi tej progi, ta izhod na selniški gori je res pravo mojstrsko delo cele belokranjske proge. V duhu vidim in slišim prve potnike na tej novi železni cesti. Ko zapuste dolenjsko metropolo, ne bodo, razen romantične kotlinske doline med Uršnim Selom in Prelogam nič kaj posebnega videli na prvem delu proge. Potem še ta dolgi predor čez Gorjance. In sedaj ko vlak pridrdra iz predora na beli dan, ta veličasten, naravnost očarljiv prizor: Sredi vinorodnega hriba, globoko spodaj valovita tla kraške Belo Krajine obrobljene z visokimi gorami in tam v sinji daljavi ravan in hribje sosednje Hrvaške! Koliko radostnih klicev, koliko vzklikov nepričakovanih presenečenj bo to! Pa še to ni vse. Kam .vodi sedaj nova železna cesta? Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Praga, 24. julija. Delo narodno-politiške komisije se nadaljuje skrajno počasi, vsak tre-notek se pojavljajo nove težkoče. Glede pošte bo skoro gotovo vzsledila razdelitev, na češko in nemško sekcijo. POPOLNA KAPITULACIJA TURŠKE VLADE PRED VSTAŠI. Carigrad, 24. julija. Na visoki Porti se je včeraj vršila ceremonija predčitanja sultanovega iradeja glede imenovanja velikega vezirja in šejka Ul Islam. Po končani ceremoniji so se člani kabineta sestali k prvi seji, ki je trajala do 1. po polnoči. Ministrski svet je sklenil: 1. Da se nemudoma ustavijo vse vojne operacije v Albaniji. 2. Da se odpošlle nn-sebna spravna komisija v Albanijo, pod vodstvom albanskega rojaka Rešid paše. 3. Da se dovoli splošna amnestija in 4. da se takoj odpravi obsedno stanje v Carigradu. IZ MILOVANOVIČEVE ZAPUŠČINE. Belgrad, 24. julija. »Pravda« poroča, da so V zapuščini umrlega Milovanoviča našli de-tajliran načrt za zvezo med Srbijo in Bolgarijo. Vladni krogi zatrjujejo, da je to neutemeljena vest, ker nima nihče pristopa do Milovanovičeve zapuščine. SRBSKO POSOJILO. Run, 24. julija. »Tribuna« javlja, da se vrše v Parizu pogajanja med srbsko vlado in francoskimi finančniki zaradi najetja posojila v znesku 150 milijonov frankov. RAZNO. * Pustolovščina norca. V Moravski Ostra- vi je te dni policija prijela nekega človeka, če- gar živlienje je tako polno dogodkov, pustolovščin in zločinov, da sc bere njegova živ-ljenska zgodba kakor kak šund-roman najbuj-nejše fantazije. Poedine faze njegovega življenja so: večkratne dezertacije, beg iz raznih ječ, ječe, zapori, noriščnice, smrtna obsodba, pomilcščenje, ropi, umori in tako dalje. Ta človek se piše Josip Geloš. Aretiran je bil sedaj v Ostrovi na prijavo neke kramarice, kateri je ponujal v odkup cel kovček ukradenih stvari. Geloš se je skušal že v svojem enajstem letu usmrtiti, a so mu preprečili samomo- rilski namen. Njegov oče in stric sta se oba usmrtila sama. Ko je nekoliko dorastel, se ga je lotila strast tavati naokoli po svetu in njegova usoda ga je gnala vedno in vedno naprej! Najprej je prišel na Dunaj, kjer se je izučil slad-čičarsva. Ko pa je bil potrjen k vojakom, je pobegnil in taval dolgo časa po svetu, dokler ga nazadnje niso zaprli. Ko je prestal svojo kazen radi dezertacije, so ga vtaknili k vojakom, toda že par dni nato je zopet pobegnil. Ali skoro so ga zopet prijeli, ter je bil obsojen na osemmesečno ječo. Geloš pa je še dvakrat dezertiral, ko se je tako kot dezerter potikal naokoli je v bližini Brna na Moravskem oropal in ubil nekega trgovca. Po dolgem iskanju so ga slednjič izsledili, obsojen je bi! na smrt na vešala. Toda bil je pomiloščen na dvajsetletno ječo. Tudi to je prestal, komaj pa je bil na prostem, nadaljeval je svoje dosedanje življenje. Nastanil sc je v Krakovu, kjer se je bavil s tem, da je kradel na tamošnjih kolodvorih prtljago. Toda prišli so mu na sled. Geloš pa je še pravočasno pobegnil in se pridružil trem ruskim banditom v okolici Javorja, v katerih družbi je zakrivil neštevilno ropov, umorov, in vseh mogočih zločinov. Ko jih je nekoč žan-darmerija zasledila, je Geloš ustrelil dva žan-darja, a nazadnje je bil še sam ranjen, tako se je posrečio, da so ga ujeli. Po dolgotrajni preiskavi so zdravniki šele konstatirali, da jc ta človek že od svoje mladosti slaboumen, zato so ga utaknili v norišnico. Toda že drugi dan je Geloš pobegnil iz blaznice. Prišel je v Moravsko Ostrovo, kjer je živel skupaj pod izmišljenim imenom z neko žensko. A kmalu je izginil, potikal se po svetu in kdo ve, koliko zločinov je zakrivil v tem času! Ko je nekoč prišel zopet v Krakov, so ga detektivi spoznali in prijeli. Utaknili so ga zopet v blaznico, a dolgo ni ostal tam, lansko pomlad je zopet pobegnil, potikal se je po vsi Galiciji na vesti jc imel nebroj ropov in umorov, dokler je nazaduje niso zopet spoznali v Ostrovi in prijeli. Gotovo je, da ga zdaj zopet utaknejov blaznico. Nastane le vprašanje, ako ga bodo sedaj bolj čuvali, ali pa zopet pobegne, da nadaljuje svoje pustolovsko življenje. Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last In tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Lepo stanovanjc z eno sobo, kuhinjo, drvarnico in kletjo se takoj odda ob glavni cesti v Sp. Šiški št. 33, I. nadstr. 507—2 Priden In zanesljiv mladenič se takoj sprejme za izdelovanje in razpelavanje sodavice. Mesečna plača 60 K in prosto stanovanje. Vež se poizve pri Fran Jakše-tu v Novem mestu. 501-2 Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*! Proda se popolnoma novo Pucliovo motorno kolo najnovejšega sistema (1912) s 3 in pol PH. Natančneje se poizve pri Mirko Tratniku, hotel Tratnik v Ljubljani. ajGfajG/ piuMiuu vsa. oraisna urusiva naj ta oan posvete bratom Cehom in ne prirejajo drugih veselic. 4. avgusta popoldne bode v Narodnem rdomu vsak. kdor ve ceniti bratsko ljubav češkega naroda. Dotlej pa kličemo dragim gostom: Na zdar! in Dobrodošli! Požrtvovalen ljudski učitelj. Minoli teden je pripeljal v Ljubljano nadučitelj Potokar iz Banjaloke 52 učencev in učenk. To je pač znak požrtvovalnosti in ljubezni do šolske mladine, če si upa učitelj nastopiti z mladino tako dolgo pot. Otroci, nadučitelj Potokar in učiteljica Nosan so prenočili v I. mestni šoli, kjer jim je pripravil mestni magistrat brezplačno prenočišča. Pri ogledovanju mesta so se ustavili tudi pred trgovsko šolo g. E. Mah-ra. Prijazni g. ravnatelj Mahr je otroke po-,va bil v zavod, jih pogostil in jim izročil še 20 K za pot. Vsa čast vrlemu prijatelju šolske maldiiie in učiteljstva. —mn— »Popotnik« štev. 7. prinaša sledeče članke: V. S. Najmlajša veda evgenika in vzgoja. — Pavel Flere: Delovna ali dejanstvena šola. — Ana Pfeifer: Prosto spisje v I. razredu. — Dr. I. Lah: Uvod v jožefinsko šolstvo. — Jan Koprivnik: Življenje za skorjo starega štora. — Razgled itd. »Domače ognjišče«, list za stariše in vzgo-jevalce slovenske mladine prinaša v 6. in 7. Številki zanimive članke iz domače in javne .vzgoje. Razširjajte ta lepi list med narodom! Stane na leto samo 3 krone. Poroka. Poročil se je 23. t. m. g. učitelj Ivan Gantar z gdč. Anico Polanc y Št. Jerneju. Čestitamo! Promocija. Predvčerajšnjem je promoviral na dunajski univerzi pesnik Vojeslav Mole za doktorja filozofije. Naše iskrene čestitke! Nocoj ob pol 8. url zvečer ima pripravljalni odbor »Narodno socialne zveze« v društvenih prostorih važno sejo. Na zdar! Nepremišljen strel. Na mladoboleslavski Razstavi se je zgodila v nedeljo velika nesreča Neki deček Je streljal v strelišču za zabavo. Naenkrat pa se je zgrudil ranjen na tla. Razburjeno občinstvo si ni moglo prav razlagati. kako se je deček ranil. Prihitel je jfcdravnik, ki je spoznal, da je bil deček ustreljen v ledice. Ko je namreč deček streljal za kratek čas, je prišel neki fant,z nabasanim samokresom in je hotel streljati v tarčo. Ko pa Je potegnil samokres iz žepa. se je samokres sprožil in je ranil spredaj stoječega dečka. Dečka so odpeljali v. bolnico in je upanje, da ga rešijo smrti. Draga klofuta. Gospa Diglas se je peljala z Dunaja v Krakov v drugem razredu. Ker je mislila, da se lahko na kolodvoru še sprehodi je položila svoje stvari na sedež in je odšla na peron. Ko je prišla v voz, je sedela neka 'druga dama na njenem mestu. Gospa Diglas je rekla gospej, da je mesto zasedeno in da naj se umakne. Dama pa je dala gospej Diglas tako zaušnico, da je gospa Diglas trpela občutne bolečine. Pred sodnijo je bila ona 'dama. ki se je pisala Wittmann, in je bila branjevka iz Ostrave obsojena na 3000 K. fTo v opomin vsem onim, ki mislijo, da so klofute samo po petaku. Italijanski kaznjenci so zbrali v ječah med seboj 15.000 lir za zračno laško ladjevje. Nekateri kaznjenci, ki so obsojeni v dosmrtno ječo, so dali po 100 lir. Pač redka požrtvovalnost. . . , A. E. I. O. U. — Avstrija erit m 01ympns ultima, t. j. Avstrija bo pri olimpijskih igrah y Stockholmu zadnja. — Zanimanje za zmago na stockholmski tekmi je bilo svetovno in 'Avstrija j? v mednarodni tekmi dosegla 14 mesto, kar kaže, da avstrijski nemški šport nima pokazati posebnih uspehov. Dočim prinašajo Cehi leto za letom zmage s svetovnih tekem — ni mogla cela Avstrija na mednarodni tekmi v Stockholmu doseči nikakih zmag. Upor ruskih čet. Kakor se poroča iz Petrograda se je pred par dnevi uprlo v Turke-Stanu 150 ruskih turkestanskih vojakov. Uporni vojaki so začeli obstreljevati rusko taborišče, a so bili v boju premagani. Boj je trajal celih osem ur ponoči. Proti jutru je bil zopet mir. Kozaki so obkolili taborišče upornikov in razorožili upornike. Uporniki so ustrelili dva ruska vojaka, 12 pa težko ranili. Nesreča v gorah. Gospa Behrend iz Berlina, ki je šla s svojim možem na Hocheder na Tirclskem, je spodrsnila na nekem Snežniku, padla v prepad in si razbila glavo. Ponesrečeno gospo so konečno pastirji odnesli tV dolino in položili v mrtvašnico, odkoder jo bodo odpeljali v njeno domovino v Berlin. Pomiloščen morilec. Porotno sodišče v IMostu na Češkem je pred kratkim obsodilo tovarniškega delavca Civiča, ki je umoril svojo ljubico, na smrt. Cesar je Civiča sedaj pomilostil; nakar ga je naj višji dvor obsodil na 12 let težke ječe. Promenadni koncert »Slov. Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. 'do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Pathe Journal je velezani-miv »Nezaslužena bolest« je sijajna družinska .drama. Na koncu vzbuja velekomična burka »Ubito ogledalo« nepopisen smeh. Jutri spe-jcialni večer. V soboto »Niti usode«. Loterijske številke. Brno: 87. 60, 5 128, 76. DRUŠTVA. Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali slovenski abiturijenti mariborskega moškega učiteljišča vsoto 314 K 55 vin. s prošnjo, naj se porabi za slovensko šolo v Mariboru. Ta lepi dar, ki so ga zbirali tri leta, je dokaz, da so se ti rodoljubi uže kot dijaki zavedali velike važnosti držbe sv. Cirila in Metoda in da bodo kot slovenski učitelji vedno stali neomahljivo na strani naš-' dične družbe. Živeli požrtvovalni rodoljubi! __ m, podružnica v Matenji vasi je izdala poseben list »Tehtnico« z bogato vsebino, rolno zdravega humoria povodom svoje letošnje veselice. Teh »Tehtnic« je — 636 — izvlekel duha. Dejal pa Je tudi, da je le tisti za vedno ozdravljen, kogar poljubi lastna žena, ali kdor posveti potem celo svoje življenje Bogu ... Brancaillon je prestal. Tovariša, ki sta se tresla zanj, da ne napravi velike gluposti, sta se globoko oddahnila. Kralj je poslušal V veliko pozornostjo menihovo pripovedovanje in na obrazu mu je zasijalo veliko upanje. Nekaj časa so molčali vsi Štirje. — Jaz nisem bil nikdar oženjen, je jel nadaljevati Brancaillon in zato me tudi lastna žena ni mogla poljubiti... — Posvetil pa je svoje življenje Bogu in postal naš brat, mu je naglo posegel v besedo Bruscaille vzradoščen, da se je povest tafro verjetno končala. Postal je menih in se za vedno zavaroval proti napadom hudobnega duha!... — Vi pa sire, je dejal Brancaillon, vi imate ženo in treba bi bilo. da nam pomaga Nje Veličanstvo kraljica odstraniti iz vašega telesa duha. In kaj je lažjega nego to? ... Kralj se je razburjen vzdignil. Začel je tekati po sobi in mrmrati: — Kraljica! Ali mora res biti? Ali bo hotela? ... Ne mara za me.. • Ah, ah, kako se vse to ujema! Ni je bilo še k meni odkar sem bolan. Ali se mi ne izogiblje nalašč.. Oči so se mu skalile. Ustnice so se nervozno krivile. Hripavo se je posmihal in se končno zgrudil nazaj v naslanjač. Ihtenje je stresalo njegovo telo. Nenadoma pa je planil pokoncu, pograbil Brancaillona za prsi in kriknil: — 033 — Take in enake misli so blodile po njegovi glavi, ko je gledal svoje goste. Nevredno se mu je zdelo, da se ponižr. kralj Francije v tako družbo, a za sedai se mu je zdelo to potrebno, moral je ker drugače si ni vedel izhoda, ni si vedel poti, da bi dosegel svoje cilje, izpolnitev, svojih želja. Kralj je vstal in jel hoditi po sobi gor in dol. Naslonil je čelo na mrzlo okno in gledal sanjarsko v snežinke, ki so naletavale brez urestanka. Dolgo je strmel v dan; ko se je jkienil, so bile vse steklenice prazne. Dal je orej odnesti mizo. le tri kupe si je pridržal. Dal je vsakemu eno rekoč: Ohranite si to za spomin. Tudi če me ne ozdravite, se bom z veseljem spominjal na vas. Lancelot in Tosant in drugi so bili strogi in neprijaznih obrazov. Vi pa me silite k smehu. Kupe so zlate, spravite Jih. Trojici ni bilo treba ukazati dvakrat. Poskrili so kupe v kute in se jeli klanjajoč se zahvaljevati. — Idite sedaj, odpočijte si; vzprejeti moram dvorjanike. Skoro vas zopet pokličem. Že so se namenili k izhodu, ko se je hipoma Brancaillon živo okrenil in dejal; — Pravkar mi je šinila izborna misel v glavo. Le trenutek naj mi dovoli Veličanstvo in uverjen sem, da se demon ne bo mogel več ustavljati! Kralj ga je nezaupno pogledal, pa upanje da mora enkrat ozdraviti, je storilo njegova ušesa poslušna za vse besede, tikajoče se ozdravljenja. Hiša Saint-Pol. 132 Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Iščem vrtnarskega vrtnar Nastop takoj. 1. WIDER, Ljubljani. 498 Vožnja z automobilom! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam vedno na razpolago automobil za vožnje po mestu in na deželo. Cene zmerne. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila ter beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Belič Dunajska cesta štev. 8. 3 O. Bračko _«$£] Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12 ~<$H priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokavic in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnanja naročila točno in solidno. IMIIMIIIIIIMIII um im ■umiti v Ljubljani === r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. D □ Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. T. MENCINGER, Ljubljana Resljeva cesta 3 - Sv Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. špnrijsta in ttateaa trpna, žplnica za lavo z električnim obratom ia vroči zrakom. Specialiteta! MF Žgana kava. Specit liteta! Posebna mešanica ... kg K 4 80 ji Kavarnarska mešanica . . kg K 4-— Ljubljanska mešanica . . „ » 4 40 |f Tržaška mešanica . . . , » 360 Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveie: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice. „A ngleško sklad O. Bernatovic, Ljubljana, naznanja okasijsko poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter ooietne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. Slovenci I Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! prodala v Ljobljaei v sledečih fobalcareati JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. P1CHLER, Kongresni trg. OEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIV OLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENlCNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVI0, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. M SL o (JQ DJ N< C "C fiJ =3 Ul 7T =3 CL. -1 C Er < VK d n< OJ fiu 3 tA 7T O < n f-H < t/t a> OJ hnsM ■ <7T (S) S" in & xr OJ •-H —MB ■ Cu n (/> 01 5C" O X* Ol E (A T 3 o 3 3 "3 1mmm m S 3 O" 3* fti—M n n O &> 3 Ol 3* 3 •'"T* ■ Prihod vlakov v Ljubljano iz: Dunaja . . . 12-22 3-22 4 — 5-22 9-56 12-47 5-21 8-1 5*81 Trsta .... 12-2* 4*22 9-°4 U*.21 2-51 6-2: 9*22 IVI Trbiža .... J.Vt 9.8t H-« 4*20 ^.