GOSPODARSKA ZBORNICA O OSNUTKIH REPUBLIKE IN ZVEZNE RESOLUCIJE Mnogo nejasnosti Predsedstvp gospodarske zbornice Slovenije. je razprav-ljalp o ošnutku resolucije p družbenoekonomski politiki in p razvoju SR Slovenije ter ne-posrednih nalogah v -ietu 1976 in oosnutku resolucije o skup-na politiki ekoiiomskega in so-oialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 ter pripravilo vrsto pripomb in konkretnih predlo-gov za izboljšavo obeh doku-mentov. Razprava je. žajeraala pri-pombe in predloge izvršnih odborov združenja tozd panog, ki so predhodno že razprav-Ijali o obeh ' dokumentih ter jdh, ocenili kot dobre, vendar ¦ pa so menlli, da imata resolu-oija SR Slovenije in zvezna re-soludja različen pristop k opredeljevanju osnovnib. ciljev smeri politike razvoja v letu 1976. Prioritetne naloge so v republiški resoluciji opredelje-ne ¦¦ z infrastrukturo, izvozno usmerjenimi" dejavnostmi in s ppudarjeno selekcijo v razvoju vseh dejavnosti družbertih služb, zvezna resolucija pa na-števa 11 osnovnib :ciljev razvo-ja, ki pa so pravzaprav povze-ti kar iz koncfepta-dolgoročn& ga razvoja Jugoslavije in do-sedanjih gradiv o srednjerod-nem razvoju. Pri tem oba osnutka premalo upoštevata dejstvo, da moramo v letu 1976 prelomiti dosedanje raz-vojne trende, kd po rezultatih devetmesečnih periodičiiih ob-računov v letu 1975, oditno vo-dijo v recesijo. . " Niti zvezna niti republiška resolucija ne uppštevata dej-stva, da srednjeročni načrti š_e niso sprejeti, in ne vsebujeta nalog, ki bodo ob izdelavi, usklajevanju in sprejemanju srednjeročnih načrtov v pri-hodnjem letu pred nami. Predsedstvo gospodarske zbornice Slovenije zvezni reso- ¦ludjl tudi zameri, da je splog-no. in skupno porabo; omejila le z limStmimi stopnjami rasti, ¦namešto da.bi bila splošna in skupna poraba vezana na gi-banje splošnih in skupnih ka-zalcev in sporazumevanje sa-mega združenega" dela. Prav ta-ko obravnava osebne dPhodke in skupno porabo ločeno, pri čemer obravnava posebej net-to osebne dohodke, prispevke iz brutp OD pa posebej. To ni v skladu z ustavo,. nlfci ne omo-goča, da bi osnovni nosaci na-črto-vanja, tj. neposredni proiz-vajalci v tozdih in občani v KS, v razpravah o sky.pni po-. trošnji aktivno sodelovali. • Tvidi za osebno porabp je zbornica menira, da je predvi-dena preveč optimistično, saj se bomo morali verjetnp odre-či sočasni rasti realnih oseb-nih dohodkov z rastjo prpduk-tivnosti dela, če želimo doseči stabilizacijo. V p3rihpdnjem le-tu se bomo ponovno borili z uiravnavanjem uvozno-izvozne bilance, pri čemer pa verjetno ekonomskih odnosov s tujirrb ne moremo sistemsko reševati le z omejevanjem .uvoza, prav to pa v dobršni meri predvlde-. va zvezna .resoluoija in sicer z predvidenimi ukrepi na pp-dročju devizijega režima.. Na- ¦ sprotno bi morali bolj natanfr no in v večji meri obdelati po-dročje iikrepov za pospeševa-nje izvoza. Edinole povečan iz-voz nam lahko zagotovi pozi-tivno uravnavanje zunanjetrgo- vinške bilance, >žgolj oroejeva- • nje u.yoza,-to pp možnosti še ne selektivno, pa se nam lahko že krepko maščuje. . čeprav smo -si-.v Sloveniji. zastavili dokaj ambiciozerpi pro-gram stanovanjske gradnje, pa republiška resolucija le mimo-grede .omenja stanovanjsko in koihunalno gospodarstvo, če-prav obe sodita v sklop dejav-nosti, ki so pomembne za raz-voj domače konjiuiiktuTe inlah-ko. skupaj z gradbeništvom po-stanejo pomembna gonilna sila razvoja ostalih panog. če bi primerjali republiško resolucijo z zvezno, bi ugoto vili, da je republiška dokaj skopa pri opredeljevanju nalog ekonomske politike, saj niti ne povzema skiipnih nalog izdo-govora republik in pokrajin ni-ti ne upošteva, da bodo po-trebni izredni napori za uskla- ditev.to sprejem vseh nalog in programov,. ki jih je treba storitr še y prvi polovici leta 1976; Zelo natančno pa je re-publiška resolucija obdelala delitev ualog in zadolžitev po-sameznih organov> tako zelo, da je večkrat našteto toliko forumov, ki so odgovbrni za " uresničevanje posameznih za-stavljendh nalog, da ni več ja-sno, kdo je za kaj odgovoren. Verjetno bi kazalo pri takem dodeljevanju nalog določita predvsem osnovne nosilce, na-loga ostalih pa je sodelovati pri realizaciji nalog. Predsed-stvo GZS je menilo, da verjet-no ni smotrno, če -se republi-ška resolucija pri delitvi nalog kar enaindvajsetkrat sklicuje na gospodarsko zbornico Slo-venije, bodisi direktno ali pa v povezavi z -drugimi dejavniki Bogo Pogačnik