it 72._______^_______^
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek In soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiijana:
vse leto     ........15 K
"/............10  »
V,..........5   »
Posamične številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima nasl-Ktnje :zrcxino priloge: Ob norem letu ..Kailpot po GoriSkem In Gradi§e8trekem<v-«p kažipot po Ljubljaci in kranjskih mestih", daljo dva trat v ktu „Voxnl ni teUvAc, parnlkov in poštnil wei".
Naročnino sprejema Mpravnistvo v Gosposki ulic; ftev. 7 h nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršc&l Na aaroSila brez doposlane naročnine,^ ne oiiratno
Oglasi tn poslanice se rafiunijo po ivtit-vrsiah c? tiskano J-krat 16 v, 2-krat 14, v, 3-krat 12 v vsaka frhta. Večkrat po dogodbt. Večje črke \hj prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v soboto dne 20. junija 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vae a« narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavtič.
Uredništvo
so nahaja v Gospos-i ulioi St. 7 v Gorioi v l padati-Z urednikom je mogoc^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 8. do 6. popoldne; ob nedelja!* in praznikih cd 9. do 13. dopoludne. Up ravaiStvoae nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v L nadstr. na levo v thfcaruf HaroBnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se polivajo le nredniltvn. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne Vdajo  v delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   le opravništvu.                                                        J
»PRIMOREC* izhaja neodvisno od »Šote« ?sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»So5a« in »Primorec« ae prodajata y Gorioi v otfih knjigarnah in teh-le tobakarnaht Sohwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališiJu Jos Verdi, Foter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,! Matiussi v ulioi Forinica, I. Hovanski v Korenski ulici it 22; v Tratu v tobakami Lavrenfiio na trgu della Caaerma.
*- Telefon if. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. J. Fabfiič) tiska m «1.
Po demonstracijah.
m.
Žalostno je in v sret« mora boleti vsakega Slovenca, da je bilo pri de-moiielracijah udeleženih toliko renega-lov in sinov renegatov. Slovenska ki i je divjala proti Slovencem. Nastopali »o Gorjani, Čičigojt, Ceji, Paljki itd., sami ljudje, po katerih žilah se pretaka slovenska kri. Ce izvzamemo Mar-ruzzija, so stali v ospredju demonstrantov skoro sami polaščenci a slovenskimi priimki.
PoluŠčevanje v Gorici Se nikakor ni prenehalo, marveč se vrši Še vedno naprej Seveda ne voč v tisti veliki meri kakor nekdaj, vrSi se v manjšem obsegu, toda vrši se. Nezavednost in testo napačno tolmačenj obziri nam izneverijo mnogo ljudi j. Za koliko ljudtj vemo v Gorici, ki so rojeni Slovenci pa se ne prikažejo nikdar mod nami; hodijo t;iko po neki srednji poti, nočejo biti na videz ne to ne ono, v resnici pa so nam že odtujeni, v resnici že ne veljajo med Lahi vpč za Slovence. In koliko je takih, ki se kar očito prizna vajo za Lahe, čepniv imajo čisto slovensko ime ter jih je rodila pristua slovenska mati pod .slovenskim krovom. Sinovi takih ljudih so Lahi. Kazvitek Slovencev v Gorici tekom zadnjih 10 let je obvaroval pred potujčevanjem res lepo Število naših ljudij, toda vendar jih Se preveč požira potujčavanje. Le nikar se ne slepimo, da ni več po-tujčevanja v Gorici! Koliko slovenskih otrok je po laških ljudskih šolah.
In slovenska dekleta, ki se poročijo v Gorici « kakim napol-Lahom, vzgajajo svoje otroke le za Lahe. Lahinja itna navadno m-;»Č nad slovenskim možem, da vzgoji svoje otroke laško. Slovenka se uda laškemu raožu ter množi Atcvilo onih, ki gredo s palicami in kamenjem nad   Slovence!  Težko   nam je
govoriti o tem, toda kar je res, je res. Resnico pa treba spoznati, da moremo potem storiti kaj, da se ustavi raznarodovanje v našem mestu.
Magistrat je dobro vedel, kakega pomena za raznarodovanje je laSka ljudska šola. Zato pa se je branil na vse kriplje, da bi postavil slovensko mestno ljudsko Šolo na kakem primernem kraju v mestu. V Podturen jo je postavil, dobro vedoč, da tam doli se je mestni Slovenci ne bodo posluževali. Lahi vabijo slovenske otroke v svoje vrtce in v ljudske šole. Vabilo ne ostaja brez odziva.
Zavednosti, polne zavednosti treba vcepiti našim ljudem, potem pa za h leva m o primerno Število slovenskih ljudskih šol v Gorici, seveda na primernih mestih. Kadar bodo potrebne šole tu, se marsikaj spremeni. To velja tudi glede učencev zlasti v olK'i. Slovenski deček pride k laškemu mojstru, ki ga pošilja v laško obrtno šolo. Kaj postane iz njega? Konognt. Karnakratga vidimo, ko se sramuje svojega slovenskega rojstva ter zaničuje Sloveuce. Izgledov je polno.
S. 0.1.U a m treba, Sol, in vstraj-nega dobro začrtanega dela za procvit trgovine in obrti v Gorici je treba, potem pade polagoma potujčevanje in tuljenje slovenske krvi proti Slovencem v Gorici na nič.
0 šolstvu v primorskih deželah.
Poslanec dr. Kybar je imel v poslanski zbozuici obfiiren govor, v katerem je govoril tudi o Šolstvu.    Poglavje   o šolstvu se glasi:
Sedaj bi rad - ker mi je odmerjeno le malo Časa -¦•- na kratko dokazal po nekih podatkih, kako se za nas v Primorski bkrbi, kar se tiče Šolstva. Tukaj sem si sestavil nekoliko podatkov, da tudi pritožbe Italijanov, h% da so glede Šolstva zanemarjeni, spravim v pravo mero.
••' ¦ fti naslovu visoke Šole ni postavljen za Slovence niti en vinar, za Italijane pavšal 24.830 K. K temu prihajajo Se plače onih italijanskih profesorjev, ki so imenovani za iuomoško vseučilišče.
Srednje šole: Za vse Slovence je postavljeno 427.000 K, za Italijane, ki jih je polovica inanje, nego Slovencev — to se nanaša na vse Slovence, ne le na one v Primorski — pa 293.462 K.
Za slovensko realko nI sploh postavljen uiti vinar, ker slove nske realke ni — in tudi ni nobene čisto slovenske gimnazije, marveč le neiuško-slovenske, kakor je to že omenil kolega Koblek — pač pa je postavljena podpora 5000 K za slovensko spodnjo realko v Idriji, dočim je postavljeno za Italijane ul.iW0 K.
Za podporo učiteljskih kandidatov ni za Slovence vseh dežel postavljen niti vinar, dočim je postavljeno za Italijane 6000 K.
Za obrtne šole je za eno obrtno šolo v Ljubljani postavljen znesek 114.303 K, za Italijane 454.800 K.
Za trgovske šolo, navtične šole i. t. d. za Slovence niti vinarja, za Italijane kron 250.907.
Gospoda moja l Ne da bi jaz tega ne privošči! Italijauo.ui Narobe 1 Jaz hočem celo priznati, da bi se za njih moglo in tudi moralo več storiti, toda, ako so nam, izlasti na Primorskem, cesto predbaciva, da nam vlada dflja prednost, pa dokazujejo te številke, da temu ni tako.
Na Primorskem je stvar še mnogo hujša in tu pridodajem še one zneske, ki se izdajajo za nemške šole, dasi je na vsem Primorskem le 19.000 Nemcev, in sic^r v Trstu 8880, večinoma uradniki in nekoliko trgovcev, v Gorici 3000 in v Istri, namreč v Puli in Opatiji, 7000.
Pa srednje šolstvo, in sicer za gimnazije, se na Primorskem ne izdaje za Slovence niti vinar, za Italijane 69.830 K, za Nemce K .'118.000. (Čujte 1 Čujte!) Za realke se ne izdaja za Slovence niti vinar in za Italijane tudi nič - v tem pogledu smo enakopravni (Ve-selost in mejklici) — za Nemce ir 2.000 K. i Čujte ! Čujte 1)
Glede obrtnHi*iii4rgovinskih šol sem že prej omenjal, da ne dobivamo na Primorskem niti vinarja, dočim dobivajo Italijani skupaj za obrtno in trgovsko šolstvo približno K 500.000.
Za ljudsko šolstvo ne dobivamo mi Slovenci seveda nič, Italijani tudi nič, ker ti imajo zadosti občin v svojih rokah, imajo deželni šolski svet itd., ki skrbi zanje. Zato pa bo izdaja za nemške ljudske, šole na Primorskem, kjer Nemcev ni, 338.000 K. (Čujte 1 Čujte I — Mejklici).
Ker že gospoda to žele, omenim takoj tudi razmere v Trstu. V Trstu obstojati prvič dve nemški^kžavni ljudski šoli, ena na LIp-skem trgu, druga v ulici Fcuiana. Potem je dekliška ljudska h meščanska šola na Lip-skem trgu, nadalje državna ljudska šola v Puli. Kazun tega dobiva tnmošnja nemška mornariška ljudska šola tudi subvencijo in se izdaja še 10.620 K za nemški pouk v onih krajih, kjer ul nemških šol, Te nemške šole so ueknj posebnega. Te nemške ljudske šole v Trstu označajo Nemci neprestano kakor nemško posest, na katerih, kakor pravijo, imajo poučevati le nemške učne moči (Mejklici).
Saj jaz ne nastopam — to povdarjam — prod nemškim šolam kakor takim, marveč hočem le povedati, kako skrbi država «r Nemce in kako za nas I Za Nemce izdaja stotisočake kron, za nas nima niti vinarja. To sem hotel povedati, ne pa da bi jim ne privoščil šol.
Hočem pa tu še omeniti, da te nemške šole, vsaj kar se tiče nemških otrok, niso čisto nič potrebne. Imam tu letna poročila, in sicer iz leta 1904—05, 1906—07; poslednje sem žalibog pozabil vzeti s seboj. Tu je razredov, — Častita gospoda si lahko to ogledajo, — kjer so nemški otroci zastopani po dveh, treh, štirih ali petih otrocih. O tem se lahke prepričate. Ali v teh nemških ljudskih šolah in nemških srednjih Šolah študira in mora ,v prvi vrsti študirati naša slovenska deca, ko nima v Trstu slovenskih ljudskih Šol, in potem tudi mnogo italijanske deee. (Poslanec pl. Stranskv: To je dobro, tako se morajo   priučiti   nemščini 1)  Jaz   sem že
Dvajset let  pozneje.
Nadaljevanje
- »Treh mušketirjev". =
Francoski  spisal:
==    ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.)
- Vse, kar mi pravite o onih, ki me obdajajo, gospod d' Artagnan, je morda res, pravi kraljica: toda jaz imam samo v vas zaupanje. Jaz vem, da ste pristafe kardinalov, a bodite tudi moj, in jamčim vam za vašo srečo. Povejte, bi li storili danes za me to, kar je storil nekdaj za kraljico oni plemič, katerega vi ne poznate?
Storim vse, kar mi bo velelo Vaše Veličanstvo, odvrne d' Artagnan.
Kraljica pomišlja trenutek ter, vide premišljen izraz mušketirjev, pravi:
—  Morda ljubite počitek?
—  Ne vem, milostljiva gospa, kajti nikdar nisem Se počival.
—  likate li prijateljev?
—  Imel sem tri: ;:va sta zapustila Pariz in ne vem, kam sta šla. Ostal mi je en sam, toda mislim, da je eden izmed onih, ki so poznali viteza, o katerem mi je blagovolilo govoriti Vaše Veličanstvo.
—   Prav, odvrne krakljica: vi in vaš prijatelj, vidva štejeta za celo armado.
—  Kaj naj storim, milostljiva gospa?
Pridite ob petih sem, in povem vam; toda ne govorite z nobeno živo dušo o sestanku, ki sem vam ga dala, gospod.
—  Ne bom, milostljiva gospa.
—  Prisezite mi pri Kristu.
~ Milostljiva gospa, nikdar nisem še prelomil dane besede. Kadar rečem ne, ostane ne.
Dasi je kraljico osupnilo tako govorjenje, kakršnega ni bila navajena od svojih dvornikov, je videla v njem vendar dobro znamenje za unemo, b katero se loti d' Artagnan njenega načrta. Gaskonec je znal včasih skrivati svoja globoka čuvstva pod dozdevno brutalno lojalnostjo.
—  Mi nima li kraljica za sedaj ničesa drugega velevati ? vpraša d' Artagnan.
—• Ne, gospod, odvrne kraljica, in lahko odidete do trenutka, ko sem vam rekla, da pridite. D'Artagnan se prikloni in odide.
—  Vraga! si misli, ko je bil skozi vrata, videti je, da me imajo tu zelo potrebo!
Ker je med tem že preteklo pol ure, je odšel preko galerije proti kardinalovim vratom. Bernouin ga je peljal k Mazarinu.
—  Prišel sem, kakor ste veleli, Monseigneur, pravi d' Artagnan.
Nato se ozre po svoji navadi okc?l sebe ter zapazi, da ima Mazarin pred seboj zapečateno pismo. Toda ležalo je na mizi s popisano stranjo, tako da ni bilo mogoče videti, na koga je bilo naslovljeno.
—  Kaj ne, od kraljice prihajate? pravi Mazarin ter upre pogled v d'Artagnana.
—  Jaz, Monseigneur? Kdo vam je rekel to?
—  Nihče, a jaz vem, da je tako.
—  Obžaljujem, da vam moram povedati, da se motite, Monseigneur, odvrne Gaskonec nesramno, svest si obljube, ki jo je ravnokar dal Ani Avstrijski.
—  Odprl sem sam predsobo, in videl sem yas, da ste prišli od onega konca galerije.
—  Da, zakaj prišel sem po skrivnih stopnicah.
—  Kako to?
—  Ne vem; najbrže vslod kakega nesporazum-ljenja.
Mazarin je vedel, da ni lahko pripraviti d' Arta-gnana do tega, da bi povedal, kar je hotel zakriti; zato je rajši pustil za enkrat željo, da bi odkril Gaskon-čevo skrivnost.
—  Govoriva torej o mojih zadevah, pravi kardinal, ker mi nočete ničesar povedati o svojih.
D'Artagnan se prikloni.
—  Ali radi potujete? vprašal kardinal.
—  Preživel sem celo življenje na dolgih potovanjih.
—  Vas morda kaj veže na Pariz?
—  Nič bi me ne moglo vez 2 ti na Pariz, če ne kako višje povelje.
¦— Prav. Tu imam pismo, ki ga treba izročiti na njegov naslov.
—  Na njegov naslov, Monseigneur ? saj ga nima niči —
In res, tudi na nasprotni strani zavitka ni bilo nič pisano.
—  Pismo je v dvojnem zavitku, pojasni Mazarin.
—  Razumem. Zgornji zavitek smem odtrgati šele, ko pridem na neko gotovo mesto.
povdaril, da se hoSemo ufift tujih jezikov na narodni podlagi. Najprej se hočemo naučiti sroje materinščine in potem drugih jezikov.
Kam se prihaja s takim načinom pouka, s takimi pedagoškimi načeli, to naj dokaže klasifikacija na nemški gimnaziji v Trstu za prvi semester. Tu so štirje razredi, kjer je bilo do 70 odstotkov dijakov kla-sificiranih z drugim ali tretjim redom.
Gospoda moja! Evo, detajliranega opisa ! Jasno je torej, da moramo mi iz pedagoških in seveda tudi iz nacionalnih ozirov zahtevati, da dobimo šole.
Slovenci!   .
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" priredi v nedeljo dne 28. t. m. veliko veselico na Katarinije-vem vrtu, Pri isti sodeluje ve5 bratskih društev^
Dolžnost vseh meščanov in okoličanov je, da posetijo to veselico v kar največjem številu, da se zabavajo med svojimi!
Čisti dobiček je namenjen bolniškemu zalogu.    *
Natančen vspored objavimo pravočasno.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
ŠmartRS v Brdih. — Kakor je, žalibog, še vedno stara navada pobirati po vaseh listke velikonočne spovedi, tako je pobiral tudi g. nune po Šmartnem. Pobira pa jih ne toliko radi listkov samih, ampak več zavoljo jajec. Naše ženice so še vedno tako naivne, da postavijo poleg istih tudi dvakrat več jajec nego je listkov. Ker pa ni odnesel iz nekaterih hiš niti jednega niti drugega, mu je silno — žal, zato je med cerkvenim govorom na Vnebohod (in potem pri vsaki priložnosti) pomiloval nekatere ovčke, katere mu niso dale spovednih listkov. Tožil je tudi, da je takih vsako leto več. Da, da, še vedno več jih bo. Ljudje so vendar začeli spoznavati nenasitno farško bi-šago. Radi tega naj ne misli in očita, da do-tični niso bili pri velik, spovedi, dasi se nis o skazali z listkom. — Tudi je koncem govora molil »Oče naš" za tiste brate, ki niso tega storili — a po Bjegovem mišljenju. —
Prašamo Vas, koliko so se poboljšali oni, ki so bili po Vašem mnenju pri spovedi in od katerih ste tudi dobil spovedne listke in jajca. — Prav nič, takšni so kakor prej, namreč: Santo in chiesa, diavolo in časa. Da je to res, pokazala je med dragimi tudi uboga A. istega dne; s kolom se je namreč pretepala z mladeniči, ki so prišli mimo ftrovža in to že hitro popoldne.
Kaj bi bilo pa Se-le zvečer? Pri tej priliki je tudi plesala in Se celo brez godbe. Imenitno, klerikalno, pobožno kaj ne? I
Tistih pa, k| niso izkazali listkov, jih menda vendar še vrag ne vzame. —
„OčenašB za tiste zgubljene ovčice in brate pa Itak ni bil uslišan; saj Vam je menda znana ona povest o sv. Elizabeti in Mariji z jabolki. Dokaz zato je nam tudi ta, kako zmeraj molite, da bi Bog ukrotil moč vašim sovražnikom; Bog vas pa ne sliši, ker jih imate vedno več.
Poglejmo pa, zakaj ima ravno letos naš g. nune tako Skrb za izgubljene ovce. — Vsi veste, da se bližajo obč. volitve. Bad bi imel vse ovce v jednem hlevu, katerim bi rad* on sam mogočno ukazoval, kakor je to navajeu pri svojih klerikalnih backih. A to ne pojde tako lahko Želi tudi velike izpremembe v obč. svetovalstvu; ta bode, pa še kaka, a ne po Vašem. Razumete l
»Prizadeti".
Iz tolminskega okraja.
ŠflUfcO VlStllCS priredi društvo »Ljudski otroški vrtec v Tolminu" v nedeljo dne 28. junija t. 1. v poslopju »Gasilnega doma*. — Vspored: 1. »Veselje", pesem. 2. »Mrtvemu ptičku", deklamacijo. 3. »Gospodek", dekla-macija. 4. »Telovadaki pozdrav", pesem. 5. »Kmetje", igrica s petjem. 6. »Bogomila ali otroška ljubezen", igrokaz. 7. »S potil", de-klamacija. 8. »Očnica", deklamacija. 9. »Moj dom1', pesem, 10. »Vesela pevka", deklamacija, skupaj. 11. »Slovo!". Začetek z ozirom na sodel* v, malih otročičev točno ob 6. pop. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, H. vrste 60 v, III. vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Z ozirom na dobrodelni namen, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi ulj ud no vabi odbor.
pritoževal, da na Goriškem ni slovenskih obrtnih in trgovskih šol ter se že desetletja vodi zastcuj boj za slovensko gimnazijo.
Govor priobčimo v celoti.
Hvala poslancu na njegov lep govor! (Dalje v prilogi)
Podpirajte slovensko
lirivnico
na Travniku št. 20 (prej A. Pucelj).
Domače vesti.
Naš poslanec štrekelj je imel 16. t. m. v
državnem zboru obširnejši govor, v katerem je navajal razne naše želje. Med drugim se je pritoževal, da se daje Nemcem in Italijanom prednost pred Slovani v primorskih deželah ; dokler obstoji vlada, ki smatra Slovane za državljane druge in tretje vrste, ne bode miru in ne bodo mirovali slovanski poslanci. Vlada se ne sme postavljati na stran Lahov, kadar demonstrirajo proti Slovencem. Na to treba odgovoriti z bojkotom Lahov. — Poslanec je zahteval potem zavarovanje za starost in onemoglost tudi za kmetijske delavce, male posestnike in obrtnike; zavzel se je za obvezno zavarovanje zoper požar in točo,
Pr»a goriška touarna
umetnih ognjev
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske  sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente T velikosti cm 120 x 200 % podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. — -
ferd fflakuc
pooblaščen in priznan pirotehnik
Gorici, tekali Frani Jos. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila  tudi  v  kavarni  „Doganau   tik sodnijske palače.
V tjajert) se odda
1$ovtao)ica
Prednost in dobro bodočnost imajo oni, ki
so dovršili podkov&to šolo. Natančneje se izve" v Ajdovščini štev. 160,
28 LBT OBSTOJEČA
strokovna krojačnioa prve vrste
za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake trste po najnovejši modi iu ceneje kot pri vsakem Eonfekcijonarjn. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila.
Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak-teri knpl pri meni.
Cdina zaloga opraoe k uniformam
za gospode c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častite duhovščino.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj » Gorici
na Irauniku št. 5.
flo zahteoo se pošiljajo uzorci na dom, rodi mere pa pridem osebno.
Mestni dekliški licej v Ljubljani.
\fniontf3niP v *' razre(* ^ceJa *}0(Je ^ne ®- Ju^ia °& 9.—-t2. ure dopoldne. VpiMlIf Clfiju Deklice, ki se dajo vpisali v licej, se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in z zadnjim šolskim spričevalom. Pri vpisovanju se plača 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila, skupaj 8 K.
Za sprejem se zahteva:
a)  da dopolnijo še tekom leta 1908. deseto leto starosti.
b)   da napravijo sprejemni izpit. Ta izpit se vrši #po določilih, ki veljajo za srednješolske učence slovenskih vsporednic; zanj se zahteva toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih šolskih letih.
Sprejemni izpit bode dne 7. julija   =====
in sicer pismeni ob 8. uri zjutraj, ustni ob 3. uri popoldne.
Natančnejša pojasnila v zavodu v pritličju na črni tabli ali pri ravnateljstvu.
Raunateljsiuo.
—  Prav. Vzemite in pojdite. Imate prijatelja, gospoda pl. Vallona, katerega zelo čislan; vzemite ga s seboj.
—  Vraga I si misli d' Artagnan; kardinal ve, da sva cula njegov včerajšnji pogovor ter naju hoče odstraniti iz Pariza.
—  Morda pomišljate? vpraša Mazarin.
—  Ne, Monseigneur, in takoj odidem; samo nekaj bi želel...
—  Kaj? Povejte!
—  Da bi stopila Vaša Eminenca h kraljici.
—  Kdaj?
—  Takoj.
—  Čemu?
—  Povedali bi jej samo te le besede: Poslati moram nekam gospoda d' Artagnana, in sicer takoj.
—  Torej vidite, pravi Mazarin, da ste bili pri kraljici!
—  Čast sem imel, povedati Vaši Eminenci, da je bilo morda kako nesporazumljenje tu.
—- Kaj pomeni to? vpraša Mazarin.
—  Smem li ponoviti stojo prošnjo, Monseigneur ?
—  Prav, že grem. Počakajte me tu.
Mazarin se ozre pazno naokoli, če ni pustil ključev v kaki omari, ter odide.
Deset minut je preteklo, med katerimi je storil d' Artagnan vse mogoče, da bi čital skozi zgornji zavitek pisma, kar je bilo zapisano na spodnjem; a dosegel ni ničesar.
Mazarin se je vrnil bled in vidno v skrbeh; sedel je za svojo mizo. D' Artagnan ga je opazoval, kakor je ravnokar opazoval pismo; toda zavitek njegovega obraza je bil skoro tako neprodiren kakor zavitek pisma.
—  Ej ej J si misli Gaskonec; videti je nezadovoljen. Morda name? Morda me hoče poslati v Ba-stillo ? Prav lepo, Monseigneur! pri prvi besedi, ki mi jo zinete o tem, vas zadavim ter postanem fronder. Nosili me bodo v triumfu, kakor Broussela, in Athos me proglasi za francoskega Brutusa S To bo smešno!
Gaskonec je v svoji vedno bujni fantaziji videl že vse ugodnosti, ki bi jih mogel donesti ta položaj.
Toda Mazarin ni velel nič podobnega; nasprotno, začel se je dobrikati d'Artagnanu.
—  Prav imate, dragi gospod d' Artagnan, mu pravi kardinal, sedaj ne morete še odpotovati.
—- A! vsklikne d' Artagnan.
—  Dajte mi torej to pismo nazaj, prosim.
D' Artagnan mu vrne pismo. Mazarin se prepriča, če je zavitek še nedotaknjen,
'— Nocoj bi vas potreboval, pravi Mazarin; vrnite se torej čez dve uri.
—  Čez dve uri imam neki sestanek, Monseigneur, katerega ne smem zamuditi, pravi d' Artagnan.
—  Naj vas to nič ne moti, odvrne Mazarin, ta sestanek je isti kakor moj.
—  Prav! si misli d' Artagnan, zdelo se mi je. Vrnite se torej ob petih in pripeljite s seboj tudi
tega ljubega Vallona;  samo pustite ga v  predsobi, govoril bi rad z vami samimi.
D* Artagnan se prikloni.
Med tem pa si misli:
—  Oba isto povelje, oba ob isti uri, oba v kraljevi palači; lahko je uganiti t Ah! za to skrivnost bi bil plačal Gondj sto tisoč lir!
—  Kaj premišljate? pravi Mazarin vznemirjen. -~ Da, vprašal sem se, če morava biti oborožena
ali ne.
—  Oborožena do peta! odvrne Mazarin.
—  Prav, Monseigneur, oboroživa se.
D' Artagnan se prikloni ter odide nngloma k svojemu prijatelju, da mu ponovi Mazarinove laskave obljube, ki so napravile Porthosu velikansko veselje. XXIII.
Beg.
Ko je prišel d' Artagnan proti peti uri zvečer v kraljevo palačo, je nudila ta vkljub vsem znamenjem razburjenja, ki ga je bilo videti v mestu, zelo vesel pogled. In to ni bilo čudno: kraljica je dala ljudstvu Broussela in Blancmesnila nazaj, torej se ji ni bilo treba t resnici ničesar več bati, ker ni imelo ljudstvo ničesar več zahtevati. Njegova vznemirjenost je bila samo ostanek prejšnje razburjenosti, in treba ji je bilo dati nekaj časa, da se umiri, kakor je treba včasih po nevihti več dni, da se potolažijo valovi.
Veliko slavlje je bilo v palači, vrnitev zmagalca pri Lensu je služila za pretvezo. Povabljeni so bili princi in princezinje, že od poldneva se je polnilo dvorišče s kočijami. Po denerju je bila napovedana igra pri kraljici.
Ana Avstrijska je bila ta dan dražestna, ljubezniva in duhovita, še nikdar je niso videli bolj dobre volje. Bližnja osveta je bleščala v njenih očeh ter vabila smeh na njene ustnice.
V trenutku, ko so gostje vstali izza mize, je Mazarin izginil. D'Artagnan je bil Se na svojem mestu ter ga je čakal v predsobi. Kardinal je prišel smehljaje, ga prijel za roko ter ga povedel v svoj kabinet.
—  Moj dragi gospod d' Artagnan, pravi minister ter se vsede, dati vam hočem največji dokaz zaupanja, ki ga more dati minister častniku.
(Dalje pride.)
^f^TbU+T^Br^^lU-,.
Tr^oVjko-obrtna zadruga V Gorici
rejjlstrovans zadruga i neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo >TrgovBko-obrtne zadruge v Gorici« je 2 ozirom na premenjena bi dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri Bkupni Beji dne 80. decembra 1905. Bklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim Članom poBojils na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po 2 kroni na meeec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovani«.
Doba za odrazilo pti^ofi9jpb m obrokf ae po želji izposojevaica* določi rodi na 10 ali več let.   '                           ' " *"^^«^*^p-^^-«^*-..    .«***^
Vsak izposojevalee plača pri zajemo posojila enkrat za vselej, mesto nradnine */•# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4%*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po -2 kroni, glavni po 20 kron.-
Zadraga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in >Primoree«.
Cenj. dame in gospodje  -- pozor!
Imate e Šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Original
-iietoria stroji del«j?§«
uporabi brezšumno.
JI po 15-letni
Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj ae oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*.
Cdino pristni THIBRRY-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši inuožini steklenica velikost 12/2 ali «5 1 ter 1 patentavana steklenica m družino, primerna za na potovanje za K 5-—. THIEBRY-JE?0 centifolijino našito. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3G0. Zavojnina m no računa. To povsod  znano domaČe  sredstvo   se  rabi proti
slabostim v želode«, zgagi, krču, kašlju, z&dižeoju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:   A. TMerrjr, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri Bogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
Potnikom v Ameriko
priporoča                ?T___4 ^ ^
generalna agentom »Amerikanske in Mfhiie Star Linije"
luijliltrejfo vožnjo preko BA8la-l'aris&4Ht6rbourg«New-York.
2 odhoda mi teden. Prosta hrana že v Baaelu. 55 velikanskimi parniki teli  linij traja prevoz oti 1'lier-
l)oitr-New*York v resnici le 5 in pol do 0 dni.
Vsa posebna in natančna pojasnila dajo rndevolje in zastonj: »Generalna Agcntura" Im Obersteg & €.o llasei Aeschen-graben 28 (Švica)
Originai-Victoria MH-^SSSST-
za domaČo rabo in obrtne namene.
Orisluai-Vinforia stroji gS
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Ori§tal-Victeria stroji L°ginffi;
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
si pred nakupom »Original-Viotoria
stroje.
Edina zaloga »0r!#i&l-Tictoria«
troje? in druoib llT&Inib lirojo?, dvokoles
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
-    Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica BIVA CASTELLO it 4.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Peki3 (S^uckt)
(gorica - labatišfiG štev. 22. - (gorica
=« zaloga: ^
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporo&i  se  slav.  občinstvu  za  obilen  obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Svoji k svojim!
POTNIKI V AMERIKO
J Pozor!
Kdor hote dobro in hitro potovat! i francoikknl ptrobrodi iti Bavre ˇ a—riko, aa{ pil« pred odhodom od dom« xa pojaanlla a* uJo
........        ......"           — najstarejšo firmo --------- -,.......,    -, ,ss
Zvrtlchenbart, Basel (Švica) CotnM*Wi L
Za dobro In hitro ekspedlo!]o se garantira.   <
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob .glavn' ulici, z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in. goriških Slovencev. — Nad 30 sob za lujee od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Vuč sob -sa klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Pozor! [
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           ^. *¦_>&&«,&L*'f^*.              ^a8e v So*eskJ
Gorica drž. kol. — Solkan      "°*^^^«rt**^iv--^*          (jast verskega zaloga).
Osrednje Toflstvo: Trst Anina flella Torre št. L
Intorurbaa. tekf.: fiortc* it 74, Trst it 1631. - TeL: Zadrnga, Used. k. B, C. Gode v. Edit
Zaloge: Solkan;  Trst,  Via   Kettori   1,   Via   Lazzarello   Vccchio   32;
Reka, Via delle Pile st. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali.
Zastopstva: Egypt In Levanta.
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih
gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograltčnl zivod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 608. himtm glavaiit I 90.000. — Garancijska mmi X 183000. — Rsstrra zi izgabe X 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%*
milo goriške toi>arne
A. Gabršček
je naprodaj v sledečih trgovinah v Gorici in Solkanu:
Blokar Josip
De Blas Lncijan
Bratuž Alojzij
Calligaria Iv.
CappeUa Viktor
Cleri Al. Kuštrin Anton Kutin Josip Marega Jakob Maraž Jakob BatistiS Hektor, Solkan FornazaiiC Marija,   „ Jug Josip,                 "
Jug Anton
Korael Franc — Solkan j            Marega Alojzij
1 .           Modfc Franc
j             Podgornik M.
i           Supansij Lavra
! Toffoli Viktor v Gledališki i          in SemeniSki ulici
!     Vodopivec vd. Alojzija ¦              Vuga Rafael
j          Vallerio Petrina.
i              Pecile Peter
j        Komel Fran, Solkan i   Stabile M.,            „
Vuga Valentin,     „
na Goriškem:
Bauda?. Josip -Kanal
Briško Angel--StAndrež
Boneta A. - Opfttjeselo
Brumat B. - St. Peter
Božič Ignac — Klauže
Donda Ivan — Morar
Drekonja Jernej, Po«ec
Ferman Erm. - GradiSee
Gregorich Ivan -   Podgora
Grzelj Anton, Riheraberk
Godni« Jožefa, Gorjansko
Jaki! Fr. - Ropa
Jertie Jožefa — Dobravljo
KendR Iv. — Kneza
Koren Šimen - M**
Kosmač Fran, Slap ob Idriji
Košir Terezija — Kanal
Košir Blaž — Kanal Komel Alojzij — Komen
Leban Josip — Volče
Maraž Jakob — Vrtojba
Maraž Danijel — Vrtojba
Matelič Ivan, Livek. JevšCek
Makuc Josip — Sempas
Mermolja Alojz — Batnje
Mlekuš A. A. — Bovec
Marega Alojzij — Ločnik
SMUČ Mihael, Ajdovščina
MeSaik Luka — Kneza
Nemec Jos. — Bilje
Nemco Jožef — Podgora    i
Nemec Franjo, Nabrežina ;
Na Kranjskem:
Gobec Dragotin,Tmovo-Bis. | OlivCiC Friderik, Boh.-Bela
Pogačnik Filip — Dobrava. BauCar Fr., Sturje,   Kunstl
Janez — Bob. Bela.
V Trstu:
Milloaig Fran Millonig Ivan Minzi Melany Mazen Alojzij
Nanut Jožef — Kanal
PerSic" Andr. — UrnCe
Pirjevec J.— Sežania
Pipa Ivan — BaBa
PeršiC Andrej — Orniče
RaSen Marija — OpCina
Robert Mih. — Štanjel
Rutar Ant. — Grahovo
; RcpiC Franc — AjdovS&na
RaknSfek Marija,   Kobarid
Smrckar Iv. — Kneza Saksida Ter. — Dornberg Spacapan Fran - TOzeljan Savelli Julija - Bempas Spacapan Albin — Miren
Stibil Kafr. — Štnrje
Smrekar Jožef — KazaršCe
Skert Janko — Batuje
Šturm Fran — Livek
Štolfa Fran — Sežana
Sirca Alojzij — Datovlje
Della Scbiava I. Sveto Komen
Terpin Anton — Podgora
Torkar Matevž - Podbrdo
i     Tonctti A. — GradiSka
i  Trampuš K., Kostanjevica
Ukmar Ivan — Dutovljo
Vrtovec A. & J.— Tolmin
VrCon Anton — Skrilje.
Antonini Fab. Bortos Klement Brandolin Ivan Bertogna Drag. Brusadin Peter
Oarct M.
Ceglar Emilja
Cellia Ivan
Cassutti Ricc.
Cergolj Ivan
Cooperativa operaia
Cpmar Frid.
JUek Anton
0,ebovin Ivan
Čeme Anton
Dobrilla Fran
Dolneb Albert
Dorololo Fr.
Duller Iv.
Ferfoglia Fran
Furlan Ant.
Gerin Anton
Gregorič Josip
Gomisel Anton
Godina Stanko
Grassi Karol
Godnig Iv.
GlivSCek Fr.
GaspcršiC Ana, vd.
Jaksetič Karmela
Klun Ivan
Kosmerlj Ivan
Kravos Kristjan
Kobal Andr.
Krasna Anton
Kosak Josip
Legat Alojzij
Luin Josip
Lenassi R.
Miirtl Valentin
Machne Alojzij
Maren Alojzij
Morpurgo Viktor
Maccari Ant.
Magris Aniigel
Nagelsclimid Ludovik
Norbedo Vikt.
Nieder Jos.
Peternel Peter
Pirih Andrej
Prelog Ivan
PlesniCar Vekosl.
Petrone Josip
Prat de Katarina
Penko Alojzij
Sacchi Fr.
Stepančič Alojzij
Silvestri Anton
Silvestri Vikt.
Šaman Fran
Šuc Andrej
Ščuka Iv.
Tomažič Ivan
Tamaro Jurij
Udina Ant.
Urdic Andr.
Umek Josip
Volk Fran
Vatovec Ivan
Viegele TomaŽ
Versolatti David
Vuga Kater.
Vesnar Iv.
Zor5 Ivan
Zwitter Valentin
Zgur Leopold Zgur & Popatnik. Zernitz Hekt. Zudenigo Ugo. Železni k Ivan
v PuJju in drugod:
Antonelli Alf.                         Maraspin Fr.lli
Feruglio Isid.             j           Pierobon Marija
Fabbretto Dom.
Konsumno društ. (Medolina) i
Konsumno društvo (Pola)    !
Monai Jos.
MarinkoviC Jak.           |
Marchese Santo
Rocco Amad. — Pazin
Rabfeld E. — Pazin
Sponza Enfemija — Rovinj
Stocovac Bort. — Kanfanar
Šetko  Širne  — Kanfanar.
Bole" I. Reka.
Sedaj kron 8-
Za birmo!
Prej kron
20-
Jako moderna Rer.ont. Gloria
srebrna žepna ura za gospode Pri) K20-
Ta krasna ura ima skrbno regulirano kolesje b« kumtn. 3
krasne gravirane ok«'ove na pero.  Ista stane K8"-s se-
kundnikom K 9'—. - Razpošilja se po povzetju.
3-letno
pismeno
jamstvo
OESTERR. OHREN - EKPORT - GE8ELL8CHAFT
Dunaj — Westbahnho[ 14
Največji dobitek) Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
[Za dobitke garantira država
dobitek a 40.000 Mk.
»30J0U0   »
> 20.000   »
»15000    »
»       » 10.000    »
»   5.000   »
»       •   3.i K)Q     »
»       -   S.000     9
»   1.000     »
»      300     »
»       »      900    .
TISOČEBJL PRIZNAM JAT     .  |
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je na [nežnejše milo za kožo.
Josip Rovan
t>cii)isijsl{0 %» agencijsko podjetje  \>   gorici == Sfoli)! hL št«. 9- =
Priporoča slavn. občinstvu iti Lrgovcem iz mcsla in dežele svojo zalogo izbornih mlevskili izdelkov \V. .foehmarm-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovcčih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici«. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno.
Pri tej priliki uijudno opozarja slav. občinstvo tla p^Utje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne /.uvode: »Prvo češko na življenje is Prage", „Croaf*a" I* Zagreba proti požaru, „Eieinen«ar" iz Dunaja »oper nezgode.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Cene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
Vabilo k udeležbi = dobttnih šans ¦
pri denarni loteriji, za katera garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonou 841.476 Rlark dobitkou.
Clavni dobitki te prekortotne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem »lučaju 600.000 Mark.
1 premija a 300.000 Mk. 1 » »2O0.00> » t » » «0.000 > t » * 50.000 » t ^ » 45.000 » J      t        »   40.000   »
«    •     » :tr».ooo  »
I      »       »   110.000   »
l dobitek » HMi.OOO   •
t      »       »   60.000   »     j 603
1       »       »   50.000   »     j  J SI
V c#!em obsega loterija, kat«ra je 7 razredov
raamteua    100.000  s««k  s 48.405 dobitki  v   8
premij s h,  tako  da rr"ira   približno  polovica vseh
srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaSa v »rečnem
sdnfaju 50 000 Mark ter se zvUa » 2, razredu na
55/00 Mark, v :j. razreda na 60.003 M., v  ». na
65.000 M, v   -. na 70.030 M., v H na 80.000 M.
m v 7. na 600.000 M.
Srrfkaiij" j« pf)«Jav»ii) du!:aVji<> (ene :-fi!<'kiiiii I   ru/n-da *¦» *\ftkt'e; cela orig, siečka M. 6°    aH K 7¦¦¦•-
pol      ......3-      „   „ 350
četrt......1-50   „   , 175
Vbijjf« zii ost.tie razrede. kttki.ir tadi natančno
t\tilit\ln dtibiikov je razvidni; iz uradnih t državnim
grbom opremljenih tre^k->vnih ItHtin, kat<-ro razpv
Miljam na zahtevo *a»tOftj in poštnine prosto.
\ -ia!; sAva'Ikw< S^errv d-bi takoj |n, dovr-
ftenem Mre/kanju uradno lislin«, nu da bi jo moral
iV-lo zahtevati.
Izplačevanje is 4o5>ošil|anje iobllkoT se oskrbi strogo tajno.
NaroČila »prejemam pri/*i pnzetju ali pa pn>ti naprej plačilu.
Oglasiti se Je torej v svrho naročil predsti-ječega srečkinja takoj, ali pa vtaj do
24. junUa.
zaupno na naslov:
Samuel Hecksclier senr.
liank^Mrh.ift v HAMBURGU.
Odlikovana pekarija in iladfiiliarna
Karol Draščik
v Gorici »a Um v (lastni hiti)
svršaje naročila vsakovrstnega tudi najfl« nejega peciva, torte, kolače m birmance in poroke, odlikovane velikonočne plnce itd. Prodaja raziičoa fin« vina i« likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavneom občinstva za maugo-brojna naročila tor obljublja solidno postrežbo •sr* po jafco zmernih cenah, -^•l
Anton Jerkič
| edini odlikovani  fotografski zavod za mo« [         demo fotografovanje in slikarstvo
|     Gorica, Gosposka ul. 7 mm- elektrofotografski ~wm
----.__. ZAVOD =zzr=
Trst, Via delle Poste I0t I. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni efektričn razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do 9. vre zvečer. Suefoum nowst.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske pspiinje! Poslušajte ilo iz le domače Mame! Izflelet je izvrsten. Cene olajae! Naša špecijahteta je: Caprasole - Koza s 8oIiicem. Posk"site in sodite!