V „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam lučj materni jeaik bodi vam ključ do zveličanake narodne omike." A. M. Slomšek. MBB—»Mt J. .».■ML II- ....Ul—..«.... ' .»»UH-.II. IM II lakaja vsak dragi šatrtak. Naroiniki „Slov. Gospodarja” ga dofchajo zastonj. PoMbej narcisa vslja ■ poStaino rr«d «n« krano za celo lato. Posamtzre številke veruje 4 k. —■ Naročnina se pošilja na npravnlštvo „Našega Doma” v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačne od navadne vrstice (petit), čs 85 enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Preganjanje cerkve na francoskem. Prva tri stoletja katoličke cerkve so s krvjo zapisana v zgodovini; kajti kri mučencev radi Kristusove vere jo tekla v potokih, in cerkev božja so je v paganskem Rimu morala skrivati v podzemeljskih katakombah, da je mogla opravljati najsvetejšo daritev ter deliti vernikom zakramente. A še pod zemljo jo je preganjal srd peklenskega sovraštva. Toda prišli so svetlejši Časi, cerkev jo postala svobodna ter jo kmalu prerodila ves svet, ki se je radostno oddahnil v pomlajenem in posvečenem življenju. Sicer so „peklenska vrata", peklensko 8ilo skozi vsa stoletja delovale, zdaj z tanjšo, zdaj zopet s hujšo močjo, a cerkev Kristusova se je vedno bolj bujno razvijala, M vsak boj je le podvojil njeno moč. Kdor dvatisočletno zgodovino kol Čkaj resno prošnje, mora to priznati. Le besno, peklensko sovraštvo more človeku pogled tako otemniti, da tega ne Tidi, ampak, si še upa nastopati proti cerkvi kožji. In to čudno, a žalostno prikazen vidimo zdaj na Francoskem. Spominjaš se še, dragi bralec, da si nili^na francoskem zaradi samostanov £iu redovnikov ter redovnic. Ker se je namreč katoliško francosko ljudstvo, ki je sicer vzgledno verno, premalo brigalo za politično življenje in zlasti za volitve, zato so dobili vlado v roko sami brezverski framasoni ali prostozidarji, to so člani skrivno družbe, koje glavni namen je, vničiti katoliško cerkev, dasiravno na zunaj vedno naglašajo, da hočejo človeštvo vzgojiti tako, da bodo na svetu sami „poštenjaki". Poleg njih so zadnji čas pri vladi tudi socijalni demokrati, ki vedno ponavljajo svojo znano pesem: „vera je zasebna stvar", t. j. vsakdo lahko veruje, kar hoče, mi ga nič ne oviramo; toda seveda, če si katoliški kristjan, potem te pa vničimo! Takšni ljudje torej vladajo zdaj na Francoskem. Že dalje časa so se dogajale v tej državi vnebovpijoče reči. Prostozidarji so n. pr. vzgojili ovaduško uradništvo, t. j. vsakega uradnika in zlasti vojaka, častnika, ki se je npal kazati kot kristjana ter je obiskoval službo božjo, so ovadili ali naznanili, in vsled tega so bili odpuščeni ali upokojeni, ker so državi — nevarni! Izvršila so se grda izdajstva in naj višjo uradno in vojaške oblasti so se dale za visoke svote podkupiti za gotove namene; a prosto- Čital pred par leti, kakšne postave so skle- zidarska družba jo delala tako dolgo, da Veselo novo leto! Le največji labkomiaelncž se moro brezskrbno otresti resnih mislij cb prestopu v JMvo loto ter z razposajenim in raztizdrnim, “riipnim veseljem začeti novo doba življenja, 0 kateri ne ve, kaj mu prinese, in tudi ne ali bo doživel konec zapričttega leta. ’ tihi samoti bi pač post«! nekoliko bolj r6»eu, mislil nazaj ia naprej ter potem skuš sl v, starem letu zamujeno v novem popraviti, zboljšati, nadomestiti. Zato stopam pred te, ?r»gi mi bralec, 8 temi vrsticami in to prijazno povabim v samoto tvojega srca. Po-^šaj, kaj se oglasa v tebi, ne prepodi resnih ^slij, la udaj se jim, ravnaj se po njih, in Prav gotovo no bo brezvspesao novoletno vodilo, s katerim te pozdravljam: „Srečno, vo-Selo novo leto!" Konec starega leta je; lako bo enkrat ,r*di konce novega leta m sploh vzega na 8v®tu bo konec. Zakaj vendar ljudje tako •b&lo mislijo na to resnico? Zakaj strsao-glavijo y vrtinec užitkov in veletok zabav in VtVenje življenja ter dela, kakor da temu ^seinn ni nikdar konca? „Karkoli delaš, modro ia glej na konec," so dejali pa |*n»ki modrijani. Treba le res samo zdrave, •st« domače človeške pameti, da spoznamo, koLae vrednosti je, misliti aa konec. torej ljudje se glodajo na konec, jo najjasnejši dokaz, da živijo reg tja v en dan, samo za trenutek, brez skrbi za bodočnost; niso nametal. — Ali ni res? Nikar pa ne m s it, da velja to lo v z.v devah naše vesti iu duie, o tem tukaj in danes ne govorim; a prav gotovo nič manj na velja v vsakdanjih zgolj časnih vprašanjih in razmerah. Sedanjih skrajno slabih in nezdravih in nezaosoih m zansotaath razmer je mnogo kriva pred vsem lahkomiselnost Ijodij, ki pri svojem početju niso nikdar resno vprašali: kaj bo iz tega? kakšen bo koccc? Taka nespametna brez-miselnost je vzrok nepreeealjivc škode v političnem, narodnem, gospodarskem in družinskem ia družabnem žvljsnju. Začne t) in ono, poskusa tako in ta*.o, a kar na-gloma tnemore, obstoji, začne nazadovati, propadati: ni gledal na konec svojega početja ! Ko bi bil pogleda! konec, bi bil vendar tudi provd&ril svoje moči in možnosti'ia sredstva, in če bi btl videl, da ne pojde, bi sploh tega na bil začel; tako bi bi ob varovan škode, sramote, razočaranja in dragih neprilik. Bodi res ali ne, kar ti povem, a ruui je pameten. Poslušaj! so bili pred sodišči oproščeni, mesto teh hudodelcev pa dostikrat kaznovani najboljši domoljubi. Ni so torej čuditi, da so ti ljudje zadnja leta začeli sklepati postave, ki teptajo z nogami vsako božjo in pametno človeško pravico. Prvo je bilo, da so sklenili pograbiti samostane in njihovo premoženje, redovnike in redovnice pa spoditi. Pomniti jo treba, da so na Francoskem samostani vzdrževali nedavno tretjino vseh šol, da so imeli velikanske bolnišnice, sirotišnice, kar vse ni stalo države niti vinarja. Ljudstvu so pripovedovali: zdaj, ko dobi država to neizmerno premoženje, bomo ž njim napravili veliko boljše šole in zavode, in na njih si bodo složili pošten kruh vaši otroci. Iles, vzeli so samostane, redovnike pa in redovnice, ki so dotlej v sveti skromnosti živele in delovalo nesebično lo za blagor ljudstva, so pognali preko meje, — zdaj mora državna blagajna biti polna! O da, sodišča so dolge mesece cenila samostanske vrednosti, so jih razprodajala na prav čudne načine, in..: po dobrem letu je morala vlada priznati, da pri mnogih samostanih, ki ho imeli vrednosti za milijone, ni le ničesar ostalo, ampak da ima državna blagajna še primanjkljaj!! Vse je šlo v žepe brezvestnih Bil je m g'jćea kralj. Imel jo silno lahkomišljenoga brata, katerega jo hotel spreobrniti in ozdraviti. Nekoč ga je namreč vprašal t» brat, zakaj da on, kralj, obdan s tolikimi Častmi in sijajem in premoženjem, sc nikdar prav zares na veseli z drugimi. Kralj obljubi, da mu prilično odgovori. Veli ir.kopati globoko jamo, na dnu jam 3 pa nkaže zakuriti velik ogenj; ja m > da pt tem na pol pokriti z deskami, n* te deske pa psataviti trhsl, star, črvojedea prestol. Na ta prestol je moral sesti mljez brat. Krog njega se v; t p jo štirje oboroženi možje, ki se s su-l.c*ms dotikajo njegovega telesa, Tuli so mu na kraljevo povelje obesili nad glavo na tački vrvici oster, špič&st meč. Pred njim ao potem postavili mizo, polno n vi bolj izbran h jedij in pijač. Kralj zapove tudi, da igra godba najbolj poskočne :n najbolj vesele komade, krog miza pa so so prevračali m zbijali šile ter dovtipe dvomi norci in g maači. Lahkomiselnemu bratu pa ne diši no jed iu ne pijača, tudi smeh mu pride, obledi, ves se irese in hoče z bež iti, a zavirajo ga ovire sulice; kar mirno obsedi na stolu, ko čuti, kako se za gugljejo deske pod njim ter mu ediri v nos dušeč, gorak dim. Prosi, naj gredo po kralja. uradnikov in umazanih Židov — in ogo-ijiifani francoiki narod sc je lahko obrisal. Pa ni bilo dovolj. Ko so sovražniki katoliške cerkve videli, da se ljudstvo še ni ganilo proti njim, sklenili so minulo leto še hujši zakon, češ: ta bo gotovo pokopal zadnje razvaline krščanstva. Nova postava določuje, da cerkve in vsa cerkvena last sploh pripada odslej državi, po domače rečeno: vlada oropa cerkveno premoženje, ne plača pa za cerkev, za službo božjo in duhovščino ničesar. Še več: škofje in duhovniki ne smejo več opravljati službo božje, in verniki se ne smejo zbirali k svetim opravilom, ako jih prej ne naznanijo oblastim, kakor se mora vsako drugo zborovanje, ljudski shod itd. oblastim naznaniti, ki jih lahko dovolijo, pa tudi prepovedo! Duhovniki, ki se ustavljajo, bodo kaznovani. Dne 11. decembra t. 1. je stopila ta nova postava v veljavo. Prvo delo vlade je bilo, da je dala vdreti v stanovanje zastopnika sv. Očeta v Parizu, češ, papež je tujec, torej nima ne on, ne njegov zastopnik ničesar opraviti in ukazovati na Francoskem. Zdaj pa sledi po vrsti nasilje na nasilje. Škofe in duhovščino tirajo iz njihovih lastnih stanovanj; blizu 90 leti star kardinal-nadškof v Parizu, Rišard, mora bežati ter iskati stanovanje pri dobrih ljudeh. Do danes je vlada z vojaško silo izpraznila okoli sto nadškotijskih, škofijskih in bogoslovskih poslopij, poleg stanovanj župnikov in drugih duhovnikov. Vse postano „lastK države, oziroma občin. Koliko haska bodo imele od tega, lahko sklepamo že iz tega, koliko je pridobila država od samostanov. Morda se prijemaš za glavo, cenjeni bralec, ter vprašaš: kaj bo torej s katoliško cerkvijo? Kaj bo? Če Neron in Dioklecijan mlade, še slabotne cerkve nista mogla za- Kržij pride in pravi: „No, zakaj si pa tako žalosten in čmercn? Zakaj n« ješ in ne piješ?* la brat stn odgovori: „Kako naj bom vese’, ko sem v tolikih nevarnostih?* Na to reče kralj: »Sedaj si stm odgovoril na vprašanje, k&tero si mi stavil zadnjič; kako more biti človek razposajeno vesel in brezskrbno Ishfccmiee’n, če ga obdaja toliko nevarnostij, Ti misliš: kaj bo z m*no, ako pregore te deske, ako se sesede prestol, ako se ntrga meč na niti; misli, k\i bo s teboj, kakšen ho tvoj konec, in še hodi razposajen in razuzdan, ako moreš.* Dr, ob začetku novega leta misli na konec leta: kaj hočem doseči in napraviti v tem letu? Bom mogel? Kaj bon storil, da dosežem srečen konec? Zares, nikar ne zidaj svoje sreče na veliko storilo tistih, ki ti jo voščijo s sladkimi besedami sedsj ob novem letu; saj jih je le malo med njimi, kateri bi ti res privoščili kaj srečnega, dobrega. Sreča je pozidana na dve stvari: delo in krepost. Delavca, kreposten človek bo srečen v družini, srečen v svojem stana, srečen povsod, kolikor le more biti srečen na tem svotn. Le delo s krepostjo združeno bo v prid domovini, nareda in človeštvu: delo brez kreposti je sa-mopridnost, krepost brez dela p& nemogoča. Delo in krepost te privede do srečnega konca tndi v novem lota. Tega ti želim. A da imaš moč delati in biti kreposten, glej, da si v nrlosti pri B >gu; tega ti želim še bolj, ker je edina podlaga trajne sreče. Tako Ti voščim srečno in veselo novo leto: s resnobo v mislih glej na konec ter se s krepostjo v sren loti dela, in Bog s teboj! Fr. Salezij. treti, mar meniš, da jo bodo oholi in besni ljudstva, ta bo rad sodeloval v izobraževalnih državniki zadušili? Že pred poldrugim tisoč- j društvih, ki s^ porok boljše bodočnosti, podjetjem se je neki krščanski pisatelj rogal * -1—’ ^ ’ ” * 1 ” surovim rabeljem rimskih cesarjev ter dejal: kri mučencev je le seme, iz katerega vzraste neštevilo novih kristjanov. To seme ima v cerkvi Kristusovi še danes isto moč. Francoski mogotci kažejo zdaj pred vsem svetom vzglede najbolj prostaškega ropanja: kaj čudo, ako so potem ponovi pira! jih boda in jim s tem zagotovil sijajen obstoj. Na delo torej! Pojdimo v»i rešavot naš narod, kajti: „Kar storiš zase, s tsboj izgine, kar storiš *r. narod, catase vedno!* Domače iioviee. KrščaHiko-serijalna zveza za Štajersko kmalu zopet" kar se je godilo ob francoski t »a razna vprašanj« zepet naznanja, da ao prekuciji, da namreč razdivjane množice j društva, ki ao tloalej bila pri ljubljanski prej ali slej tudi rečejo: „mi sklenemo, vse I osrednji Kvasi, »oitala z natauovitvijo naša je našo, kar imate vi, naši vladarji in 5 z^ze »jeni. člani ter torej njej pošiljajo mogočneži*, — ter tirajo, kakor ob revo- jj frdi svoje doneske, k; so so za 1. 1907 lueiji, na morišče ravno'tiste, ki so bili v ‘ dolnMlif drnStv*. ki imiio mini ko tem njihovi učitelji! Upamo pa, da bodo zadnji dogodki francosko ljudstvo korenito vzbudili, da se bo zavedlo svojih lastnih pravic ter kmalu pokazalo, da hoče zopet krščansko vlado. določili: za. društva, ki imajo manj ko 100 članov, 2 K, društva s sto in več člani pa 3 K. Društva, ki še aUo v zvezi, saj nemudoma sklenejo in oglasijo svoj pristop ; vsa društva pa naj začno takoj živahno delo, cit. bodo v zimskem času svojim čla- Pri nas pozvanjajo božični zvonovi in 1, nom res nudila izobrazbo in vsestranski svobodni kristjani ‘klečimo v svobodnih j Pfnk združen tcinfsm s zdravo, veselo sa-cerkvah pred jaslicami ter zahvaljujemo j kavo. Za zvezo važno vesti se ji naj od učlovečenega Bina božjega za milost, da j vseh krajev takoj sporočč, d« se mor« nas je rešil suženjstva pekla ter nas storil ! o zadevah hitro posvetovat!; kajti zveain otroke božje. Pa tudi med našim slovenskim jj odbor zboruje vsi k četrtek, izvzenaši pr* z narodom hodijo žo duševni sorodniki fran- i nikc, Zlasti nam aaj zaupsihi nemudoma coskih prostozidarjev ter mamljivo kličejo: S pošiljajo obvestila in informacije, za „vera je zasebna stvar, vsak jo lahko ima, - kstere jih prosi odbor. La tako je mtgočo kakor hoče*; obenem pa pravijo: „le v j z»fzi uspešno delovati kr pr.gaacznim javnost no smo siliti vera, na zunaj je no \ društvom dajati primera* navodila, sme nihče kazati in se ravnati po njej, { Mi gremo naprej 1 Zadnji „Štajsrc* p še drugače bodo morali tudi pri nas priti 1 o „Narodni stranki*, da je papirnata stranka takšni zakoni, kakor na Francoskem*. Zato ! ja pravi nsdaljo dobesedao: da, „.. liberalne pa, narod slovenski, in zlasti ti, krščanska j slreje (meaiNaiodao stranko) na Slovenskem slovenska mladina: Trdno stoj in brani svoje najdražje svetinje; “kajti kjer ni več verske svobode, tam je konec vsake svobodo sploh, tam vlada le sužnost in strah pred maliki! nimajo bodočaesti in da jih prodirajoči klerikalizem na deželi in napredujoči ! socijalnem y msitlh pot'ska ob zid.* S krni besedami ja Linhart, kajti ta ja brž-I kons pisatelj teh vrstic, sam prizna!, d a mi prodiramo, da gremo naprej. Ves trud „Štajerca*, vse psovanje, laganj«, T . „ , . i grdo obrekovanje, je brezuspešno, saj sam Izebražova.na društva. NssnRKd bj,* j priznava, da mi prodiraš*-.). Vižite rajii Mladinska organizacija. bnd b)j z* svoj obztaaek. Boriti ne nau je ' na eni str/ni proti sovraiuevan sosedu, na drugi sirani »e im* boriti proti domačemu j fn dT-Jo" «ndrćT!k7 sovražniku, ki gsi hoče a krivimi n&nk! ugo- .; »obiti. Zmag«! bode v tem boju samo tetfUj. ; če bode tako izobražen, ca bo v izobrazbi puško v kornzo in delajte kaj pametnejšega, kakor p* da izdajate za pijane«, š*op*arje Okrajni odbor ptujski i* ceste. Ornikov „Štejere" vedno hvali okrajni nemš- enak nasprotniku,' ali p* ga še cslo' prc- i katarski odbor, da ta za ceste skrbi i. t. bhšal. Zato mora vsak redoljub smatrati I d. Okrajna ce.ta is f jo za svojo prvo dolžnost, širiti med našit« celo pri suhem vremeun tako s.aba, da je ljudstvom pravo izobrazbo. In lo bo nvj- vožnja po njej s 'uo nemogoča. Tam, kjet lažje doseči po izobraževalnih društvih, ki \ *> «?*>. z. gramozom (šotrom) iz Krčevin« nzj bi sa ustanovila v vsaki župniji. Izobra- ; navszab, je sc do..ro, a precej da.eč pa so ževalna društva noj postanejo ognjišča, okoli > F?™111*,. « P? 0™? katerih se bo zbiral« ukažsljno naše ljudstvo, j b‘aU k*yokžnJ° Pri tem je polagati »fjvečjo važnost na 5 °hrajne odnor p*Č ljubi blato! naše f*»te, ki jim bo treba »krbsti za po- ’ Linhart, nrsdaik „Stajarsa*, v zadnji trohni stanovski poduk, navajati jih k nra- j številki zopet grdo napada nekatere zaslužne -----i—._ ::u .......__ i dnhov»ike ter jih imeenje „pobe*. Ti, Linhart, ali si že pozabil, kaj ti je očital so-cialdemokraški list, kaj drugi slovenski listi? Takrat si obljubil, da bol tožil! Do zdaj še nisi! Z^kaj »e? Kako Ornik denar ptujskega »kraja po nepotrebnem izmetava, so vidi iz tega, da je dal BO K nemškemn učitelju Wankniiil-mlsdeniče, zavedne može. Gotovo ie, da bo j ler-ja za ob'skovanj« čebelarskega tečaja, delovanje v izobraževalnih društvih stalo ‘ da bi postal potovalni čebelarski učitelj- mnogo truda, mango nesebične požrtvoval- | Novega potovalnega čebelarskega učitelja v - - 11 ptujskem okraju ni treba, ker imamo i*- vrstvtnega učitelja v tej stroki, g. Jnran- m mu branju knjig ter jih opozarjati na škodljive nauke, ki jih hočejo rek^ten spraviti med niše pošteno Ijadstn'. Istot&ko je važno, da se podučijo naša vrla dekleta, da bodo postale zvesto in neustrašene Slovenke tor enkrat dobre slovenske ženo in mater«. Oe bedsmo imeli zavedne matere, imeli bomo tndi zavedne otroke, zavedne nosti. Večkrat bo treh* požreti tudi m&rsiksj grenkega. A vso to naj nas ce p’ašil Zavest, da porasgsmo dvigniti kulturno moč < čičs, razven tega pa je zmn čebelorejec našega naroda in mn s tena zagotoviti ob- g. učitelj Vcsjak pri Sv. Urbanu, ki vedno staaek, nam bo plačilo za ves trud in te- , rad vsakemu svetuje, kdor bi se hotel žave. Komur jo v resnici mar obstanek, izuriti v čebeloreji. Ako pa potrebujejo pravi napredek in blagostanje slovenskega Ptujčani za s« čebelorejskega učitelja, n*j ga pošljejo na svoje stroške v dotični tečaj, a ne na stroške okraja. Kaj naj podpisujemo? Pri podpisih treba je največje previdaosti.NKako malo je naše prosto ljudstvo pri podpisih previdno, natančno, veso oni, ki imamo vsak ''*• priliko, opazovati to po pisarnah. Če *emarsikateremu kmetu predloži kaka listina in se mu reče podpisati, podpisal se bo, ne da bi listino poprej prebral. Tako aiepo podpisovanje labko povzroči največjo nesrečo, za kar imamo dovolj dokazov. Zato P* svetujemo: Ne podpiši ničesar, česar »'« poprej prebral in vsega dobro razumel, Vsako pogodb i, pobotnico, račun is menico, - »« ti v podpis predloži, prevdari dobro. Ako Česa no r&zuraaš, zahtevaj, da se ti to razloži. Nrsoških liatm ne podpisuj! Nikdar se ne d»j k podpisu prisiliti. B di j«d-pako previden vedno in povsod, bodisi, da imaš kaj podplati na glavaigt*u, sodišču, davkariji, pri notarjn, odvetniku, župaibn a|i pri s rojem najboljšem soseda. Te pre vidnosti ti ne bo nihče zameril in bo v Korist le tebi. N»yi tarif za vožnje delavcev po južui šeleinioi. Z novim lotom pnde ra vožnjo delavcev po jnžui železnici v veljavo tov tarif. Dsležiii bodo tega tsrif* delavci, de-’avko, rokodelski vajenci ia vsi nsluibeuoi, se iskažojo 8 alnibeaimi, poselskimi in deiaiakuai knjigami ali drugimi ursduimi dokumenti, da so delavskega stvvu, za 7oinjo v daljavi nad BO km in v skupinah P° pot in veš ljudi. Cena teh delavskih Poznih listkov ja fcižja kakor polovica ceae "avaduih vc župa-iia, Ski f s« je zelo tiudii, da bi zopet j so gmotno in moralno prav dobro obnesla zatrdel županski stoke, bokal se je, da j ia so ljudem še sedaj v ž:?ein spominu. Ce cstace župan dokler on hoče. Ker je bil ! pa vsega ne m ?re storiti, kar bi rada, tega uverjen, dn zmaga, .jo tudi skrbel za žo- \ ni kriva onssama, ampak ratne nepramag- lodco svojih vciilcev. Celo jutro je v župa- ! Ijive težkočo Da so naša mladina tudi za uovi linb nji tako cvrčalo in dišalo, da so j Čitanje dobrih knjig in časnikov zanima, sa bržkone vsoas voldcsm žo s ine ccd io 1 kaže veliko število časnikov, ki prihajajo po pečenem puranu, ki se jim je pa za- | v Eašo vas. Kar se tiče očitanja, da go-snaodii! Izvoljen je bil za župana posestnik 1 milaki fantje »šaopsajo* in ponočujejo, mo-Aiit Šantl. I r^mo resnici na ljubo izpovedati, da sa na Šmartno pri Sloveajgradcu. V nedeljo I Gomilskem v primari z drugimi vasmi na dne 16. t. a. je imalo 'naša kmet. bralno j »sopijo ravno ridiko več žganja, da bi jih društvo gi-oj cbčoi zbor. Društvo se je lepo ’ radifega bilo troha po časopisih napadati, razvijalo, priredilo več veselic z gledališkimi Res je žganjepitjo grdjauadež, grda napaka, posebno pri mladih fantih, če sc je enkrat ukoreninila. Toda — hvala Bogu! — pri nas se še ni in upamo, da se tudi ns bo. Zanimanje sa »B.-alno društvo* je bilo preteklo leto sicer nekoliko sslačno, pa tega ji* n? moremo zameriti, ako premislimo, da imajo fantje celo poletje iu jesea dovolj dela in so torej za narodno stvar ne morejo toliko zanimati, kakor bi bilo želeti. Toda upamo, da se bodo razmere v tem oziru aa boljo obrnile žn da sedaj ob začetku zime pristopijo v uajvečjfcm številu v naše preko-ristno »Bralno društvo*. Zato Vas, dragi Gomiljani, ob tei priliki vabimo na občni zbor našega društvn, ki se bo vršil zadnjo nedeljo decembra. Torej na svidenje v „Bralnem društva!“ Hr&itaik. Vsako nasilje in zatiranje mora naravna roditi odpor in tako tudi v j Hrastniku. Odkar sa Nemci silueje navalili na naš?) postojauko, sa jo vzbudilo pri nas novo, živahnejša življenje: kreg tistih, ki se brigajo z« zsač?j eaše doline, se je dokaj pomnoži!, povsod se dela z nekako mrzličnim zanimanjem, vsakdo ima svoj delokrog, kjer so trudi kot mravlja, da pomore po s roji moči k napredku skupnih uaših Ljudje »o začeli »poznavati, da ni vsot so, če ostane Hrastnik slovenski, ali če ga dobo v rok« pritepeni Nemci B* tudi ti ne drž* rok križem, ampak d*l*jo naprsj a svojim rabelpkim poslom. Sfcdaj len pred naiai tiskana okrožnica, kjer to-tv>, kake krivice (■) *e gode Nonetu* na Štajerskem is p/zivljajo »roje germanske brate, naj prispevajo sa ponsjačeval&iot) v Hrastniku, »kjer pogreša blizu 200 (!) otrok mmikih (!) »targav poduka v krasnem aetaškem materin#« (I) jeziku/ la zasuli so vso Avstrijo s tevji listi, doposlali jih igrami, posebno jo ponosno društvo aa igr.) »Ml.ntr in njegova hči*, ki je izvrstno uspela in p: k e .da društvu tudi precej denarja. Bdo je tudi več poučnih predavanj, ki so vse km«te zanimala. Pri velitvi novega odbora bil je izvoljen g. Ig. Kristan predsednikom, g. Šalamon podpredsednikom, g. Ant. Bvrk tajnikom, g. M. Ocvirk b!a goja ikom, r&aun teh ie dva knjižničarja ia pet odbornikov. Društvo si bo v prihodnje le več časnikov naročilo, posebno »Slov. Gospodarja*, ki bo romal ckoro v V(?ako hišo, posebno ec, Če se bo rea povečal. -- Ponča* predavanja so bodo se pomnožila, društvo priredi v novem letu zopet večjo igro. Tudi bo pristopilo društvo k »krič.-socialni zvezi* v Mariboru. Braslovče. Večkrat prebiram »N^š Dora'' in KsjdcM v njegovih predalih veliko poročil, kako delujejo tu ia tam rsuna di ušiva. Tadi v meni to, je vzbudil* želja, poročati in javnosti pokazati Braslovče mulo bližje in bolj natanko. Če se ima kakšen kraj imeaovsti napreden, velja to psč gotovo za Br/islovče. Letos sa je ustanovila posojilnica. Žilo hvalevredno jo, da si razne društva prijadovfljo pridobiti mladino za se in jo voditi po potu napredka ter jo pripravljati za narodno delovanje. Tako so je pri r.as ustanovilo dr olivo »Sokol*. Prod nekaj dko-seck s« jc sprožila niissl, ustanoviti t»mbn-rfeški zbor ia povabiti vanj mladino, in res vidimo ssedemaajst mladih meči sedeti večkrat v tednu pri tassbersikik vajah iu sa uriti, da pokažejo javnosti sad svojega trads. Č-ez štiricaja!; let žo obstoji pevsko društvo in to jo zadnji čas pridobilo uad tridevJ pevskih »oči, večidel irame mlado, ki z. velikim veseljem in zanimanjem dohajajo k pevskim vajam. Bralno društvo ^ ___j _ r______ a_ zbira lepo število mladeničev in deklet. Tadi ; vsem mogotcem in tvrdkam. Ta jim je prav p-žarou hramba jo več mladeničev sprejela ! prišlo, da je v odb ra neki A »»er, ki je v svojo sredo; mnogokrat vidimo naše tula- I bil svoj čas uradnik delavskega komum-deniče na gledališkem odru. Na ta nači* = nega društva in im* torej naslove tvrdk, ki zalagajo konzsm.” Ta porablja sedaj to | in vpliva aa nje, da priskočijo na pomoč pritepetcem. Kakor pa sedaj slišimo, so sklenili delavci,'odpovedati vsaki tvrdki vsa nadalnja naročila, ki bo z najtnsnjšira da rilcem ntrdila omajano stališče teh ljudi. To je moško, to je odgovor slovenskega delavca vreden 1 Svarimo torej, menimo, da ne prepozno, pred vabljivimi besedami hra&t-niških nemškutarjev. Treba je le še, da pribijemo imena dotičnikov, ki so podpisani na okrožnici: 1. Wielticfcnig, ravnatelj glažute; 2. Ammer, suradaik“; 3. Wouk, tr govec; 4. Riickl (apnenice, sturejši in mlajši)); 5. Koechir, Maurer in Stadlbaner, glažarji. Slovenci, napišite si v trajen spomin imena teh vaših nasprotnikov. „Na ples 1“ Ravnokar je ušla knjižica „Na plesi" v druge** natisu. Prvi natis je bil v par tednih popolnima razpreden. „Tu priča, da^je)knjižica nuderne veljave. Na stotine naročil je prišlo iz vseh strani slovenskih pokrajin za drugi natis, še predao je bil obelodanjen. Sedaj upamo,' da vstre-žemo vsem naročnikom. Cina knjižice jo fako nizka (tO stotink), da so komaj pokrijejo stroški, to pa radi t«g», da je pomagano tudi revnejšim slojem. Knjižica je pisana za prijatelje in sovražciko plesa, za izobražence in priproste, za staro in mlade in za obojni spol. Slovensko časopisje je splošno prvi natis prav laskavo ccenUo. Priporoča se večjih naročb. Narcfa se po dopisnici (ker m bodo p j ilegali pustni čeki) edino pri upravi in uredništvu „Družinskega prijatelja* v Trstu (Via S. Fraacesco d’ Asissi 15, I. n.). „Naša meču, glasilo slovenskega delavstva je pričela s t«m ra^srceia svoj drugi letnik. Izb »ja vsak petek. L:»t je povečan in okrašen s novo moderno glavo, tiskan tudi z lepimi novimi črkami. Mi glasila slovenskega delavstva ne priporočamo samo delavstvu, marveč sploh vsskcmu, ki se zanima za socialno zadeve. Krkor raz-vidimo iz letošnjih, dozdaj izišiih prvih dveh številk, novi letnik no b t nič zaostajal za lanskim. Zlasti so pridni dopisniki. Pozna | se dopisom, da jih pišejo res delavci in delavke. „Okto v svtt* pa izkuša podsti bravcera pregled o splošnih socialnih zadevah. Na „Naso moč* i bi moral biti po našem mnergu narečen vsak slovenski delavec in delavka, a tudi vsak, ki noča ostati starokopiten nazadni&k. Naročnina ; 3 K je pa tudi tako nizka, jda za tednik : niti nižja biti ne more. Naročajte in širite „Našo Moč"! Koroške novice. Zupet slovenska zmaga na Koroškem. -V prostrani cbčmi Riharja vas sxo pri ob- j činskih volitvah 18. t. na. v vseh treh raz- i redih prodrli, d^si so nasprotniki atrasino agatirali in so si bili r svesti, da dobe j vsaj II. in I. rszred. V III. razreda so pre- j jeli nsši po 116 glasov, nasprotniki po 50 glasov, v II. razredu naši po 31, nasprot- i niki po 17 in v I razredu naši 14, na- | sprotniki 13 Živeli značajni možje! Sami sebe so udarili Nrmci na Ko- S roškem z naiedbo, da se smejo ua šolah l razobešati samo zastave v cesarskih ali de- ; želnih barvah in to le ob patrijotifnih slav- j uostnšh. Sedaj pa protestira celovški ob- | činski svet proti tej naredbi: tudi na ce- f lovŠkih šolah bi potemtakem ne smele vi- i seti frankfurtarice! Vitez Metnitz je pri- r pomnil k naredbi, da se gre le za slo- ' venske ljudsko šole, da bi te ns razobešal trobojn!c, kakor so si to „drznilo* v „nemški* koroški deželi o priliki otvoritve nove železurce. Ker pa mora vsndar še vsaj n» Juuaj veljati ista pravica za Namce kakor za Siovsnce, soularili Nemci ž njo sa^r.i sebe. Sedaj pa prihajajo Častitljivi celovški možakarji z ogorčenim protestom proti takemu kršenju nemških pravic. R»dovedni s»o, kaj bo deželni šolski svet ukrenil. Pa uvedeni smo, da bodo javno zasukali to naredbo tako, da bo zadela le slovenske šole, kakor je bil tudi njihov nasaan. Ali za Slovence ni pravice na Koroškem? Prošnja. S'ovita starodavna romarska cerkev ua Ži h pol i ah je vsled požara dnč 18. novembra 1906 trpela veliko škod«, ki zaaša, ako se hočeta pozidati tudi stolpa, 41000 kron, brez stolp >v 21000 kron, zavarovalnina pa znaša samo 9703 krone. Na župnijo bi polag stroškov za zvonove odpadla svota 7731 kron. Csrkev sama nima premoženja m so vzdržuje edino le z milimi darovi. Župnija je majhna, Šteje 600 duš, in uboge, da ne more sama pokriti škode. Z Ato r;e s teaa prosijo vsi blagi in dobrodelni ljudje, ki to berejo, da bi po mogočnosti z milimi darovi omogočili žihpoljskim župljanom čim prej zopet popraviti cerkev in nabaviti zvonove. Vsem dobretnikem že naprej najprisrčnejši: Bog plačaj! Darove sprejemajo: c. k. okrajno glavarstvo v Celovcu trr župnijski in občinski urad na Žipoljab. Franc Mihi, župnik. Ne verjanite mi! V nedeljo, dne 16. t. m. je imel Oras v Rožeku zborovanje kjer jo pravil, da je od njegove stranke, (nemške ljudske) stranke velika napaka, ker zahtevajo prosto šeio in razdružitev zakona. In zakaj je postal Oroš naenkrat drugega mišljenja? Mož se boji, da bi pri prihodnjih volitvah propadel, kar tudi bo, kajti ljudstvo nn bo volilo takega Človeka, ki tako napada katoliško cerkev. C«1 govor je bil samo „farbanje* ljudstva, kateremu se hoče Oraš zopet laskati, ker se volitve bližajo. Za Or&šera je pričel govoriti mon-signor Pod gor c. Pozdravil je volilno reformo, „v kolikor napravi konac neplodnomu prepiru*. Navzoči učitelji so pričeli razgrajati in mosafliguors Podgorca niso pustili dalje govoriti Tudi d^Arsejcaniso pustili govor.ti. Oj ta nevarna slevsnššina! V predzadnji seji koroške trgovska in onrtae zbornice v Celovcu je interpeliral zbornični svetnik ID.cbcr radi samoslovenskih izvlečkov pravilnika, kateri se nahajajo v osebnih v«.z*h drž. železnic«. Zbornica j« na to interpelacijo oddala vlogo na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Pri seji 10. t. m. je pa naznanil zbornični predsednik vitez pl. Barger, da še ni došel noben odgovor od ravnateljstva ter je omenil, da se tu gre le za kako pobalinstvo. No ta je pa lepa! Zdaj jih bodo v oči to, ker so napisi v vozeh novootvorjene železnice posebej v slovenščini pisani in no na sni tablici dvojezično, kjer so seveda nemščina blišči na prvem mestu. Tj si je treba dobro zapomniti. Oe bi kje na slovenski zemlji ne bilo slovenskega napisa, naj ee to takoj od merodajne strani zahteva. Nemška nestrpnsst. Znano je, da celovške gostilne, a&o ne več, vsaj polovico svojega dobička dobivajo od Slovencev, posebno slovenskih kmetov, a kako se obnašajo 1 potem gostilničarji proti nam, kaže ta le . s'uča): „Pri mrd redu* (,zuijs Ba-en*), znani ! gostilni, v katero ledno zahajajo Slovenci, j se jim je prepovedalo slovensko govoriti, ) češ, da. to žili nemške goste. Slovenci, po-l sobno vi slovenski kmetje, zapomnite si f dobro to gostilno, v kateri se rado jemlje ! vaš deaar, a se zato zaničuje vas in vaš ! materin jezik. Plinuvara^strelba. Djo 13. t. m. zvečer l jo hotel v poslopju nadaorništva južne žv £ lezu’ce v Celovca sluga Janez Pisjak na ’ stranišča prižgati plinovo svetilko, pri tem \ je pa plin nenadoma eksplodiral. Sluga je | vsled tega bil po obraza in rokah zelo j ožgan ter so ga marali, ker bo poškodbe tetke, takoj prepeljati v bolnišnico. Malo poškodbe je tudi dobil slučajno v bližini stoječi pristav Saperabei gar. 15 delavskih bukvie uajdeuih. Pred nekaj dnevi so našli v čakalnici III. razreda na glavnem kolodvora v CbIovcu eu robec, v katerem je bilo zavito 15 delavskih bukvie. Bakvico so v hrvaškem jeziku pi-I saue ter je iz njih razvidno, da so ime-] jitelji železniški dolare', kateri so delali pri j gradnji kor. preg. Sklepa so, da je skoraj * gitovo pozabil bukvice, oziroma zavitek | kak delovodja, Bok vice jo prevzel v varstvo i mestni magistrat, dokler so kdo ne oglasi zanje. Debrl&vas. Pri nas imamo dva učitelja in dve učiteljici. D»siravno je vso slovensko, \ razna par privaudraaih škricev in žem-Ijarjev, in je tudi šola dvojezična, sta vendar edrn učitelj in ena učiteljic* slovenščine popolnoma nezmožna. Kakšna šola mora to biti, tega ne razume nobeden drugi človek, le aloveiski Korošec ima edini prilcžaost sa aad sadovi takih šol veseliti. Ker torej na taki podlagi naša Šola imenitso naprc-duje, je prosila učiteljica, ki slovenskega jezika ne zoa, krajni s.ilski svet za podporo. la naš krajni šolski svet ji je podporo tudi hitro dovolil, in sieer iz sledečih razlogov: 1. Naša občina ima veliko denarja na razpolago (če ga pa nima, zakaj so pn kmetje? caj plačajo!); revežev, za katere bi imela občina dolžnost skrbeti, sploh ni, torej z denarjem le ven! 2. Naša nemška učiteljica slovenskih otrok ne more razumeti, sa mora torej ž njimi veliko truditi; mora se zato poplačati njeno izvanredno delovanje. Morebiti ti razlogi niso čisto resnični. Ce jih pa narobe vzamemo, bi bil pa „Stajerčev* bacek, komur bi se v glavi no posvetilo. Ljubi bralec „Našsg* Doma* razvidiš, da imamo pri nas skibno občinsko očete. — Že zavsem stara navada naših nemčurjev je, d* se zaganjajo v vsako pošteno napravo, kitara le ne gre po njih bulicah. Tako je n. pr. na dan, ko smo isonli mi zadnjič poučno zb irovaajo našega društva, si dovolil — n« ve* ali sam ali od „zgoraj* — naš vrli občinski sluga pregledati „material* našega društva na prav nelep način. Ali možej jo je lepo skupil, slišal je morda pri govorih tako „gorkega* za se, videl ogromno udeležbo, veliko navdušenje zborovalcev, ter žalosten odšel. Toraj nič ni bilo za njegov namen. — Kakor znano je bil tukaj nemški pevski zbor, „Korablnme* (plevel) po imenu, in ta je v kratkem žalostno razpadel. Na njega razvaline pa si stdaj posilinemci zopet mislijo napraviti neke vrste pevskega zbora. Ali šment, premalo imajo ljudi, da bi bili za to. Kaj storiti? Grejo in si mislijo naprositi nekatere člane našega moškega pev- *^ega zbora za pomož v tej sili. Kako *e ^ se vse to izteklo, še ne vem, pač pa T*Qi, da se posebno neki kovač, ki ima delo od naših slov. kmetov, za to stvar pridno „martra*. Kdor rad poje ia ima talent, ne verjamem, da bi se ga naj g. pevovcdja mnogo branil. Zakaj pa dva pevska zbora, saj eden zadosinje; zakaj pa nemške pesmi, saj so slovenske tndi lepe ju Ijndje, ki bedo peli in poslnlali sami Slovenci! Nsmčnrjem tndi ni po volji naše cerkveno petje, radi bi pač oni, pa kaj, ko *o preveč kemodni, hočejo vse prav po 8yoje sukati. Pa ne boš j«ka! Mi imamo 8edaj itak pevce, da si ne želimo dragih, se manj boljših. In če se že naši fantje v čssib malo „štimajo* — so pač mladi ljudje! Tako se prav dobro imamo vsi pošteni Dobrolčani. Zopet je čas, da si na-fočiino na novo liste „Mir* in pa tudi „Naš Dota11, ki nam bosta v pribe dajem lata to-v&rma in tolažnikal No, pa srečn) novo leto vsem, ki to berč! Na zdar I V Ž tarlvesi bodo v kratkem volitve. Prevalje. Uravnava Meže je baje prva točka programa 'prihodnje deželnozborike 8eje, ki se bede vršila o Bož ša. Pri tej Priložnosti si uiojamo opoziriti na sledeča dejstva. Rosnica je, da stroga Meže postaja vsled obilnega gramoza ali „šotra*, ki ga prinaša voda z Les in Orne, vedno bolj P’itva, in posebno nad Guštanjem prod silno narašča. Zakaj? Po mislih več posestnikov je tega kriv velikanski gustanjski ki brani valiti kamenje naprej proti Bravi. — Tudi višje pri Fari so v no-vcj3em času napravili jsz, katerega voda S°oi papirnico. Vsled tega jeza se ustavlja »anaenje tudi tam. Vendar dozdaj tukaj ni "tlo nobene nevarnosti, da bi kedaj Meža Potopila breg, ker jo na obeh straneh Catožen velik nasip iz „žlindre* od tovarn, v katerih so v prejšnjih letih vlivali „tra-ver*0«, ger j, pa y |ej, baje še Jdiko železa, pričeli so jih v naj uo rej šem e*8u razkopavati in „žlindro* po celih varnih naprej voziti, in je nevarnost velika, bomo Prevaljčani že v doglednem času 'deli večkrat Mežo tudi na našem polju, fdor na verjame, naj se prepriča. Mislimo, 04 je občinski zastop prvi poklican v tem ^ kaj ukreniti. Razve uoricr*. Vrv ea poročno darilo. V skalnatem Pf’morju Angleške ia Španske živo prebi-^lci od nabiranja jajc morskih golobov. JVposel je zvezan z velikimi nevarnostmi. . °ški ge spuščajo po dolgih vrveh pod pe-;'6°) v katerih valijo golobi. Zaradi tega • T onih krajih običaj, da zaročenka da J°j*mu zaročencu za poročno darilo vrv, ;' J° je sama spletla. Daljša in močnejša 1 Vn\bt>y dokazuje marljivost in vstrajnost Pl začno že v rani mladosti fj!®" to vrv ter jo pleto toliko časa, da ^'de izvoljenec, ki pletenje pretrga ter »mo jjo jn vr? y hroščev. Zuano je, da imajo hrošči .Mmeri z svojo velikostjo nenavadno .• Dokaz zato nam daje neki profesor, je. Je delal v tem oziru razue poskuse. Na “riUmetrov dolgega hrošča, ki je lezel k 8‘*dii mi^i, jo položil pokrovček cinaste PoW!Ce* Hroščok je šel n »prej ter rinil w/ovČek pred seboj. Potem je položil Hi te8?r »a pokrovček celo škatljfo, toda »nilr4j*lo, predolgo, da jo hrošč vzdignil na *trani pokrovček s škatljico vrsd ter zlezel iz svoje ječe. Mroačak je tehtal 0,032 gramov, pokrovček s škatljico pa j 114 gramov. Ako je tedaj vzdignil le po-: lovično težo škatljico, namreč 67 gramov, ) vzdignil je potemtakem ISOOkrat večjo težo, ! kakor je tehtal sam. Ako bi bil človek v primeri s svojo tsžo tako močan, kakor je bil ta brošček, moral bi 75 bg težak človek vzdigniti 135.000 kilogramov. Stroj za zidanje. Isženir Joba H. Knight v B /)fi;ldu je izumil stroj, s katerim bi se delali zidovi. Stroj potrebuje samo dva delavca in enega vajenca. Eien pripravlja malto, drugi polaga opako v stroj, vajenec pa pazi na stroj. Knight trdi, da bo možno postaviti na dan zidovja iz 5 do 6000 kosov opeke. Kaj porabi človek? Tomaž Hudam je zvmogel na tsmslju skrbnih štadij določiti, da je 50 letni -„povprečni človek* 18 250 dni prečul, 6212 dni pa prespal. Z« delo ! je bilo določenih 6348 dni, dočim se je 4191 razveseljeval. Bolezen je zahtevala 600 dnij, tako tndi lahko neraspoloženje. Na trdi hrani je dolični človek zavžil 9500 klg. kroh«, okoli 6000 klg. mesa, 1600 klg. jajc in sadja, dočim je v petdesetih letih izpil 35.000 litrov vode, vina, piva itd. Z dinamitom se je branil. V Devi na Ogrskem je čuvaj na državni železnici slišal ponoči na dvorišča ropot. Pogledal je skozi okno in videl, da mu cigani kradejo svinje. Ker ni imel orožja, zažgal je dinamitao patron o, da jo vrže skozi okno. Dinamit pa se jo nžgal prvnaglo ter je raztrgal čuvaja na tisoč kosov. Cigani so pobegnili ; in svinje — so bile reisne Zvit be$. Na poseben način je utekel te dol kaznjenec Peter Hinko domobranske ob rožna jetniinico v Budimpešti. Napravil je iz kruhovih skorij jermen, bajonet in žep za patrone ter jih tako namazal, da so izgledali kakor pravi vojaški predmeti. Ko je bila straža izmenjana, si jo opasal jermen, bajonet in žep za patrone, tako da so ga smatrali za vojaka in nikdo ni zapazil, da je odšel iz jetnišaiee. Ko je bil zopat svoboden, se jo preoblekel ter je v treh dneh trikrat ulemiL Pred par dnevi so ga zalotili na tatvini ter aretovali. Pozna ženitev. V neki vasici blizn Brna, Ujezde, sta se vzela 2. gridna 101 let stara Jože Koppner in 100 let stara Roza Waldnar. Četudi so že poznata 30 let, se nista hotela poprej poročiti, dokler ne bi bila oba 100 let stara. Orna Vida. i. „Ali ste že slišali, da bi bila včeraj skoro nmrla Anžitova Franica?* „Seveda sem slišala, vsaj so naš oče nemudoma morali po zdravnika. Prav ji je, kaj pa hodi v goro nabirat gob, ako še strnpenih ne loči od pravih.* „Kaj bi jih ne ločila? Kolikrat s ve jih že skupaj brale, a nikdar ni strnpenih nabirala. Ona coprnica, ta črna Vida, bila je pri njej v gozdu in vsi pravijo, da ji je ta mušnic podložila v jerbaaček.* „Koliko časa bodo še trpeli to črno spako v vasi? Ne dela nič, v cerkev ne hodi, pred Ijndmi beži in vedno lasi po gozdovih.* „Saj druzega ne zna ta ciganka. Meni se le čudno zdi, da jo gospod župnik podpirajo. Ko bi jo poznali, kakor mi, gotovo bi ji ne dajali potnhe.* „Kaj pa to? Poglej, IraeVide žandarji žen6 in vklenjeno jo imajo 1* „Prav ji je, bo vsaj za drugič vedela mušniea podlagati dragim Ijidem"* „Sedaj bo vendar mir pred njo.. .* Tak razgovor so imela neko nedeUe popoldan dekleta pod vaško lipo v i stari eš ki vasi tam gori na lepi gorenjski strani. Vsako nedelo so se shajala na tem mestn; imela so ondi po krščanskem nankn nekako zagotovljen prostor. V svojih pogovorih so so dekline mnogokrat tudi prepirale, vzlasti zaradi obleke, katera ima lepšo, ali zaradi dela, katera da hitreje žanje, ali tešje jer-base nosi v mesto, a jedine in prijazne so si bile vselej, kadar so črnile dekleta, katerega so imenovali sploh vsi vaščani: črno Vido. Bilo je to dekle kakih dvajset Ut. Dekleta so govorile, da je ciganskega rod«, da so jo z bratom cigani v vasi pastili na kozah bolno in da je v vasi ostala, ksr ni hotela dobro storiti in umreti, kakor ^jen bratec. Nikdo ciganov ni več povprašal p njej in tako je prišla občini na glavo. Bila je zagorelega obraza In svetlih črnih očij, glavo pa so ji pokrivali gosti črai Urit; zato so ji vaščani dali priimek: čraa Vida. Slabo se jo godilo ubogemu ciganskima otroku. Komaj je nekoliko odrasla, porabili so jo za občinsko p&starico ter vaške koze izročili njenemu varstvu. Izgubila pa je ob neki priliki več koc. Nekaj let pozneje se je zvedelo, da so jih ji odgnali tatovi. Toda kaj je to pomagalo ubogi Vidi. Pretepali so revo, gonili jo od hiše do hiše; kamor je prišla, nikdo ji ni dai prijaznega pogleda, ne koščka kraha. Naposled zbežala je v neko na pol razrušeno občinsko kočo tam doli na konon vasi in je ondi sama prebivala od svojega petnajstega leta nadalje. Oj kako žalostno jt bilo to njeno mlade življenje. Nikamor si ni upala v vas, niti v domačo cerkev ni več smela ob nedeljah. Pač je parkrat poskusila, a šla je mimo deklet in fantov kakor skozi šibe; norčevali so se z njo, s priimki so jo pitali, snvali in tepli. Jedina zavetje ubogi Vidi bila je župnikova hiša. Vaški duhovnik poznal je zlato srce uboge deklice. K mjernu is hodila na nsuk, ker je v šoli niso marali, tam s« jo pripravila za prvo spoved ia prvo sv. obhajilo, tam se je naučila brati ia pisati ca silo. Mnogokrat je duhovnik ljudem pojasnjeval, da Vida ni hudobna, a ljudje mn niso verjeli, c«16 zamerili so mn to očetovsko prijaznost do Vide. Zato je Vida postala boječa. Ogibala se je Ijudij, kjer se je mogla in aa njeno solčno dušo legal je oblak grde nevsiljivosti. Vzlasti ie zavidala dekleta iz vasi, ko so ob nedeljah s lepimi rutami aa glavi hitele v domačo cerkev. Med tednom je Vida pridno hodila v bližnje gozdove nabirat raznih zelišč, rož, koreninic, gob itd. Te je v tržnih dneh nosila ▼ več ur oddaljeno mesto in s tem se skromno preživljala. Take dneve si je še preganjala srčno žalost z delom; v gozda bila je najraje; tam se je čutila kakor doma. Zdelo se ji ja, da jo ptice po ^ozdn prijazno pozdravljajo, radovala se je veveric in dragih gozdnih živallj, ki so skakale ia tekale okrog nje. Tu v gozdu ni bilo tndi za „črno Vido* zavistnega očesa, tu ni bilo za njo zbadljive besede ia ne grozeče, odurne pesti. Zato je cele dneve preživela ▼ vaškik gozdih, popokana sama. Najhuje pa ji je bilo v nedeljo. Tako lepo in vabljivo ao peli zvonovi is domače cerkve in vabili ljudi k službi božji. Gledala je, kako ao od vseh slranij hiteli ljudje v domačo eorkev. Tam pred cerkvijo bilo je tako prijetio in v cerkvi že lepše, a Vida ni snela tje — jedina v celi vasi. la vendar ni ničesar zagrešila, nikomur nič žalega storila, gospod župnik je vedel, kako rada in kako lepo Vida moli vsako jutro in vsaki večer, vedel je, da vsako nedeljo bodi v oddaljeno nesto k sv. naši, vedel, kako rada prebira lepe knjige, ki jih dobiva pri njem. L.ndj-3, ti zlobni, lahkoverni ljudje pa so jo tožili, da je coprnica, da nikoli v cerkev se gre, in vseh uosrač, ki so zadevala vaščane, bila je kriva — črna Vid«. Jedin njen greh je bil ta, da so jo cigani v vasi pustili. Vzl&sti so jo sorrJtila Viška dekleta. Kedor pa bi bil mogel pogledat tem dekletom v srce, videl bi bil, da je temu največ kriva nečinierna zavist. Dekleta so ji zavidale njeno lepoto. Tolažilo jih je le to, da so ji črne kczš zapustile srcmtcrtje kako progo na cvetoče® obrazu. Čuden je svet, čudna so srca človeška! II. „Danes bodo črno Vido izpustili iz ječe.* — S to novico prišel je oče župan iz mosta domov. „Kaj, zopet se priklati v vas ta ciganka ?* zajezi se domača hči, ki je bila z Vido skoro iste starosti. „Rekli so mi/ nadaljuj« župan, „da je črna Vida nedolžna. Vsi stvar so namreč preiskali in dognali, d« Vida tisti dan ni bila skupaj z AaMovo Franico, marveč da so bili ž njo drngi otroci, ki ■) zmešali vaščana. Kake četrt are od vasi pa je za- v sladkih sp iininih na prvo sv. obhajilo slišala otroški jok, kakor da bi nekdo klical naš1« vselej prepotrebne tolažbe in pomoči, na pomoč. Prestrašena se bliža kraju, od- j „Jezus me torej vendar le ni zavrgel, koder je prihajal glas, in našla je v nekem š on vsaj me ni ločil od drnzih. Smela nem globokem jarku kričečega otroka, ki je bil \ k sv. obhajilu, kakor druge dekleta. Bog skoro do vratu v vodi. Urno ga izvleče iz torej veudar ne dela razločka med menoj vode. Ko zve, odkod da je, neie ga ne- \ in diugimi !* la žarek upanja na lepše, mudoma proti županovi hiši. Hoditi dekletce srečnejše življenje je ob takih mislih po-že ni moglo; le uro pozneje naj bi bila f svetil v zapuščeno srce uboge Vide. In po-Vida prišla, in deklica bi biia opešala in \ mirilo se je Vidi ubogo srce, pomirilo pod v tonila v jarku. križem Kristusovim, kakor že mnogim Ko se Vida približa županovi hiši, sliši i drugim, ravno, ko nekdo zakriči v hiši: „Vse je ? V takih mislih premagal je tudi nocoj zastonj 1 Otroka ne bomo našli. Jutri ga 5 zažcljesii spsnsc Vido in donesol ji krasnih b«do dobili mrtvega kje v kakem jarku in j sairi, ki človeka vsaj za trenotek umaknejo to nam bo najboljši dokaz, da je zopet v 1 vsakdanjim težavam ter mi slikajo živ-vasi — črna Vida, ta aopernica, ki jo kriva ] ljenje lepo in srečno, kakoršnega si želi v vseh naših nesreč/ 5 globini svojega srca. Kakor meč v sies, tako britko te bj- \ Uboga Vida. sanjaj še dolgo zl&ie sanje sede zadenejo ubogo Vido, ki je vsa pre- ■ o svetli sreči! močena z velikim trudom prinesla v na- j Nel Tvoj aogelj nebsški naj ti te sanje ročju Marico do hiše. Hipoma odpre vrata, j vreaniči v življenju, kakor to zasluži tvoje postavi Marico sredi biče ter zakliče z ] zlato, a tako bridko skušano srca! . . . močnim glasom: „Dal Orna Vida, ia coprnica, ja zopet ; , . , . . , , . , 4 r, prišla v vas. a črna Vida vam ni prinesla ! Mmu!« je ;d tedaj zopet nekaj let. Za nobene nesreče, prinesi« pa vam je otroka, m "ff™”!10. nlfi P°«*noga A ki bi bil gotovo utonil, ko bi ga ona oe : Priše! I? tari!jtok’ kl B*enkr*‘rao 'tv»r bila rešila iz vode. - N« sodite, da ne i ^ l " d,?°? *tr<£ 7 °J bote sojeni!« | žgoči vročmi nekega poletja prikazala se In predao so se ljudje v hiši zbrani ’ J. belszen čmh koz Napadala je zopet dobro zavedli, zaloputnila je Vida ^ 8 }fko 8!io ,n v to,.,ke“. šev,ln’ vrata iu kakor je nciadomi prišla, tako je . »>Jd(’,PW Zlast' po ns^dema izginila ... Ž v ® k J * JC P^E b° TisU večer pa pri županovih niso več Vernikih dekle je že pomrlo, mnogo jih mnogo govorili. Grajati črne Vide niso skoro P« Maih loi*lo> “ed J« vl£e]Rp" mogli, ker jim je rešila Marico, hvaliti pa * »“fj11 ^amost. tudi hči župsnova. Pri je niso hoteli. Vse p« sc jim jo zdelo ne- , bolnikov manjkalo je v vasi kako skrivnostno. j strežn-kov. Odo župasovi mso dobili nobene j pripravse strežnice. Na Vido, ki se je ra-III davala čvrstega zdravja, se niso spomnili* Tužna je b.ir, ta noč v razpali občinski A Vid* je sama mislila »s to. V začetku so strupenih gob auad prave. To je bilo skoro j koči, kamor je zopet prišla črna Vida. Vse i obšla jo 'je neka budoban misel., češ, prav vzrok smrt®) nevamr sti pri Aužstovi Fr»- i je našla razdejano. Vaški paglavci so se ! ji« je tem oSabniai vaškim dekletom, ki niči, ki si je pripravila na paši tih geb za ] med tern zaačali nad »kotna ostalino črna • so »eni tako privoščile strašno bolezen. A kosilo/ Vide iu ji po koči vse razmetali. A na to j Vida ja bila očiščena v vedoih paekuipjub Vida to noč niti pszih ni. Bolečina ujene \ in k cm! n je prtguala take skušnjave. Ko bile so mnogo hujše. I« ječe jo prisl« sicer ; j« pa zvedel*., da so pri županovih razvoa res nedolžna spoznana, a črnega pečat«, da | očeta vsi zboleli, iti da nimajo potrebna je bila zaprta, ne izbriše ji nikdo. Kdo ji i postrežbe, tedaj jo hitela v vaa ia tedaj v povrne njeno čast, njeno dobro ime? — In | največji sili sprejeli so vaščani prvikrat potem pa besede, ki jih jo slišala pri žu- f črno Vido — z veseljem. Ia Vida je bila Bliskoma so je raznesla po vasi novica, da se črna Vida vrne zopet v vas. Skoro nobeden ti hotel verjeti, da bi biia Vida nedolžna. Lo z zvijačo in z goljufij ), pravili so si, d« sa je črna Vida oprostila iz ječe. Zlasti živo ja bilo tisti dan pri župa- ? panovib, koga bi na bolele, &ko ran vest | na s vol osa mestu. Noč iu dan bila je pri novih, kamor so prišli sorodniki v geste. * pravi, da je počten, da nikomur ni aič ža- ? bolnikih ter jim stregla kakor pravi nagelj Bilo je v družbi tudi mango otrok, ki so : lega storil! | varuh. — Vse se je čudilo tej res čud.*- ec igrali na vasi do posnega večara. Ko * Dasi trudna, dolgo v noč ni zatisnila ’ ’ ' ' ’ T so se sorodniki županovi pripravljali za | ( česa. Omagovala je vpasti to noč pod odhod, niso mogli najti svoje najmlajše i presilno težo svojih bridkostij, iz katerih hčerke Marice. Iskali so jo po vasi, zvedeli ‘ ni poznala nobene rešilne pori. so, d« so se otroci sprli med seboj in da * „Cernu sem pač nasvetu? Vsak človek se je Marica zato od njih ločila, a kje da 1 im« veudar kakega človeka. Potoži mu bi bila, tega niso mogli zvedeti. I svojo revo; pri njem najde vsaj prijazen „Precej zopet kaka nesreča, da so le j pogled, tolažilno besedo, a jaz, jaz je nimam črna Vida zipet vrača v vas/ dej tl je ; pod solucom žive dvse, ki bi čutila z me- župaa, ko otrok* niso mogli n »kjer najti. < noj. Ne poznam ne očeta ne mat«*, u« | je nišo nikjer pogrešali,’ kjer so potre- „Precej stm si mislil, da rian ne bo srečen, i vem »e z* svoj rodni krij, ne zn svoje j bovali vaščani kake pomoči, zla*ti v bolozo’- ao sum v mestu mor«! srečati črno V do, * domače i* ta brlog, to ja moj dom!u l + ko so jo ravno izpustili iz j*če. Tako zlobno, ; Tako je žalovala to noč aesročna Vid:. * * škodoželjno ms je pogledala. Tskoj »i jo in ne ve se kaj bi so bilo ž njo zgodilo, j Visoke starosti ni dočakala Vida, pr0' činila v glavo misel: T* nič dobrega ne - ko bi ne Ka zagledala v kotu s?, križa | več je v mladosti trpelo njeno čuteče src0 pommi/ j in molitvena knjige. Vse to je debila od ( Pogreb njer. ja bil lep, kakoržnega delni dslavuosti črne Vide. — Iu ta delavna krščanska ljubezen jo je opr&K da je tudi vaščanom postala — bela Vid** — Kakor jo je poprej vse mrzelo in sovražilo, tako so ji bila sedaj odprta srez vseh vaščanov. Vsi so spoznali blago srce zaničevane V.Je, in zlasti županovi so j0 hoteli imeti v svojo hišo, a Vida je ostal® ? v svoji koči, katero so ji popravili; vendar t ------*-« t.;„ ... -0tra- Drugi so ravno tako govorili in sklep je bil siglsasn: Cma Vida je kriva, da »e jim je Mario« izgubila, V tom ee je zmračilo, težki oblaki so se drvili nad vasjo m huda ploha se jo veni«. Vida bila jo res na potu proti domu. dobrog* župnika, pri katerem jedinim je ’ dolgo aiso pjmnili vaščani. Blag »por*,11 našla tu ia tam sekaj tolažila. Pokleknila p« se jo i-ved njimi še sedaj ohranil Bf* je tudi to noč pred križ, odprla je knjigo črno Vido, ki je na svetu brez pravog ia zagledala je v knjigi podobico, katero doma našla gotovo svoj stflni dom Pr! jo dobila v spomin na pivo sv. obhajilo. Bogu v večnosti. Ma je podobica že zastarela ia nekoliko 1 Bila je že blizo vani, ko jejo! dež liti. Ca- tudi ‘že raztrgana la kako bi ne bila? — ; mni-anr.it Qnnniiniaifa an di' kala je nalašč večera in vesel* jo bila ne- Kohkr&t jo je že Vida m .čila s svojimi _ OlOvenciI opoilll) jdjt , jo je vihte, češ vsaj ne bom srečala nobenega 1 eolzami, ko je obupajoč v molitvi m zlasti jaških ktthinj I »C IST a-j n.o -v ©3 o a. rezalnica za klajo. K. IVI. G. Široko«! 815 m»t (IžpaloeT), reže v 0«»ih Aalgostih od 6—60 mm. Vsaka teh najnovejaih rezalnic ima nogo vrtiće, s katero se pomaga z nogo goniti. Porivanje krme izvršujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če se naloži preveč krme in ae na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezalnica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži. = Oena, X10 lcron.. = Jamči sa eno loto. 4—2 Pumpa ali sesalka za gnojšnico Ta sesalka je najpriprav-uejša za gnojšnico. Visoka je 3 metre, dk se pa tudi za eden ali dva metra zdaljš&ti, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana Dana 3© kron. Izdelujejo se tudi rezal Bilce S. R. SL. 315 mm 12 (palcev) široke, režejo krmo tndi v osmih dolgostih od 6 do 100 mm ali V* <1° 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so še bolj pripravne za gepelj. Janiči se eno leto. Cena 116 kron. O © "v-.! za, z;d.al3 šanje s © s a 1 le e © d. o n m © ter © Is r o n. Brana za travnike za iztrganje hmela Ta slika predstavlja brano, ki je 'mV^ namenjena za iztrganje hmela na travnikih. Ima aa eni strani krajše, na dnifiri strani dališe ostre zobe. Širektetza enega kanja (250 mm 93 8cs«©n. — Širokett za dva kenja 1750 mm 94 kron. - \ Kmetje, ssrite svoj stanovski list: Slovenski Gospodar. Izhaja vsak četrtek in stane na leto s prilogo „Naš Doma vred za celo leto samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono. ~ Izdaj e«. ■© s«dlaj vr 8500 iztiailx. — Rožne vence, podobice in vsakovrstne = svetinje = prodaja trgovina Cirilove tiskarne j Mariboru, Koroška nllca 8. Pri zvezdi MARUIOR, Gosposka olica št. 11 f n Y*led preselitve prodajam blago po zelo znižanih cenah in sicer najmanj za 100/„ ceneje. Po preselitvi stopijo zopet stare cene v veljavo. Zdaj je že čas ! Zimski loden v vseh barvah, 3 20 m, cela možka obleka samo .... gld. 4 20 115 cm širok, za perje .... gld. 0 38 Zimsko moderno sukno v vseh barvah, Gradi za matrace, 120 cm širok . . „ 0 48 3 20 m, cela možka obleka samo „ 5'40 7-50 Zimski kamgarn, moder in črn . . Zimski palmaston, moder, črn in rujav za zimske sukne, 1 meter . . . Cajg za hlače, dvojne širokosti . . . Sivo kariran loden 80 cm širok, cela obleka samo......................... Zimski loden v vseh barvah 120 cm širok, cela obleka samo . . . . Sukno za žensko obleko, čista volna, 1 meter samo........................ Pristen tirolski loden v vseh barvah, 120 cm širok, 1 meter samo . . Flanel barhet v vseh barvah za obleke, najnovejši vzorci, 1 meter . . . Flanel barhet za spodnje kikle, 90 cm širok, 1 meter samo................. Flanel barhet za srajce, 75 cm širok Atlas barhet za bluze, 80 cm širok, 1 m Modri barhet za spodnje hlače, debel in močan, 1 meter samo . . . Druk in perkal za domače obleke Oksford za srajce................... Vojaško platno...................... Tkanina za vzglavnike in tuhante. 1-90 065 1-75 225 085 110 0-25 0-38 0-18 0-42 0-26 028 0-20 019 0-22 Pristen nanking za vzglavnike in tuhante 115 cm širok, za perje . . Gradi za matrace, 120 cm širok Rumeno platno za rjuhe, 150 cm šir Rumenk. platno za rjuhe, 150 cm šir Atlas-satin odeje, dvakratne Cajg odeje, dvakratne . . Flanel odeje, dvakratne Koce za konje, 1 komad . Zimske rokavice .... Spodnja krila iz flanela v vseh barvah Zimske nogavice za ženske, črne in raznobarvne........................ Zimske nogavice za možice, črne in raznobarvne ....................... Robci za ogrniti, veliki, debeli . . . Svileni in volnati šali v veliki izberi 0-48 055 3-90 2-70 0*95 0-95 0-22 085 0-24 018 250 Spleteni robci od 90 Svileni robci 80 Barhentni robci 20 Triko Jkgrove srajce, hrbet iz barhenta 58 Triko srajce za turiste . . . 75 Triko srajce za ženske. . . 70 Triko hlače za ženske . . . 55 Hlače iz barhenta .... 42 Slamnjače n 95 kr. naprej Zimska štajerska obleka, dobro pod Sita in vatirana................... Zimska moderna obleka, vatirana . Zimske loden sukne................... gld. 11-50 „ 9-50 „ 3-90 POZOR!! Posebno opozarjam na mojo brezkonkurenčno zalogo izgotovljenih zimskih oblek, sukenj in havelokov. Zimski havelok............gid. Zimske štajerske obleke za dečke . . „ Zimske suknene hlače.........„ Zimske cajg hlače............„ B«le Ukan« srajoe, ovratniki, kakor tudi vse blago za podiive v veliki izberi po zelo nizkih cenah. Vzorci se zaradi pomanjkanja časa ne pošiljajo. Naročila se pošiljajo z obratno pošto po povzetju. Istotako Vas vabi na točno in dobro postrežbo s spoštovanjem Ant. I. Strohmaier. 8-50 3-50 2-20 120 12—7 Anton Robnik. i s i $