L J U PT ! .AMA If, 50 Poštnina poračnnfena (C. C. «n lt pwt«) V Trsta, t torek, 28. februarja 1928. - Lato VI, Puntaaiteriikasoc«i Letnik LSII ,LCij«k^a zakona v zvezro ustavo Zdruze nih držav je bila neobhodno po-treoua dvetretjinska več na glasov kongresa in ratifikacija po zveznih državah. Enostavna veČina, naklonjena prohibiciji, je obstojala v obeh zbornicah ze leta 1*13., vse ostalo je prinesla * seboj svetovna vojna. Li6a proti^.lkoholnih društev ie razpolagala z veliko armado izurjenih in zagrizenih agentov In propagandistov in je v dosego svujega cilja izkoristila vojna leta v polni meri. Svoje delovanje je zanesla v prvi vrsti v volilna okrožja, kjer je z različnimi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi in pripomočki terorizirala republikanske in demokratske senatorje in narodne poslance. Kot zadnje sredstvo je izrabila v svojo korist navdušenje Američanov za vouio. Kongres je pod njenim pritiskom 18. decembra 1917. z dve-tretjinsko večino izglasoval pro-hibicijski zaken in brez vsakršnega odpora sprejel po hgi predlagano besedilo zakona. Trinajst mer eče v kasneje — 16. januarja 1919. — je tri četrtine zveznih držav potrdilo prohibi-eijski zakon, nakar je bil sprejet v ustavo Združenih držav. Besedilo prohibi/cijskega zakona prepušča članicam severo-ameriške Unije gledcs izvajanja toliko svobodne roke, da smejo z ozirom na krajevne prilike in razmere uvajati potrebne krajevne zakonske, policijske ni kazenske predpise. Razlike v izvrševanju prohibicije med posameznimi državami so se kmalu pokazale. V tem oziru so razpadle v tri skupine. Prva skupina obsega države, ki so brez vsakega odlašanja izvedle prohibicijski zakon in v okviru svojih mej uvedle najstrožje odredbe in kazni za prestopke. Te države tvorijo jedro pristašev pohibicije in ležijo v središču, na jugu in zapadu severoameriške Unije. Prohibiciji odločno sovražne so države New-York, New-Yersey, Mary-land in Rhode Island. Te so kratkomalo odrekle slehrno sodelovanje ali pa so, kakor država Conm-cticut uvedle le površne m pomanjkljive krajevne odredbe. V zadnjo skupino spadajo slednjič države, ki so šele prav pozno prilagodile svojo zakonodajo zveznim predpisom. Njihovo zadržanje proti prepovedi alkohola ostaja kljub temu pasivno, indiferentno. T2 države SO Kalifornija, Michigan, Illinois, Ohio, Pennsylvania, Loui-siana, Kentucky, Montana in Nevadas. Uspeh .prohibicije je v veliki meri odvisen od krajevnega javnega mnenja. V mnogih državah, so prepovedi pitja al-kohcla prijazne, je izvajanje zakona mogoče le spričo dejstva, da nimajo velikih mest, ne zunanjih mej, ne morja, ki bi njihovo prebivalstvo dovedlo v stik s tiholapci. Obraten je pa položaj tam, kjer je bil pro-h:'bicijski zakon takorekoč vsiljen. Krajevna oblastva ga namreč v vseh ozirih sabotirajo in deželni predpisi ostajajo na papirju. Največji sovražniki prohibicije so velemesta New-York, Boston, Philadelphia, Baltimo-re, St. Louis, New-Orleans, S. Francisco itd., ki so «mokra», medtem ko ostajajo mala mesta in širna d „žela «suhi». Veliki inkvizitorji metodistov in baptistov (verski sekti) so radi tega prisilili centralno vla-čo v Wasliingtonu k strožjim odredbam. Visokemu oficirju a-meriške arrnade bila aprila 1925. poverjena reorganizacija in centralizacija vseh uradov, ki se pečajo z izvajanjem splošne prepovedi zauživanja alkohola. Ta je v resnici majhen vojni minister z lastno armado, lastno obrežno flotiljo, lastnim zračnim brodovjem, lastnim policijskim zborom in z lastnimi vohuni. Proračun centralne- ga urada za vzdrževanje naSte-tih sil presega vsako leto 20 milijonov dolarjev. Težko si je napraviti točno sliko o uspehu prepovedi zauživanja alkoholnih pijač in o socialnih posledicah, ki jih je prohibicijski zakon izzval. Dovolj dejstev imamo pa kljub temu na razpolago. V Ameriki se na splošno priznava, da se velikanske množice prebivalstva še nar-prej vdajajo zauživanju alkohola. Zdi se,, da gotovi ljudje danes več pijejo negro kdaj prej. V klubih, country klubih, kjer so posebno Ženske mnogoštevilno zastopane, na univerzah in celo v srednjih šolah je postalo pitje ne samo vsakdanja navada, marveč celo fiksna ideja. Mladina prednjači kakor povsod drugod tudi v Ameriki. Ker je postal alkohol silno drag — saj so v njegovi ceni zapopa-deni dobički tihotapcev, napitnine policajev in odškodnine krdel verižnikov —, je postalo zauživanje privilegij nekaterih bog-atih ljudi. Nepremožnejši pijejo potvorjene in zdravju škodljive proizvode. Naravnost porazne Številke glede pitja in javnih ekscesov nam navajajo V3e ameriške statistike, iz česar sledi, da je spo- štovanje prohibicijskega zakona v stalnem padcu. Naj na tem mestu zadoščajo le Številke, ki se nanašajo na mesto Chicago. Število aretirancev, ki vzbujajo javno nevoljo, je v letih 1920. -1924. narastlo od 79.180 na 239.839 oseb. Tudi smrtni slučaji se od leta do leta množe. Prohibicijski zakon je blagodejno vplival na široko maso prebivalstva, ki je navezana na dnevni zaslužek. Nabava alkohola, ki je združena z različnimi velikimi napori, je delavskim slojem, ki ne razpolagajo s potrebnim prostim časom, nadvse zoperna. Ker masa ne pije, je za delo sposobnejša. Amerika pripisuje tudi temu dejstvu svoj veliki gospodarski uspeh. Delavske plače se ne izpreminjajo več v pijačo, marveč v avtomobile, hiže, v denarne naložbe itd. Prohibicijski zakon je ameriškemu delavcu omogočil najvišjo stopnjo življenjskega blagostanja, ki ga je svet še kdaj videl. Dvomljivo je tedaj, da bi se industrijski kapitani, katerim je znano dviganje kupne moči širokih ljudskih mas, ki narašča letno v milijarde dolarjev, kdaj zavzeli za povrnitev v prejšnje razmere. ovo zasedanje poslanske zbornice Poslanik Auriti pri on. tiussolinlju Seja sd Montecitoriju Poglavje o odvetnikih in meše-iarj th - Prečitanje interpolacije en. Fellizzarija RIM, 27. Danes ob 16. uri se je otvorila prva seja poslanske zbornice tekom njenega tekočega zasedanja. Dvorana in tribune so bile še precej dobro zasedene. V ministrski klopi in oni za držvane podtajnike so bili poleg ministrskega predsednika Mussolinija skwo vsi ministri in državni pod tajniki. Po otvoritvenih formalnostih je poročal predsednik Caserta^ no o demisiji benečijskega poslanca Marzotta na poslansko mesto in o demisiji državnega podtajnika Giunte na ~ mesto podpredsednika poslanske zbornice. Obe demisiji je zbornica sprejela na znanje. Nato je govoril poslanec Gai. Utemeljeval je svojo interpelacijo na ministra za pravosodje in notranje zadeve, v kateri ju je vprašal, če ne smatrata morda za nasprotno fašistovski morali, da se izvaja odvetniški poklic na način, kakor to najbolj dokazujeta oglasa v listu «Mes-saggero* z dne 11. decembra 1927.: «Išče se proti jako djbri nagradi posredovalec za civilne in kazenske zadeve», in v li*-stu «Corriere della Sera» z dne 9. decembra 1927.: «Izvrsten odvetnik da velike nagrade osebi, ki mu preskrbi posamezne pravde in pravne zadeve trgovskih tvrdk v kateremkoli mestu.» Poslancu Gai-u je odgovoril državni podtajnik pri ministrstvu za pravosodje Matei-Gen-tili, ki se je skliceval na izjave, ki jih je že svoječasno podal v tej zadevi v poslanski zbornici, ter vnovič obžaloval nečedna sredstva, katerih se poslužujejo nekateri in najmanj uvaže-vani izmed profesionistov, ki si preskrbujejo pravde in pravdne zadeve potom mešetarjev, kar ima za posledico veliko izkoriščanje in to predvsem najbolj revnih slojev. Pravosodno ministrstvo je ponovno odredilo, naj se prepreči pohajanje mešetar j ev po sodni j ah, ter je naročilo general, državnim pravd-nikom, naj naznanijo one pro-fesioniste, ki se jih poslužujejo, v svrho uvedbe disciplinarnega postopanja. Pravosodno ministrstvo se namerava sfcdaj obrniti naravnost do izrednih odvetniških komisij ter jih opozoriti na nevzdržnost takega po-čenjanja. Ministrstvo za notranje zadeve pa je že dne 10. decembra 1. 1. izdalo okrožnico, v kateri je proglasilo posredovanje pri svobodnih poklicih kot nedopustno, in je odredilo, naj se takim posredovalcem ne izdajajo koncesije. Istotako so bili pozvani potom prefektov tudi časopisi, naj ne priobčujejo oglasov za posredovalce. Nato je zbornica brez sleherne raznrave odobrila večie šte- vilo sprememb raznih ukazov in naredb v zakone. Pred zaključkom seje je prečital poslanec Manaresi še interpelacijo poslanca Pellizzara in tovarišev glede znane razprave v avstrijski zvezni zbornici. Predsednik je zaključil sejo ob 17.40. Danes je bil predložen poslanski zbornici zakonski osnutek o reformi nacionalnega predstavništva. Dne 10. marca bo izbrana poročevalska komisija, ki bo sestavila poročilo o tem načrtu, nakar bo zakonski osnutek stavljen na dnevni red tekočega zasedanja. Razprava o njem pa se bo najbrže pričela šele ▼ mesecu maju. Comm. Buril! o Blnra sprejet od on. Grandija in ministrskega predsednika RIM, 27. Danes ob 7.25 je prispel v Rim italijanski poslanik na Dunaju comm Auriti, ki je bil brzojavno pozvan v presto-lico, da natančno poroča načelniku vlade o govorih in manifestacijah, ki so se vršili v četrtek v avstrijski zbornici radi postopanja italijanskih oblasti napram Nemcem v Poadižju. Ob 10. uri se je podal comm. Auriti v palačo Chigi, kjer je imel dolg razgovor z državnim podtajnikom Grandijem. Popoldne pa, po seji poslanske zbornice je sprejel comm. Auritija istotam ministrski predsednik in mu je poslanik obširno in podrobno poročal o dunajskih dogodkih. Splošno ogorčenje, katero je izzvala razprava v avstrijski zbornici glede nemške narodne manjšine v Poadižju v italijanskem tisku, se je danes že skoro docela poleglo. Današnji rimski listi se namreč omejujejo samo na izvlečke iz komentarjev avstrijskega in nemškega Časopisja. Edino le «Tribu-na» dodaja tem poročilom kratek lasten komentar. Zato pa se s tem večjo napetostjo pričakuje odgovor, katerega bo podal Mussolini bržkone v sredo v poslanski zbornici na znano interpelacijo. « Tribuna* ugotavlja v svojem komentarju, da se je pisanje dunajskega časopisja znatno u-blažilo. Zato pa se je tem bolj poostrilo pisanje nemškega Časopisja, ki jasno priča, pravi «Tribuna», o pangermanskem ozadju te zadeve. V ostalem pa ponavlja, da vprašanje Poadiž-ja ne obstoja in da mora vsaka avstrijska vlada s tem računati, ker ga ni sredstva, s katerim bi se dalo ustvariti tako vprašanje. To bi bila morala razumeti avstrijska vlada in Italija hoče, da se ta stvar tako razume. Današnji listi priobčujejo pod vprašajem vest z Dunaja, po kateri naj bi bil neki višji uradnik avstrijskega zunanjega ministrstva odpotoval v . Rini, da preda avstrijskemu poslaniku pri Kvirinalu pismena navodila in pojasnila. V palači Chigi o potovanju kakega višjega uradnika avstrijskega zunanjega ministrstva v Rim ni nikomur česar znano, pač px je po3etil včeraj avstrijski poslanik razne višje uradnike italijanskega zunanjega ministrstva. Italija in Avstrija Vtis v Ženevi - Nemški komentarji ŽENEVA, 26. Tukajšnji listi 40 prinesli vest o morebitnem odpoklicu italijanskega poslanika na Dunaju comm. Auritija brez vsakega komentarja, na-. znanili so le, da je ta vest na-t pravila v ženevskih krogih globok vtis. ; BERLIN, 26. Jutranji listi po-I ročajo o reakciji, ki so jo izzva-: le protiitalijanske manifestaci-I je na Dunaju in Inomostu v italijanskem tisku. Obenem jih primerjajo z italijanskimi protesti radi postopanja jugoslo-venskih oblasti napram italijanskim narodnim manjšinam v Dalmaciji. «Taegliche Rundschau* komentira v članku pod naslovom »Trpljenje poadiških Nemcev* vest o napovedanem odgovoru načelnika italijanske vlade. List pravi, da se bo Mussolini trudil na vse načine, da bi prikril resnico, ki da je, da poadiški Nemci ječijo pod nečloveškimi zakoni fašizma, ki prepoveduje celo moliti za rajne sorodnike in znance v nemškem jeziku. Večerni listi pa se bavijo z vestmi, ki se nanašajo na potovanje italijanskega poslanika Auritija v Rim, kamor je bil brzojavno pozvan. Zunanjepolitični urednik lista «Vossische ZeitungT* skuša v tozadevnem članku dokazati, da je povzročila italijanska zunanja politika le, da odvrne zanimanje evropske javnosti za monoštersko afero. Desničarski časopisi pišejo o teh dogodili vse bolj rezervira-( no. «Achtuhr Abendblatt» pra-_ da italijanska kolonija in di-' plomatični krogi na Dunaju ne verujejo, da bo poslanik Auriti zares odpoklican, tudi če bi italijanska vlada hotela le demonstrirati proti protiitalijansk m manifestacijam v avstrijski zvezni zbornici. (Stef.) Združitev ofeč'n RIM, 27. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša poleg drugih tudi naslednje kr. ukaze: 1) kr. uiLaz z dne i), februarja 1928., s katerim se združujejo občine Kanal, Ajba, Avče in Ročinj v občino pod imenom Kanal ob Soči; 2) kr. ukaz z dne 5. februarja 1&28., s katerim se združujejo občine Sv. Križ pri Ajdovščini, Skrilje in Velike Žablje v občino s sedežem in pod imenom Sv. Križ pri Ajdovščini; 3) kr. ukaz z dne 2. februarja 1928-, s katerim se priključujeta občini Kobjaglava in Gabrje k Štanjelu. Ilove operacije o RslorTuft Uspehi v Libiji In Ciren&lki RIM, 27. Ministrstvo za kolonije je izdalo daljše poročilo o novih uspehih italijanskih čet v Libiji in Cirenaiki. Po vojaških operacijah so bile zasedene Zella, Gialo in kotlina Te-grift, pri čemur je prišlo do krvavih bojev, tekom katerih so utrpele vstaške čete občutne izgube. Nekatera vstaška plemena so se vdala, druga pa so zbežala. Zaplenjene so bile o-gromne množine živil, orožja in živine. S tem najnovejšim uspehom je bil napravljen velik korak za pomirjenje obmejnega pasu med obema kolonijama. Veliko fašlstcvsko zborovanj o v Genovi GENOVA, 27. Včeraj, povodom sestanka fašistovskih pokrajinskih vodstev iz Lig uri je, se je v Genovi vršilo v gledališču «Politeama Genovese« veliko zborovanje, na katerem je govoril generalni tajnik faši-stovske stranke on. TuratwHDe-jal je med drugim: «Vsi oni, ki onkraj meje, v svetu, na vse mogoče načine kričijo o ,svoji nevoščljivosti in svoji mrznji, naj vedo in naj slišijo, da Italija še nikoli ni bila tako složno zbrana okrog ene ideje in okrog enega človeka, kakor baš sedaj, v tej pomladi šestega leta.* Izključitev Iz fažistovske stranke RIM, 27. Tiskovni urad faši-stovske stranke poroča: Generalni tajnik je izgnal iz fašistov-ske stranke bivšega poslanca Lucijana Marzotta iz sledečega razloga: S svojim mišljenjem in starokopitnim zadržanjem je trdovratno vztrajal na svojem stali&ču glede neke čisto lokai-ne sporne zadeve ter J>odal o-stavko na svoje poslansko mesto, pri čemur je pozabil, da so fašisti samo vojaki, a ne iz^ voljencL Priđprl&iMfflzaseMa jugo slovenske narodne skupščine BEOGRAD, 27. V znamenju predstoječega zasedanja narodne skupščine so se vršile danes daljše konference med predstavniki posameznih parlamentarnih skupin. V narodni skupščini sta se tekom dopoldneva sestala Pribićević in Joca Jova-novič. Mnogo komentarjev je vzbudil tudi nad enourni sestanek med Davidovićem in znanim vodjom džemijeta Ferad beg Dragom, ki je bil šele nedavno izpuščen iz zapora. Zatrjuje se, da sta se pogajala glede skupnega nastopa pri bodoč.h volitvah v južni Srbiji. Pozneje je imel Davidović daljšo konferenco z Milanom Grolom, ministrom narodne prosvete. Dopoldne je bil sprejet v av-dije-nci pri kralju vojni minister general Hadžić, za njim pa tudi ministrski predsednik Vu-kičević, ki se je danes zjutraj vrnil iz Srema, kjer je bil včeraj na lovu. Popoldne se je vršila v vladnem predsedništvu seja načelnikov vladnih strank, udeležili so se je Vukičević, Davidović in dr. Korošec. Po tej seji je Davidović izjavil novinarjem, da so razpravljali o političnem položaju in o pripravah za zasedanje narodne skupščine. V glavnem so se posvetovali o spremembi skupščinskega poslovnika, vendar pa v tem pogledu niso še ničesar sklenili. Zvečer je bil v avdijenci notranji minister dr. Korošec, ki je predložil kralju v podpis več ukazov svojega resorta. Za jutri popoldne je sklicana seja demokratskega poslanskega kluba. Tudi radikalski klub bo imel jutri zvečer sejo, da se dogovori glede postopanja v narodni skupščini. Za prvo sejo narodne skupščine vlada v vseh krogih veliko zanimanje ter se pričakuje, da bo že na prvi seji izbruhnila ostra borba med vladno večino in opozicijo. Jugoslovanski poslanik v Sofiji prišel v Beograd BEOGRAD, 27. Danes je dospel semkaj jugoslovenski poslanik v Sofiji Ljuba Nešić, ki je bil tekom dopoldneva pri zunanjem ministru, kateremu je poročal o i>oložaju v Bolgariji. Nato ga je sprejel kralj. V Beogradu ostane nekaj dni, potem pa se na novo povrne na svoje službeno mesto. Dr. Marinke vi ć odpotuje v petek v Francijo BEOGRAD, 27. Zunanji minister dr. Marinković se je danes ves dopoldne mudil v svojem kabinetu, kjer so ga posetili italijanski poslanik gen. Bodrero, nemški poslanik Olhausen, avstrijski poslanik Hoffinger in čehoslovaški poslanik Šeba. Zvečer je dr. Marinković izjavil novinarjem, da bo v petek za dalj časa odpotoval v neko francosko kopališče v svrho leče-nja. Radić predaval v I zbijani LJUBLJANA, 27. jj je v Ljubljani v veliki dvorani hotela «Union» predaval Stjepan Radić o mednarodnem položaju Jugoslavije. Predavanje je biio dobro obiskano. BEOGRAD, 27. Poštna hranilnica je imela v mesecu januarju skupno 629,806.067 Din prometa. Od 'ega odpade na Beograd 230,1 ^.319 Din, na Sarajevo 120,308.387 Din, na Ljubljano 110,052.097 Din, na Zagreb 156,499.201 Din in na Skoplje 2,662.286 Din. Po2nr o KlnemGtc§rjfu Strahovita nesreča v Mariagn TREVISO, 27. Strašna iiesre-ča je zadela sinoči trg Moriago pri Valdobbiadene. Ob 21 30 je prispela v Treviso brzojavka poteštata iz Moriag-a, ki je naznanjal, da je tam izbruhnil hud požar ter je prosil za takojšnja pomoč. Kmalu so se po mestu razširile prve vznemirjujoče vesti. Kaj se je bilo zgodilo? V Moriagu so im^li kinematograf. Filmi so se predvajali ^ prvem nadstropju neke hiše. Tudi včeraj se je vršila predstava. Prisostvovalo ji je okrog 300 oseb, ki so do zadnjega kotička napolnile lokal. Nenadoma — ura je kazala dvajset minut čez 8. zvečer — je v projekcijski kabini nastal požar. Ćin, dušeč dim je vdrl v dvorano. Plameni so zajeli filme, ki so bili spravljeni v projekcijski kabini in v hipu je bil en del dvorane v ognju. Občinstva se je polastila nepopisna panika. V splošni zmedenosti in strai\i so vsi silili proti edin m vratom, ki so se pa odpirala na znotraj. Ker so vsi pritiskali nanje jih ni bilo mogoče odpreti. Okna na cesto so bila zamrežena. Edino izhodišče so nudila okna na dvorišče. Skozi ta okna so skakali možje, otroci in žene, da ubežijo grozni smrti med plameni. Prizorov, ki so se odigravali, ni mogoče opisati. Jok in stok, obupni klici na pomoč so odmevali po vasi in v dvorani, ki so jo razsvetljevali samo plameni uničujočega ognja. V strahu in obupu so se mnogi zagnali proti zamreženim oknom, da bi odtrgali železo, ki jim jo zastavljalo pot, po kateri bi se bili lahko rešili s skokom na cesto. V hipu so se bili zbrali vsi prebivalci trga pred poslopjem, iz katerega se je valil dim in je bilo slišati stokanje, obupne klice in jok. Prihiteli so, da bi pomagali. Med njimi je b.l tudi zidar Viljem Testa, zelo močan mož. Med gledalci v kinematografu so se nahajali štirje njegovi sinovi in dve svakinji, šel je po lestev in po silovitem naporu se mu je posrečilo odtrgati omrežje enega okna. Začel je tedaj prijemati osebe, ki so stale pri oknu, in jih izpuščati na cesto, kjer so jim vasčani nudili pomoč. Junaški zidar je tako rešil kakšnih petdeset oseb. Tedaj pa so mu pošle moči in nezavesten se je zgrudil z lestve na cesto. Požar se je medtem širil z veliko naglico, zakaj skoro \>a dvorana, ki je služila za podvajanje filmov, je bila v le^u. Dim in iskre so silile v oči, tako da je bilo reševalno delo še bolj otežkočeno. Pretresljivi so bili prizori obupa in groze onih, ki so iskali svojcev. Največ žrtev je povzročila gneča pri vratih. Iz Trevisa in iz vseh drugih bližnjih krajev so prihajali na pomoč ognjegasci, vojaštvo in oddelki Rdečega križa. Šele o-krog polnoči pa se je posrečilo obvladati ogenj. Po dosedanjih ugotovitvah znaša število mrtvih 38. Ranjenih je mnogo. Na lice mesta so prispele oblasti iz pokrajine, ki so uvedle preiskavo. Silen vllmr u Rio đs Joniiro 200 hiš porušenih RIO DE JANEIRO, 2ć. Nad! mestom je divjal kratke pol u-re silen vihar. Utrgal se je o-blnk in mahoma je ploha poplavila ulice in ceste. Dve sto hiš se je deloma podrlo, 8 ljudi je mrtvih, okrog 20 ranjenih. Na nekaterih krajih je dosegla voda 1 meter visine. Promet po mestu je docela ustavljen. Drobne vesti Smxt jezikoslovca. V Genovi jo umrl eden izrned najbolj znanih poliglotov (mnoLro-jezičnikov) profesor Ivan Franc Magnasco v svojcin 72. Jetu. Hodil se je v Bueno3 Aires-u. staiši sq mu bili Italijani iz Genove. Magnasco je govoril i;i pisal s čudovito lahkoto 75 jezikov, med tn-uii Ludi več klasičnih. Užival je velik uerled in veliko spoštovanje pri angleških, ameriških in nemških vseučiliščih. Nakit Marije Antonijate. Na dražbi draguljev pri Chri-stic-u v Londonu jo kupil neki pariški zlatar diamantno tiaro in orgije z brilanti, ki so bili nekoč last nesrečne kraljice Muri je Antonijete, za 200.000 lir. V Ttftn, dna 28. februarja 1928. Politične beležke Kmifko Čehoslovakov žftvf ▼ Inozemstvu Na podlagi neke statistike, ki ie bila nedavno objavljena v Fra^i, se je ugotovilo, da živi v llnozem&tvu okoli 1,800.000 Čehoslovakov. Največ — nad 1 milijon 200 tisoč — jih. živi v Združenih državah ameriških.. Pa tudi v nekaterih evropskih drŽavah so Čehoslovaki precej številni: okoli 120.000 jih živi na Madžarskem, skoro 150.000 v Jugoslaviji, v Avstriji — predvsem na Dunaju — okoli 100 tisoč, v Nemčiji kakih 70.000, v Romuniji 47.000, v Rusiji 16.000; dalje jih živi v Kanadi okoli 25 tisoč, v Arg-entiniji pa 8000. Čehoslovaške manjšine raztresene Iv 15 evropskih in prekomorskih držav tvorijo 13.4 odstotkov celokupnega prebivalstva Čehoslovaške in več negro petino njenega prebivalstva če-ho slo vaške narodnosti. Brezobzirno postopanje atenske pciicij e proti Pangaiosovi materi Pred par dnevi, ko je bil bivši grški diktator g-eneral Pangalos priveden pred preiskovalno sodišče parlamentarne komisije v Atenah, se je med množico, ki se je zbrala pred poslopjem zbornice, nahajala tudi Panga-losova mati, ki je želela videti in pozdraviti svojega sina. S to željo se je bila obrnila do oblasti, toda brez usp-eha. Toda ne samo, da so ji oblasti prošnjo odbile. Ko je atenski prefekt zvedel, da se mati bivšeg-a diktatorja nahaja med množico pred poslopjem parlamenta, je ukazal policijskemu ravnatelju, naj jo da odstraniti. Ta je ukaz takoj izvršil. Ker Pangalosova mati ni hotela zlepa oditi, so jo policijski org-ani s silo potisnili v avtomobil ter jo odvedli na njen dom. Mustafa Sema! paša nevarno bolan Kakor poročajo atenski listi, se je zdravstveno stanje Koma-la paše v zadnjih dneh zelo poslabšalo. Kakor znano, je odlični predsednik turške republike, ki boleha na tuberkulozi, nekega dne pred kratkim onemogel na cesti, ko je Šel v svoj urad na delo. Na Turškem so bajć v velikih skrbeli za njegovo življenje. Reorganizacija grškega policijskega aparata Grški listi poročajo, da je grški minister za notranje zadeve naprosil brzojavno nekega znanega angleškega generala, ki je na glasu kot vojaški strokovnjak, da bi izvršil reorganizacijo grške policije in žendarme-rije. Istočasno ga je obvestil, da mu je za to njeg-ovo delo stavljena na razpolago gotova vsota denarja. Iz^cn znan ena romanskega književnika iz Grške Znani komunistični književnik in romunski državljan Pa-nait Istrati je prejel nedavno od grške vlade ukaz, da mora tekom pet dni zapustiti grško o-zenilje. Istrati je vložil priziv proti temu ukrepa, ki so ga izdale proti njemu gTške oblasti z motivacijo, da je s svojimi spisi hujskal grško prebivalstvo k razredni borbi; v prizivu je navedel, da nima zadosti gmotnih sredstev, da bi odpotoval, zato naj bi se mu rok 5 dni podaljšal za gotov čas. Toda grško ministrstvo za notranje zadeve je odbilo njegov priziv, češ da je Panait Istrati zelo nevaren element za grško državo. Obenem je bil književnik obveščen, da mora tekom 5 dni zapustiti Grško, ker bo sicer s silo izgnan Čez mejo. Čehoslc-vaška trgovinska mornarica Marsikomu bi se zdelo nesmiselno govoriti o trgovinski mornarici države, ki nima — morja. In vendar obstojajo tudi takšne države in med njimi je Cehoslovaška. Njeno mornarico je te dni doletel hud udarec. Tekom vožnje med Alžirom in Malago se je v bližini rta Gata ponesrečil in potopil parnik «Arna», eden največjih brodov mlade čehoslovaške mornarice. Bil je last «Prve Čehoslovaške paroplovne družbe A. Zdenko-vič» in je obseg-al 1973 register-Bkih ton. Največji čehoslovaški parnik je «Legija», ki pripada banki čehoslovaških Iegijonar-jev in obseg-a 3523 reg. ton. Njegovo matično pristanišče je Hamburg; dočim je «Arna» spadal v Trst. Razen «Legije» plove pod čehoslovaško zastavo še šest pomorskih parnikov, ki so vsi vpisani v nemška pristanišča, in sicer v Hamburg, Gdan-sko in Kiel. Med njimi ie tudi parnik «Praga», ki je nedavno pritegrnil nase pozornost celega svetovnega. časopisja, in to radi Incidenta v Manilli, kjer se je u-g-otovilo, da je parnik natovor-jen z orožju*, ki ga je neka tovarna orožja v Brnu nameravala poslati na Kitajsko. Kakor .vidimo, je Čehoslovsu. ška znala izkoristiti ugodnost, ki je bila na podlagi mirovnih pogodb dana državam, ki nimajo lastnega morja, — namreč, da smejo imeti lastno trgovii*-sko mornarico. Čehoslovadka je uvidela, da je ta ugodnost o-gromnega pomena za njeno mednarodno trgovino, zato razvija čehoslovaški tisk v zadnjem času zelo živahno propagando za razvoj čehoslovaške trgovinske mornarice. DNEVNE VESTI V orientacijo Izsei:encev Londonski list «The Times» od 24. t. m. poroča iz Canberra v Avstraliji, da je govornik delavske stranke v avstralijskem parla-mento ostro napadal viado radi njeno socialne politike. Pri tem je posebno ostro grajal njeno politiko glede vprašanja naseljevanja. Med drugim je rekel govornik delavske stranko, da se med domačim delavstvom bolj in bolj širi brezposelnost. Avstralijska delavska stranka sicer ni v načelu proti priseljevanju tujcev, toda medtem ko se je dohod izseljencev iz Anglije zmanjšal, se opaža, da število naseljencev iz krajev južne Evrope narašča. Vsega obžalovanja je vredno — je zaključil govornik, — da je vlada -dovoljevala naseljevanje ljudi, ki so pripravljeni delati za vsak denar. Dotok naseljencev je glavni vzrok sedanje brezposelnosti v Avstraliji. Izjavo govornika avstralijske delavske stranke so značilne za raz-podloženje. ki vlada med tamkajšnjim delavstvom napram doseljencem, Izseljen-ci, ki se odpravljajo v to daljno deželo, se morajo tega zavedati in dobro premisliti, preden se odločijo za preselitev v to daljno in — kot kažejo posnete besede — ne preveč gostoljubno deželo. Državnim vntkojeacsm v ebmtro Prejeli smo. Sekcija javnih vpokojencev pri fašistovskem udruženju javnih nameščencev v Trstu je obvestila tukajšnja poverjeništva o novih določilih glede članarine. Vsi oni u-pokojenci, ki prejemajo neposredno pokojnino, plačajo letno za izkaznico (tessero) L 10.—, enkratni prispevek v socialne svrhe L 3.—, na letni članarini L 6.— vkup L 19.—. Drugi upokojenci, ki prejemajo posredno pokojnino, to so vdove — plačajo ca izkaznico (tessero) IL 8.—, prispevek v socialne svrhe L. 3.—, na letni članarini L 6 vkup L 17.—. Znesek za izkaznico je plačati takoj, ostalo pristojbino do 30. junija. Glavna zveza je zaprosila pri prometnem ministrstvu za po štiri listke za vsakega člana za znižano vožnjo na železnici po tarifi C. Listek (tessera) in pa legitimacije za -znižano vožnjo po železnici služijo tudi za nakupovanje manu-fakturnega blaga pri razpečevaini-ci v Trstu, ki se bo v kratkem u-stanovila. Za člane se predvideva popust pri cenah 25 do 30?5. Opozarjamo člane na krožeče govornice, da je bilo društvo upokojen« cv ukinjeno, kar ne odgovarja resnici. Kakor je bilo vse objavljeno, se je društvo le vknjižilo Kot posejan oddelek v fašistovsko zvezo iavnih nameščencev. Upokojenci postojnskega sodnega okraja se tem potom pozivajo, da čim prej vplačajo pristojbino za izkaznico (tessero) in za ostalo članarino pri zaupnikih v St. Petru, Slavini in Postojni, ker z zavlačevanjem provzročajo le nepotrebno pisarjenje in delo. Postojna, dne" 24. 2. 28. Po v er j eništvo. «BIBLIOGRAFIA F AS CISTA® Prejeli smo 1. številko III. letnika te za proučevanje fašistovske-ga gibanja važne revije. Z novim letnikom si je dala smotra manjši, a zato priročnejši format. «BibIio-grafija Fascista« objavlja poleg člankov tudi zbirko vseh spisov, ki se objavljajo v kraljevini in v inozemstvu o vprašanjih, katera so v zvezi s fašistovskim gibanjem. Radi tega je, kot rečeno neobhoden pripomoček za vsakega prou-čevalca fašizmo. Revijo izdaja «Li-breria del Littorio» v Rimu. Naročnina zna?a 20 lir letno, za inozemstvo 40 lir. Posamezna številka 2 Uri. eFHOSkOVAŠFA DOBILA NA-GRADO NA GOSPODINJSKI RAZ. STAVI Te dni je prisodil mednarodni odbor za podeljevanje nagrad povodom IV. mednarodne gospodinjske razstave v Rimu prvo nagrado, namreč zlato svetinjo, Čeho-slovaški, ki je razstavila v posebnem oddelku vse veliko delo, ki se je napravilo na Čeh osi o vaškem v področju gospodinjskega pouka in gospodinjske vzgoje. Kot poročajo iz Rima. je vzbujal čehoslova-ški oddelek, ki je bil odprt skozi tri tedne, živo zanimanje. Obiskalo ga je nad 300.000 oseb, med katerimi tudi najvišje osebnosti kraljevine. Rojstva, smrti In poroke ▼ Trsta dne 25. februarja 1928. Rojeni: 8 (2 mrtva); mrtvi: 14; poroke: nobena. V tednu od 19. do 25. t. m. se Je rodilo vsega skupaj 85 oseb, umrlo jih pa 71. — Porok je bilo sklenjenih 40. Iz tržaškega življenja Pet vinjenih nasilnežev preteplo dva policijska organa Predsinočnjim okoli 23. ure izbruhnil pred gostilno Schilan v bližini lesnih skladišč pod Skednjem hud prepir in pretep med nekaterimi mladeniči, ki so malo prej popivali v družbi nekaterih žensk v bližnji gostilni. Peklenski hrup je vzbudil pozornost policijskega agenta Fontane, ki je vršil svojo službo v bližnjem i-zseljeni-škem domu družbe «Cosulich»; ta je naglo priliitel, da bi pomiril pretepače. Toda bilo je, kakor hi ■dregnil v gnezdo sršenov; pretepači so se o-brnili kaJior en mož proti njemu in ga začeli obdelovati s pestmi in brcami. Eden izmed njih je celo pobral debel kamen in ga začel hiti z njim. Medtem, je prišel tam mimo policijski agent Pirosa, ki je takoj priskočil na pomoč ogroženemu tovarišu. A tudi njega je doletela enaka usoda; pretepači so planili nanj in ga začeli neusmiljena*) pretepati. Končno se je Fontani posrečilo, da se je v zmešnjavi izmuznil besne-žem; pohitel je v izšeljeniški dom ter od tam telefoniral za pomoč na kvesturo. Kmalu potem je dospe. z dvema avtomobiloma na lice mesta oddelek policijskih organov in orožnikov. Ko so jih pretepači ■zagledali, so se spustili v beg proti Skednju, a zaman; policijski organi so jih kmalu dohiteli in jih po hudi (borbi ukrotili. Aretiranih je bilo pet pretepačev, in sicer: 24-letni Adalbert Zanetti, stanujoč v ulici Commerciale št. 21; 2*-letni Bruno Cesca, stanujoč v ulici Guardia št. 13; 26-letni Humbert Frasi, stanujoč v zagati Pondares št. 4, 28-letni Alfred Surian, stanujoč v ulici Amerigo Vespucci 6 in 22-1 etni Rinaldo Bertani. stanujoč tudi v ulici Vespucci St. 6. Aretirane so bile tudi štiri ženske, ki so bile v njihovi družbi, a so bile pozneje izpuščene na svobodo, ker se je izkazalo, da se niso ude-ležile pretepa. Na «bojišče» je moral prihitetl tudi zdravnik rešilne postaje, ki je podal prvo pomoč agentoma Fontani in Pirosi ter dvema izme i pretepačev, od katerih se je eden tako besno otepal, da so ga morali vtakniti v prisilni jopič. Zanetti, ki je bil najhuje zdelan, je bil nato prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ker je aretiran, ga straži ta dva orožnika. Ostali aretiran-ci so bili odvedeni v zapor. cg mesta, mu je podal prvo po- [ moč ter ga dal nato prepeljati I v mestno bolnišnico, kjer se bo moral fant zdraviti kake 4 tedne. Reška pokrajina Vina so Hot«!i. ir(> Tjriateiji vin* t* kapljice m **i< rr. letni teiit Josip Ver-zon. stanu|oč v ulici Cnardia 29, 58-letni brezposelni težak Ema-nuel Mignona, stanujoč v ulici Madonnina St. 31 in 48-1 etna vdova Ivank* Cramel, k živi v naravnem z&kon-u z Verzcmam, so v nedeljo popoldne »topili v gostilno Frana Briganti v ulici Toro št. 13 ter zahtevali vina. Briganti pa je takoj spoznal, da so si vsi trije že preveč privoščili žlahtnega trtnega soka, zato ni hotel ustreči njihovi želji. To je pa tri peresno deteljico hudo užalilo; najhuje se je razgrel Vergon, ki je začel razgrajati ter naposled planil na krčmarja. Njegovemu vzgledu je sledil Mignona in tako se je vnel pretep, ki se je končal s tem, da so morali vsi štirje iskati pomoči v mestni bolnišnici. Verzon je bil ranjen na glavi, Cramelova opraskana po desni roki, Mignona po vratu in gostilničar pa po raznih delih telesa. Ko jim je zdravnik ohladil posledice rabuke. so bili vsi štirje prepuščeni domači negi. PREM Služkinja . morilka V pondeljek je služkinj i Utkaj Sn j ega poteštata porod. 1 a nezakonskega otroka. Porod je bil neopažen, ker Ženska je bila še istega in tudi naalednjeg«. dne pokoncu in je opravljala opravila kot navadno. V sredo pa je šla namesto nje po mleko njena hčerka. Na vprašanje, za^ kaj da ni po mleko mame, je deklica povedala, da je mama v postelji in 5e drugo, kar je bistro oko otroka opazilo. Ta ix-java je zbudila sum, ki je kmalu začel krožiti od ust do ust po vasi, kot je navada za vsako novico. Bili so opozorjeni kara-binerji, ki so takoj odredili preiskavo, ki je dognala: žena je porodila, dete umorila, zavila je v cunje in skrila v posteljo poteštata, ki je za nekaj dni na dopustu. Seveda so nečloveško ženo aretirali. Sicer pa je bila na slabem glasu in niti ne ve, kdo je oče otroka. Bajć je ženska doma nekje od Hrušice. Vesti z Goriškega plaelln In zmenila sta. Tako Je d>:a liega Tamburlirija iz Trsta. To identi-f'kari.io je potrdil ponesrečen*'•v brat. K' ? „e pred/čer« injini •al truplo v mrlv šniri v Miljah Razne nezgode V prosti luki V. E. III. se Je včeraj ponesrečil 40-letni mizar Anton Mazzola, stanujoč v ulici Sara Daviš št. 40. Ko je v družbi nekega tovariša nakladal pred skladiščem š^ 27 kolesa motornih traktorjev na železniški voz, se mu je eno kolo prevrnilo na desno nogo ter mu jo zlomilo v stegnu; poleg tega. gra je precej hudo ranilo na kolenu. Nesrečni mož je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v i^ltno bolnišnico, kjer bo moral čuvati posteljo približilo mesec dni. — Na križarki «Trieste*, ki jo d ograđuje jo v lad jedinici S. Marco, je 23-letnl Oliviero Culot, stanujoč v ulici Arcata št. 16, včeraj zjutraj padel tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil desno nogo v kolenu. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na li- Goriške mestne vesti O obmejnih izkaznicah Zadnjič smo pisali o tem, kako mora poteštat ali pref. komisar le prosilcu izročiti od kve-sture njemu odposlani potni list. Isto velja za obmejne izkaznice. Kot na potnih listih, tako mora tudi tukaj občinski načelnik potrditi na strani poleg- fotografije, da ta v istini odgovarja osebi, na katero je obmejna izkaznica naslovljena, s sledečimi besedami: «Visto: per Tautenticazione della fotogTafia e della firma del titolare — Po-desta». Pritisnjen mora biti tudi občinski pečat. Do 31. marca bo kvestura sama zapisovala gori omenjeno opombo, ki jo bo moral poteštat podpisati, pozneje pa bodo tudi za to morali skrbeti občinski načelniki. Vedo naj vsi tisti, ki bi ob sliki ne i-meli omenjene potrcLbe, da se jim bodo dogajale na meji neprilike. Za csvilno bitko* Goriški prefekt je izdal okrožnico, v kateri priporoča in vzpodbuja, naj bi se v naši pokrajini povodom «svilne bitke» zasajala murvina drevesa ter se na ta način povzdignila svilare j a. Za »praznovanje kraha« Goriški prefekt priporoča po-teštatom in prefekt urnim komisarjem, naj se ravnajo po navodilih, ki jih vsebuje okrožnica, odposlana od vodstva društva «Pro Oriente» s sedežem v Milanu, glede akcije za tako-imenovano »praznovanje kru>-ha» (Celebrazione del pane). V vsaki vasi naj bi se v ta namen sestavil odborček, v katerem naj bi bil tudi poteštat ali pre-fekturni komisar, politični tajnik itd. Bodoče zasedanje goriške porote. Dne 15. marca se prične na goriškem tribunalu letošnje spomladansko zasedanje goriške porote. Kot je znano, ji bo predsedoval oav. Ferri. Iz seznama, ki je razobe&en na tribunalu je razvidno, da se bodo vršile porotne obravnave v sledečem redu in v sledečih dneh: Od 15. do 16. marca se bo vršil proces proti Evgeniju Drofeniku radi ropa. Za branitelja je postavljen odvetnik Paglilla. V dneh 17., 18., 19. in 20. marca se bo vršil proces proti Alojziju Mollnu radi dvakratnega namera-ranega umora. Brani od v. Zenna-ro iz Trsta. V dneh 21. in 22. marca proces proti Ivanu Delpinu radi posku-šanega umora. Brani odv. Mihael Maa-otti. V dneh 23., 24. in 26. marca proces proti Francu Plesničarju radi nenam^ravanega umora. Brani odv. Zennaro. 27. in 28. marca se bo obravnaval proces proti dvema obtožencema radi ropa in telesnih poškodb.Brani odv. Zennaro^ Od dne 29. marca dalje pa proces proti Ivanu Sovdatu, radi po-skuSanege premišljenega umora. Branil bo odvetnik Zennaro. Sklopi upravnega odbora gorlSke pokrajine * (s seje dne 23. februarja 1928.) A) Zadam, ki so se odobrile brez-pogojno In brez vsakega pridržka. Crniče: Oddaja pitne vode zasebnikom. Anhovo, Dolenje v Brdih: Obrtna in trgovinska pristojbina za leto 1928. Pokrajinska uprava: Razpis oddaje pisarniških potrebščin. — Pristop. pokrajine k državni ustanovi «Italia Red en t a» in vplačilo prispevka v znesku 1000 L. — Prispevek pokrajinski za kolonije v go- rah, ob morju in za solnčno zdravljenje v I-eiu 1928. Breginj: Užitnina in občinski dodatek. Sv. Lucija, Šempas, Šmarje: Družinski davek za 1. 1928. St. Vid, Kal, Banjšica: Znižanje davka na živino. Breginj, Kal, Crni vrh: Zvišanje davka na pse. Idrija: Davek na industrije in pristojbine na patente. Anhovo: Oddaja v najem sobe za občinski odbor državne ustanove Balilla. Šetbrelje: Odškodnina v znesku L 400 občinskemu tajniku. Crniče: Nakazilo organistom za leto 1927. Kojsko: Užitnina. Idrija: Predujem na proračun. B) Zadeve, o katerih se jo izreklo ngodno umenle: Gorica: Dedščina grofa Stlverija Bagner-ja v prid sirotiiču. Gorica: Nakup nepremičnin od Edvarda Hvale. Kanal: Načrt odloka, vsebujoče-ga pravila za združitev občin Kanala, ^AJbe, Avče in RoČinja v eno samo^občino z imenom Kanal. Sv. Križ pri Ajdovščini: Načrt odloka, vsebujočega pravila za združitev občin Sv. Križa, Skril j in Velikih Zabelj v eno samo občino z imenom Sv. Križ pri Ajdovščini. Soča: Načrt odloka, vsebujočega pravila za združitev občin Soče in Trente v eno samo občino z imenom Soča. Dolenje v Brdih: Načrt odloka, vsebujočega pravila za združitev občin Dolenj in Kožbane v eno samo občino z imenom Dolenje v Brdih. Pokrajinska uprava: Načrt pravilnika za občinske uradnike in u-službence. C) Zadeve, ki so se odložile: Draginjska doklada občinskemu tajniku za leti 1925. in 1S26. Izpred sodila Kazniv nasvet Ana Schonhuber iz Avstrije se je morala včeraj — poleg neke Klrs-pi, ki pa ni prišla pred sodnike — zagovarjati radi tega, ker je bil obdolžena, da je nasvetovala prej omenjeni Klaspi splav. Schonhuber se nahaja tudi že v zaporih radi prestopka javne varnosti, ker je poznana ital. policiji kot malo vredna ženska. Sodišče je obsodilo Ano Schdnhuber na 6 mesecev zapora, pa je pogojno za dobo 5 let, dočim je obsodilo drugo, ki je splavila, na 1 leto zapora. Ponarejen potni list. Pred nekaj dnevi je obmejni komisar v Podbrdu ustavil nekega človeka, katerega potni list se mu je zdel ponarejen, in res se je na podlagi nadaljnih informacij o tem prepričal. Radi tega je neznanca dal aretirati in ga odvesti v Gorico, kamor je bil postavljen na razpolago sodni oblasti, ki ga je včeraj dopoldne sodila in obsodila. Neznanec, ki se nosi po najnovejši modi in izgleda kot fin gospod, se piše Vella Onofrio in je star 32 let. Po poklicu je trgovec iz Cannicat-ti-ja (Agrigento) v Siciliji. Obtožen j«, da je nosil ponarejen potni list, da je skušal priti nepravilnim potom čez mejo in da je dal državnemu funkcionarju svoje nepravo ime. Obtoženec priznava deloma svoje dejanje in pravi, da je zbežal od doma od svojega sitnega očeta, tudi trgovca, kateremu je odnesel 3000 lfr, ki bi jih rabil za pot. Prišel je v Neapelj. Takoj ob glavnem kolodvoru, kjer se stekajo vse električne linije in je nešteto tramvajev, je vprašal tie-kega neznanca, kje se nahaja sprehajališče «Villa Nazionale*. Ta mu je rekel, naj vzame tramvaj št. S. Ko je pa Vella vstopil v tramvaj, >e videl, da mu neznanec sledu Ko sta prišla oba v «Villo Nazionale«, se mu je neznanec nenadoma pridružil in ga nagorvoril, če morda ne £©li oditi v inozemstvo. On se je začudil: «Pa kako? Brez potnega lista?* Neznanec pa mu je obljubil, da mu preskrbi potni list proti primernemu Ker m Je Izdajal za vojnega invalidi, seprav ni KJP je dobil 4 leta la 6 mesecev Ječe ter 1703 lir kazni. Iz Nemškega Ruta je dc"na. Ježe star in nosi brado ter sive lasa Bledikajs-t jo v obrazu in ima desno roko pohabljeno. Imenuje so Alar-tin Beguš. Obtožen je bi'1, da se je izdajal za vojneca invalida, čeprav da ni bil, «, bil potrjen v mladih! letih za vojaka?» «Ker sem bil gluh na eno uho!* «Čemu pa pravijo nekatere priče, da niste bil potrjen prod vojno za vojaka radi pohabljene desne roke?» «To ni res!» «Čemu pravi' priča Peter Kem-perle, da ste bil še kot mlad, ko ste no za vojaka radi pohabljene desne roke?» «To ni res!» «Čemu pravi priča Peter Kem-perle, da ste oil še kod ni!ad, ko ste se učil za krojača, ranjen v desno roko v Celovcu ter se moral radi tega vrniti domov ter postati kmot?» «Nič ni res to!» «Kje ste bil v vojaški bolnici??» a na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 1500 lir kazni. V Trstu. Gn* 28. lebromia 19». tCmJfCBTi_ IIL . Odvetnik to pobija in pravi, da ee sodišče ne moire opirati tako zelo na izjave prič, ki so deloma nevoščljivi njegove invalidnine, s Jtatero je komaj kupil otrokom kovček kruha. * Sodišča pa obsodi Begq$a na 4 ■leta. in 6 mesecev zapora ter na 1700 lir kazni. Obenem pa mu je sodišče odpustilo dve leti ječte, tako da bo presedel dve leti in pol. Radi eksplozije granate Ponovno se je vršil sodnijski proces proti nekemu Silvestru Zdraviji, Andreju M užini ter Jožefu Picigenu iz Bovca, ki so bili obtoženi, da so po neprevidnosti povzročili, da se je v baraki Zdravlja razstrelila granata in močno ranila več oseb, zlasti pa nekega Kravanjo. Toda obtoženci so bili oproščeni in sicer „prvi popolnoma, drugi radi pomanjkanja dokazov, tretji pa radi amnestije. ŽTEVER J AH Požar. Ni dolgo od tega, ko smo poročali kako je zgorela v sosednji vasi v Kojskem baraka nekemu Sim-čiču. Toda zopet moramo javiti novo žalostno novico. V nedeljo zve-čer okrog 7. uro je pričelo goreti v naši vasi v baraki nekega Ludvika Mizerita. Ogenj je takoj objel vse poslopje ter v kratkem vpepe-lil vso barako. Ogenj je začel v spalni sobi. Ponovno povdarjamo, da so lesene barake v katerih morajo še vedno prebivati nekateri koloni, da se n& povzroči ogenj. Seveda bi vsa nevarnost v veliki meri odpadla, ako bi prebivali koloni v zidanih hišah. ZATOLEHN. Pust in post. - B2I0 na polju. - Kako dela mlekarna. Minili so pustni dnevi in vse, kar je bilo z njimi v zvezi. Pojavil se je takoj za njimi post, do, pravcati pcet! Ampak ta šmentasti post, da tako hitro človeka iznenadi! Pa je že tako in ni drugače, sedaj bo čas za premišljevanje in za delo. Vsaka stvar pride vedno prav, tako tudi post sedaj, če se ne motim. Izkušnja uči človeka, ta edina je zmeraj najboljša učiteljica za pridne in poslušne učence. Lepi in prijetni pomladanski dnevi, ki jih imamo že nekoliko časa, so nas kar najbolj poživili in nas opozarjajo na ogromno truda-polno delo, ki čaka našega kmeta. Ljudje se trudijo in mučijo na vse mosro-če načine ter kar najbolj mogoče hitijo z delom. Čistijo travnike in senožeta ter si urejujejo in pripravljajo polje za bližnjo setev; vsak se boji, da bi ga ne prehitelo slabo vreme, "da bi ne preveč zaostal z delom. Težka je vloga našega kmeta, ali on ljubi svojo grudo, z lastnim znojem napo eno. Zatorej bodi nam usoda mila v bodo-čerp poletju ter prinesi nam jeseni toliko zaželjeni obilen sad našega truda. — Mlekarna zmeraj dobro dela. Sedaj je ravno tisti čas, ko se največ prideluje in sicer približno okrog 1000 1. mleka dnevno. Dela se sedaj samo sir, ki ga je že pre- cej v zalogi in sicer vse, kar se je pridelalo od novega leta sem. Lahko bi ga biii tudi že nekaj prodali, toda ni bilo primerne cene dobremu blagu. Vaščan. 6 T. VIŠKA GORA Kr. prefektura je bila sklenila združitev občin Št. Viška Gora in Šebrelje in le z ozirom na izjavo vodilne osebe, katera je trdila, da je -za Šebrelje večja ugodnost, ako se združi s Cerknom, je menda kr. prefektura spremenila ta predlog, ki pa doslej še ni bil potrjen od vlade. Glede ugodnosti, ki jih neki' prejšnji dopisnik našteva za priključitev s Cerknom pa naj tudi jaz povem svoje mnenje: Res je, da imamo v Cerknem zdravnika in živi-nozdravnika, ki pa prideta vsako-toliko tudi na Št. Viško Goro in v Še-brelje, toda kdor bi jih rabil izven teh rokov, jih lahko pokliče tudi, ako občina ni priključena k Cerknemu. Ravnotako pride en u-radnik od davčne izterjevalnice, da poterja davke za vsak obrok, in kar zadeva užitninski urad. so pač vsi obrtniki odkupljeni in lahko pošljejo denar potom pošte. Vse te ugodnosti imata občini Št. Viška Gora in Šebrelje, dokler sta samostojni; pa bi lahko odpadlo, kakor hitro bi bila katera priključena k Cerknemu, ker imajo tudi sedaj Bukovci ravno tako daleč, kot hi imeli Šebreljci, pa ne pride nikdar tja zdravnik ako ni klican, in davke morajo plačevati v Cerknem. Glede ueo i nos ti 4kratno dnevne vožnje s korijero, za katero se je neki dopLmik zavzemal, pa naj povem, da to ni nikaka ugolnost. Ako moraš iti zvečer od doma, prideš ob 11. ponoči v Cerkno, kjer prenočiš; vrneš se drugi dan popoldne; istotako se ti godi, ako greš od doma dopoldne; kornera pride v Cerkno cb 12. uri, do dveh so vsi uradi zaprti, ob treh gre korjera pa že nazaj. Ko opraviš, če moreš v tisti kratki uri, ali čakaj, do drugega dne ali pa se vrni ponoči peš nazaj v svoje hribe. — Ker že ravno govorim o občinah naj omenim tudi zadeve naše Št. Viške Gore. Vprašal sem g. po-teštata, ki mi j-e izjavil, da on ni dal nikomur nikakega ukaza za pobiranje kakršnihkoli podpisov ter da je bil in bo vedno temu nasproten; pač pa je, kolikor je bilo v njegovi moči, delal za to, da o-stane občina, kot je bila doslej, in niti ko je bil vprašan od kr. prefekture, ni prosil, da bi bila k njegovi priključena katera druga občina. To pa zato, ker z ozirom na število prebivalcev, na obseg in finančno stan je občine (do seda i brez dolgov) more ista ostati neizpre-menjena. Tudi ljudje so zadovoljni, razen par oseb, ki pa bi bili nezadovoljni tudi, ako bi bilo drug-ače. So pa tu-di zgodovinska dejstva, ki priporočajo upravičeno zahtevo, da Št. Viška Gora ostani, ker" je kakor fara, ena izmed najstarejših občin v okolici. Bili so časi, ko je Spodnja Idrija spadala k gorski fari; naši slovenski zgodovinar^ vedo povedati zanimivosti o naši planoti in stari ljud;e še radi pravijo, da so tudi njihovi stariši in dedje sklepali civilne jaoroke, ko je za Časa Napoleonove * vlade županova! na Gori takozvani m£r. V tistem času je pripadala k Št. Viški Gori še cela šebreljska občina in velik del cerkljanske občine. Upamo, da kr. prefektura glede razdelitev občin ne bo gledala na mnenje posameznikov, ki mogoče c^rotstva ne želijo priključitve h kateri občini, par pa i^i-cAije ljudstva, ki je edino merodajno, ker bo samo ljudstvo prizadeto in bo trpelo v slučaju nepravilne razdelitve. Občan. Znanost injimetnost Mz neiio v marcu Danes hočem čitatelju dati splošna navodila, kako se lahko orijentira na nebu. Ak.o sledimo gibanju zvezd, vidimo, da opisujejo večje ali manjše kroge ali dele krožnih lokov, in sicer vse okoli ene in iste točke na nebesnem svodu, ki jo imenujemo tečaj, kajti skozi to točko in središče Zemlje si mislimo položeno premico, svetovno os. Ker seče os nebesni svod še v drugi točki ali tečaju, imenujemo tečaj, Iti je pri nas viden severni tečaj, pri nas nevidni tečaj pa južni tečaj. Severni teč^j lahko izsledimo na nsbu. Najbolj znano ozvezdje je Veliki voz. Ako potegnemo skozi zvezdi, ki tvorita zadnji kolesi voza premico in nanese-mo na strani svetlejše od teh dveh zvezd približno petkratno njuno razdaljo, pridemo do zvezale tretje velikosti (glede velikosti zvezd primerjaj članek «Naše nebo v februarju!), ki tvori skrajno zvezdo ojnice Maleg-a voza. Ta zvezda leži precej natančno na severnem nebesnem tečaju. Imenujemo jo radi tega Tečajnico. Ako zremo proti severnemu tečaju, krožijo zvezde za naše oko v nasprotnem smislu kakor urna kazalca. Krožnice, po katerih se premikajo zvezde, so kakor smo že višje gori v drugi obliki omenili, vzporedne; radi tega jim pravimo krogi vzporedniki ali kratko vzporedniki Čim bolj je zvezda oddaljena od tečaja, tem večji je krog, po katerem se suče, toda le do gotove meje. Potem namreč velikost vzporednikov zopet pojema. Ta največji vzporednik, ki ima središče v središču Zemlje, je nebesni polutnik ali ravnik. Njegovo lego na nebu ugotoviš, ker leži na njem splošno znano ozvezdje Orijon, ki ga označujejo tri svetle zvezde drugega reda, katere ležijo vse tri na isti premici skoro natančno v središču četverokotnika, ki ga tvorita dve diagonalno nasprotno si ležeči zvezdi prvega reda (Rigel in Beteigenze), ena zavezda drugega, in ena tretjega reda. 1. marca ga vidiš ob 20. uri na južnem nebu. Ako bi stala nebesna os pravokotno na obzoru, to je na vodoravni ravnini, ki si jo mislimo položeno skozi naše oko, potem bi bile vse zvezde vedno nad obzorom. Skozi vse leto bi videli vedno iste EVezde, dasi, kakor bomo še spoznali, ob razr-ličnih urah. Ker pa je svetovna os naklonjena proti obzoru in tvori z njim kot 50°, so le ob severnem tečaju krožeče zvezde vedno vidne, in sicer tudi čez dan, dasi tedaj ne s prostim očesom, temveč le z daljnogledom. Te zvezde, h katerim spadajo med drugimi n. pr. vse zvezde Velikega voza in Malega voza, imenujemo nadobzornice. Za nas tvori mejo nadobzornic vzporednik, na katerem se na-, haja zvezda prvega reda Vega, ki jo vidimo 1. marca ob 20. uri na skrajnem severu našega obzora. Zvezde, ki so blizu južnemu tečaju, so pri nas skozi vse leto ne Vidine: pravimo jim pod-obzornice. Zvezde, ki niso ne nadobzornice ne podobzornice, imenujemo vzhajalke, ker vzidejo in zaidejo, t. j. se prikažejo nad obzdrom in po daljšem ali krajšem loku na nebu zopet zatone j o pod obzor. Doba, ki jo potrebujejo zvezde stalnice za enkratno obkroženje, je stanovitna in se imenuje zvezdni dan. Med vzhajalke prištevamo tudi Soln.ce, kajti tudi Solnce vzide in zaide vsak dan. Toda do-čim se kretajo zvezde stalnice vedno po istem vzporedniku in ohranijo svojo medsebojno lego, spreminja Solnce tekom leta stalno svojo lego napram zvezdam stalnicam. 21. marca kroži Solnce po po-lutniku. Tedaj vzide ob 6. uri in zaide ob 18. uri. Dan in noč sta enako dolga; tedaj imamo pomladansko enakonočje ali pomladanski ekvinocij. Pred 21. marca se bo nahajalo Solnce južno od polutnika in sicer 1. marca za 7° 34\ Po enakonočju se Solnce dalje vzpenja na nebu in je ob koncu marca že 4° 10' severno od ravnika. Temu primerno je tudi pred 21. marcem vidni del njegove tirnice krajši in nevidni del krajši, po tem dnevu pa obratno. V začetku meseca traja dan 10 ur 57 m.m, ob koncu meseca pa že 12 ur 45 min., 21. marca pa ravno 12 ur. Solnce opisuje potemtakem v enem letu posebno tirnico napram zvezdam stalnicam, ki je za 23 in pol stopinje naklonjena proti ravniku. Imenujemo jo ekliptiko. Ekliptika in nebesni ravnik se sečeta v dveh točkah, in sicer v točki, kjer se nahaja Solnce 21. marca, in v točki, kjer se nahaja Solnce 23. septembra. Prvo točko imenujemo pomladišče. 21- marec velja namreč kot začetek astronomske pomladi. Po pomladišču se šteje tudi zvezdni čas. Točka na nebu, ki leži nad našim temenom, imenujemo temenice ali zenit. Ako položimo skozi to točko in nebesno os ravnino, seče ta ravnina nebesno kroglo v krogu, ki ga imenujemo poldnevniški krog. Vsaka zvezda gre pri enkratnem kroženju dvakrat skoz poldnevniški krog. Pri nadobzornicah o-pazujemo lahko oba prehoda, pri vzhajalkah samo enega, namreč onega nad obzorom Imenujemo ga zgornjo kulminacijo, nevidni prehod pa spodnjo kulminacijo. Doba med dvema zaporednima zgornjima kulminacijama Solnca se imenuje solnčni dan, doba med dvema zaporednima zgornjima kulminacijama kake zvezde stalnice pa zvezdni dan. Zvezdni dnevi so stanovitni in enaki za vse zvezde. Solnčni dnevi pa se tekom leta spreminjajo. Radi tega se v praktič- nem življenju ne ravnamo po pravem solnčnem dnevu, temveč po takozvanem povprečnem solnčnem dnevu, ki je skozi vse leto enak. Poleg tega so uvedli za obsežnejše pasove enoten čas. Pri nas imamo srednjeevropski čas, ki se precej dobro ujema s povprečnim časom na vulkanu Etna na Siciliji Radi tega se poldan na naših urah ne ujema z zgornjo kulminacijo Solnca. Tako bo 1. marca po naših urah 17 min. 26 sek., 15. 13 min. 59 sek. in 31. 9 min. 12 sek. pred solnčno kulminacijo. Toda tudi povprečni solnčni dan ni enak zvezdnemu dnevu, kajti Solnce zaostaja povprečno dnevno za 3 min. 56.5 sek. za o-stalimi zvezdami, v petnajstih dneh torej približno za 1 uro. Radi tega nam prikazuje nebo enako lice vsak dan nekoliko kasneje, po petnajstih dneh pa eno uro pozneje. Iz tega razloga tudi ne vidimo skozi vse leto vedno istih zvezd na nebu, kajti zlasti v kratkih poletnih nočeh se marsikatera zvezda ne utegne prikazati nad obzorom. Luna. Lunin ščip bo 6. marca ob 12. uri 27 min., prvi krajec 14. ob 16. uri 20 min., mlaj 21. ob 21. uri 29 min., in zadnji krajec 28. ob 12. uri 54 min. Najvišje bo Luna na nebu 1. marca, in sicer 25° 13' nad ravnikom, najnižje 16., in sicer 25° 22' pod ravnikom; najvišjo lego bo dosegla zopet 28. marca in sicer severno višino 25° 28'. Luna bo v apogeju, to je v največji oddaljenosti od Zemlje, 11. marca ob 12. uri, v perigeju. ali najmanjši oddaljenosti pa 23. marca ob isti uri. Planeti. Merkur bo viden v jutranjih urah med lb. ini 28. marcem. Dasi bo v marcu (22.) najbolj oddaljen od Solnca, je za nas le manj dobro viden, ker bo nizko na jugu proti obzoru. Venera je še vidna na vzhodnem nebu predno Solnce vzide. Kljub temu, da narašča za nas osvetljeni del njenega površja od 85 na 91 stotino, ostane njen sijaj neizpremenjen, da, se celo nekoliko zmanjša. Mars je neviden. Jupiter vidimo še takoj po solnčnem zatonu na zapadnem nebu. Satnren je viden v jutranjih urah. Z daljnogledom lahko izsledimo še Neptuna, dočim se Uran docela odteguje opazovanju. L. Č. Gospodarstvo SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svojih zalogah: Semena, vse vrste vrtnih, poljskih in zelenjadriili semen, dalje semena raznih trav in detelj. Detelje: domačo ali triletno in lucerno ali večletno deteljo smo dali preiskati na rastlinsko preiz-kuševalni urad ter jamčimo, da je brez predenice in najboljše kakovosti. Umetna gnojila: mešanica pripravljena za krompir in ostale rastline ter vse ostale vrste umetnih gnojil. Kmetijske stroje ln orodje: pluge, slamoreznice, mlečne posode, posnemalnike, transportne vrče za mleko ter čebelarsko orodje in potrebščine. S tužnim srcem naziuiijaino vsem sorodnikom, prijateljem ln ztuacem, da Je naš ljubljeni soprog in oče JOSIP EEF.LE8A posestnik in gostilničar v Pernani-Jurdanl v 71. letu svoje starosti, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob 2.31 v Gospodu preminul. Pogreb se bo vržll v torek, 28. februarja, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti št. 91, na pokopališče v Biežico. Permani-Jurdanl, 27. februarja 1928. (243) Žalujoča družina: Dekleva. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j« naš preljubljeni oče in tast g. Ivan Vičič ozllnlnskl uradnik v pokoja po dolgi in mučni bolezni v 75. letu svoj« starosti danes v Gospcdu zatisnil s\oje oči. Pogreb se bo vršil jutri," 28. t. m., ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Št. 26 v Komnu na domače pokopališče, kjer bodo položeni zemeljski ostanki v družn sko grobnico. KOMEN, 27. februarja 1928. Žalujoči: Viđa, hči, sirova Stanke, nadečitelj. Vladko, obč. tajnik, ter družin* BlažiČ. jfili rari 0_*_LOJ KROMPIR ZA SEME .ROŽNIK AMET.I-KANSKI», PRODAJA NOVIĆ, VIA UDI-NE 3.__219 POROČNA soba, iz parjenega lesa, s ps»-ho ali umivalnikom. 170C.—, topolov*, trahagonije' a 18CO, posamezne postelja 160.-- Turk, Cesare Batti&ti 12 Pazite r.a Številko. 183 DEČEK, 17 let sier, iz poštene družlnj, bi rai vstopil v mestno trgovino j«stvin ket vajtnec s hrano - stanovanjeir. Ponudbe na gor;ško upravo. PRVOVRSTNA SEMENA za vrt. travnik in njivo dobite le pri tvrdki «Vinoagra-ria» v Gorici, Piarzr Vittoria 4. — Zahtevajte cenik! Ušai, lastnik. KRAVA, 5 q, švicarske pasme, dobra mlekarica, z lepo telico, se proda. Praprot Št, 6 pri Nabrežini. 208 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 218 Proti TKAKULJ1 * Ugledni zdravniki priponka«« .e več i» t in predpisujejo kot SRtDSTVO Z tiO-. TOVIM IN TAKOJŠNJIM UCiNKOM ; j TENITUGO VIOLANI 5 ki ga izdeluje kemik-lekamar . jj | G. VIOL \NI v Milanu ZLATAHiiA Ai^eft Povh T; aVir« Mtiuiai «G kupuje kr^ne po lv»7 Popravka in prodaja zlatenino. 1 Dr. smmi ZOBOZDRAVNIK TRST V VIAS. LAZZARD 23, Ei. naročajte jajnošT' PODL ISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: č e v I si (21) Roman v štirih delih Iz ruščino prevedel I. V. — O! Zelo poštena! S svojimi očmi sem videl, kako se je poljubljala, medtem ko sla bili Kiti in Meli sami na bregu reke in bi se biii mogli utopiti. Povem vam tudi, da sem opozorii na. to teto Lizo, zalo je hotela oddaljiti Lola iz Vse-svja t :kegu; no, važa poštena Greta je s pomočjo I svojih na^lo dovršila zadevo in se poročila z onim, tepcem ,— je zaključil in podal mačehi zlovešče pismo. — Razumem, da je po nazorih Elizabete Ivai-novne ta ženite v strašen mdarec zanjo, — je rekla generalka, ko je prebrala pasmo. — Treba jo je pregovoriti, da se sprijazni z dovršenim dejstvom. Kaj pa je tu strašneg-a? Greta ni samo čelna, — kar pojasnjuje Leonidovo dejanje, — ampak tudi poštena deklica neomadeževanega obnašanja; • zna se lepo vesti in v kratkem si prido-bi tudi i zunanji blet=ik, ki ji bo potreben v njenem novem stališču. Jurij je pomenljivo pogledal očeta, ki je pri tem zardel. — Bržk.one boste vi, gospa, vzeli nase kočljivo nalogo, pojasniti ji, da je njen sin najprimernejši ženin za nemško kmetico. Kar se mene tiče, se ne morem dvigmiti do vaših vidikov in zelo obžaluj efh, da vam ni Leopold dal prilike, da bi nad njim samim pokazali svojo prizanesljivo«»t napram mlade nišJtim čuvstvom, zato mi je žal, da se ni Ženil e Fedjo ali Dum jo; tudi ti dve sta čedni in nepokvarjeni deklici, ki bi v kratkem času pridobili zunanji blesk in celo oholost, ki je neobhodno potrebna vzhodnomorski baronesi... —'Pusti me pri miru, prosim te, 8 to zadevo, s katero nimam nič opraviti, in nikakor nočem biti tarča tvoje slabe volje. Toda dovoli, da te opomnim, da če še tako sovražiš Nemce, nam ne moreš nič, ker smo ruski državljani in imamo pravico živeti tu pod zaščito postav, — je odgovoril baron, ves tresoč se od jeze. — To dobro vem, in tudi vem, da te je ruska vlada vzgojila na državne stroške. Vkljab temu pa ne opustil najmanjše prilike, da ne bi poudarjal svojega nemškega pokolenja in trdiš, da je tvoja prava domovina Nemčija, — je vakipel Juriji. To prerekanje bi bilo bržkone zavzelo še ostrejše oblike, da na v tem hipu vstopil lakaj ter naamajril, da je Niikander pri občinskem načelniku slučajno zvedel, kaj se je czjgodilo, in da bi rad. govoril z Jurijem Mihajlovičem. — Ravnao prav! Sam sem hotel poslati ponj, — je rekel Jurij, vzel Čepico in šel iz sobe. — Moj Bog! Kaj je prineslo tega neznosnega popa boš v tem trenotku; z Jurijem, jo bosia pregovarjala in- bogvedi, kaj ji bosta vse svetovala, — je rekla vza i emi rj e na generalka. — Da! Lizino stanje je nevarno! Ta niftvred^ než jo ie umoril! če se pa izkaže, da je Liberman za pileten v to zadevo, ali pa da je celo pomagal tej prekanjeni deklini, tedaj naj se kar pobere e vso svojo golaznijo, — je mrmral general. — Mišelj! Kaj si ob pamet! Kako moreš naprtiti odgovornost za Lolovo ljubezen Libermanu ali celo Milerjevim? — Da, on je odgovoren za nečakinjo, ki nam jo je usilil; vsekakor je bila« njegova dolžnost opozoriti me na to in preprečiti to sramoto v moji hiši. — Verjetno je, da so on in njegovi sorodniki zvedeli o vsem tem prepoezsno, da bi mogli preprečiti ženitev; dasi so v svoji duši zadovoljni, da se je dekle pošteno poročilo, kakor da bi postala Leonidova ljuibica. To je naravno. — Kaj ? Naravno, da se je grof Jurasov oženil z vrfcnarjevo hčerjo in da so naši služabniki sodelovali pri tej spletki? — Če te sedaj poslušam, se mi zdi, kakor da se je raz ki epe tal tvoj sin. Najprej umiri se, nato se ti povrneta človekoljubje in pravičnost. Ni mogoče, da bi,se maščeval nad nedolžnimi ljudmi zaradi Lolove neumnosti. Medtem sta se Jurij in oče Nikander domenila in Jurij je šel h grofici. Elizabeta Ivanovna je bila sicer pri zavesti, toda zelo slaba; pri njenem vzg.lavju jf sedela baronesa. Brez posebnih poklonov jo je Jurij prosil, naj ju pusti sama s teto, in ko je užaljena Lojza šla ven, izrekši skozi robe besedo: «nesramnež», se je sklonil k bokiici in jo vprašal, kako se«počuti. — Slabo! — je odgovorila. — Umoril me je, m čutim, da je konec z menoj. — Upajmo, da okrevate; toda treba je biti pripravljeni na vse, zato vas vpražam, če ne želite morda duhovnika? — Da... pozovi ga___in pošlji po priče. Hočem napraviti testament... dokler sem še v moči, — je odgovorila nekoliko živahneje. Jurij ji je poljubil roko. — Oče Nikander je tu in takoj ga privedem semjkajt, jaz pa ukrenem, kar je treba, da izpolnim vašo željo. Nekaj ur pozneje je prišel zdravnik ter povedal Juriju, da je stanje bolnice ielo resno. Pri tej vesti je mladi Sastunov hitel z oporoko in okrog polnoči so bili v grofičini sobi zbrani: zdravnik, oče Nikander, okrožni načelnik in Va-lerijan Petrovič. Oporoko, ki je bila sestavljena po bolničinih željah, je Jurij prebral, grofica in prisotni pa ,so se podpisali, obljuljivši, da jo ohranijo začasno v tajnosti. Še pred zadnjim opravilom se je bolnica obhajala in bilo ji je bolje. Prosila je Jurija, da pozove brzojavno njenega mlajšega sina. Ponoči je sel pohitel na postajo; istočasno s to bizojavko je bila odposana še ena: Liberirumova na naslov Leonida Arsenjeviča, ki naj bi ga dohitela v Berlinu in obvestila o tem, kar se je zgodilo. Prebivalci Vse^vjatskega so imeli nemirno noč. Generalka, njen sin in njena nevesta niso smeli k bolnici.*Generalka je bila besna od jeze; tem več, ker je Mihaila Petroviča po vsem razburjenju bolela glava in je ležal. Tako ni mogel usta'eči ženi in jo obvestiti, kaj se godi pri bolnici; Matilda je domnevala, da je Jurij sestavil oporoko, ki ne bo prinesla nič dobrega zaljubljencema. Nevoljna in jezna je Mat Ida Ferd'n^n-dovna šla naslednjega dne v o-krbnikovo hišo, kjer jo je sprejela bleda in ootrta Mina. Zadnji dogodki so šli preko njih pričakovanja, in ko jo je ranssrjena generalka ostro pograjala, ker so ščitili in prikrivali to predrzno spletko, ki bi bila kinnlu stala življenje nj hovi gostji in sorodnici, se je frai% Libe rman razjok-ila. — Bože moj! Kaj sem mogla jaz napraviti? Ko se pa tako rada imata; tudi si nisem mislila, da bodo smatrali to ženitev za nekaj žaljivega in celo zločinskega in da nastane zaradi nje Laka reč, usmiljeni Bog! Zakaj bi bilo sramotno vzeti preprosto dekle, ki je lepa in poštena? Seveda, da sem govorila Greti, da je vsa stvar nevarna; toda odgovorila mi je, da rajši umrje, kakor bi se odrekla ljubljencu; grof pa je zatrjeval, da jima grofica odpusti, — je zaključila užaljena Mina. IV. tCDlUUST* V Trstu, dne 28. februarja 1029* Umetni radij V zadnjih mesecih smo čuli dvakrat v^st, da so se na podlagi dveh različnih načinov posrečili umetni radijski £arki. Še se spominj-a-mo sonz;xijskih poskusov Romunke Maiazicanu, ki je v delavnici pariške zvezdarno pod vodstvom francoskega raziskovalca in učenjaka D&slaucires-a izumila postopanje, kako se napravijo svinec in druge kovine radioaktivne pod vplivom solnčnih žarkov. Skoraj istočasno s tem uspehom se je posrečilo ameriškemu inženirju dr.ju W. D. Coolidge-ju izdelati v delavnici družbe General Electric Company katodne cevi nenavadne je kosti, ki zamorejo proizvajati žarke podobnih lastnosti, kakršne izžareva radij v naravi. Za znanstvene uspehe gospe Ma-razicanu v Parizu in inženirja Coo-lidge-ja v New Yorku se niso zanimali samo učenjaški krogi. Zanimanje jo zajelo umevno tudi druge kroge. Saj je šlo tu za vprašanje, čigar praktični pomen se ni dal v začetku niti pregledati. Kakor znano, igra radij v terapiji (zdravilstvu), v tehniki in v neštetih panogah znanstvenega raziskovanja zelo veliko vlogo. Pridobivanje te dragocene prvine je združeno z velikimi težavami; vsak mili-gram se mora odvzeti naravi komaj po najhujšem boju. Radija se pridobi na vsem svetu vsako leto komaj nekaj gramov; možnost, dobiti radij na umetni način, odpira torej izredno mnogo obetajočo prihodnjost. Zdi se, da se je plemenito tekmovanje "med romunsko raziskovalko in med ameriškim inženirjem končalo z zmago tega zadnjega. Umetno 'ižpre min janje kovin v radioaktivne tvarine, kakor se je poizkusilo v Parizu, utegne o-stali vsaj v bližnji bodočnosti samo nekak laboratorijski uspeh, medtem ko zaznamuje proizvodnja radijskih žarkov po katodnih ceveh ogromne jakosti že čudovito praktične uspehe. Kakor se je poročalo, je napravil dr. Coolidge katodne cevi naravnost fantastične napetosti (900.000 voltov) in se trudi dospeti do cevi z napetostjo enega milijona voltov. Ze katodna cev 900.000 voltov na-pravlja čudeže. Izžarja v vsaki sekundi 180 milijonov elektronov, kojih hitrost se približuje hitrosti svetlobe, torej največji doslej znani hitrosti v naravi, t. j. 300.000 km v sekundi. Aparat dr.ia Coolidge-ja zamore proizvajati vse tri vrste radijskih žarkov. Beta žarki se uporabljajo v zdravilne namene, medtem ko igrajo Gama žarki kot najtrši žarki zemskega izvora veliko vlogo pri različnih poizkusih. Prebitno silo teh Gama žarkov prekašajo edino le ultra X-žarki, ki sta jih odkrila Avstrijec Hess in Nemec Kolhorster in ki jih po-Siljajo zvezde rimske ceste v zemeljsko ozračje. Vpliv žarkov iz Coolidge-jeve cevi i0 skoraj enak naravnemu radiju. V zadnjih dneh napravljeni poizkusi so dognali, da zamorejo ti Žarki izpremeniti pline v trde predmete, da se gotove kovine pod njihovim vplivom več ur zaporedoma svetlikajo, da stanice živalskega organizma — poizkusi so se napravili s kunci — po svoji kakovosti ali uničijo ali pa pospešijo njihovo rast. Vse to je pa šele skromen začetek: kajti omenjena Coo-lidge-jeva cevka je sposobna Še za marsikako izpopolnitev in bi znala dati človeštvu še marsikatero čudo. Kie ie otjstal MM zate!!® s mio im Lojzso Humoreska. Alfred Hedenstjern. Gospod inženir Brander je bil poročen z neko žensko, ki ji je bilo Lojza ime, in nad katero se v sedmih letih zaJkona ni mogel niti enkrat resno potožiti. Mnogo je ljudi, ki ne morejo imeti žene, psa ali konja niti teden dni, da bi ne preklinjali svoje neumnosti, da so si kaj takega nakopali na glavo. V primeri s temi je bi! Brander srečen mož. Samo ena stvar na njegovi ženi mu je bila neprijetna; bila je tako strašno prozaične nravi, njeno ljubkanje se je v besedah in v dejanjih oklepalo vsega zemskega. Nrkoli ni dejala: xMoj ljubček», «moj ljubljeni mož», aradost mojega življenja« «moje srčecs; nikoli ni zapisala: «Tvoja večno te ljubeča«, imenovala ga je vedno «Fetc rček», «možiček», »starec*, Četudi še nt imel štiridesetih let. In če je bila sredi gospodinjskega dela in je z ljubečim in toplim srcerr prišel k nji in io je R^žno in lepo ljubkoval in ji Šepetal: «Moje zlato moja rožica Lojeica!» — ga je z nogavico, ki jo je ba5 nataknila na reko da jo zašije, otria okrog ust in mu dejala: «Kaj je, PeterČek? Ali boš jedel špargeljne za kosilo?* Ka' takega dirne zelo neprijetno, Č6 je človek tako zelo zaljubljen in poetičen po duhu. Sicer pa je bila Lojza izborna ženska, ki je vsako leto o svojem času rodila po enega otroka, postavila točno ob minuti dobro jed na mizo in je od mesečne plače vselej dela malo vsoto na stran. Mlada m lepa je bila tudi, znala pa jo vsakega moškega, ki se ji je hotel preveč približati, primerno zavrnili Pred poroko Brander njene prozaične nravi ni tako zelo opazil, zakaj tedaj so vse ženske nekoliko drugačne; zdaj pa se mu je zdelo, da ga Lojza nekoliko preveč tlači k zemlji, med tem ko je hrepenela njegova ljubezen v svetlomodra prostranstva in hotela seeti na z zlatom obrobljene oblake in objeti z enim pogledom zemljo in nebo. j Nekoč je moral po opravkih -za več dni odpotovati. Oh slovesu jo je tako krepko objel, kot da bi bil gasilec z mokro rjuho, ki je ogrnil in stisnil baletko, katera se je užgala med predstavo na gledališkem odru. Nato je dejal: «Bodi zdrava, ti solnce mojega življenja! Vsi dobri nebeški keru-bini naj varujejo mojega angela med tem, ko bo mene daleč proč od tebe grizlo hrepenenje.* «No, adijo, Peterček! Da nisi pozabil zobne krtačke! Ce boš videl dobro blago za posteljno prevleko, kupi ga nekaj metrov za Mimino posteljico.* Brander se je dobesedno zrušil sam v sebi in zardel nad njenimi vsakdanjimi besedami ter s težkim srcem stopil na vlak. Naslednjega dne ji je pisal pismo, ki je začelo: «Lučika mojega srca!» in končalo: «Tvoj do smrti te obožujoči Peter!» Nato je narisal spodaj v levi kot pisma krog, v katerega je zapisal: «Tu sem pismo poljubil!» Pismo je vsebovalo natančen popis vseh muk hrepenenja, ki so ga mučile radi ločitve. No, Lojza je odgovorila z njej lastno prijaznostjo in točnostjo na navadni poštni dopisnici: «Moj možek! Mi smo vsi veseli in zdravi in pozdravljamo papana neštetokrat in se mu zahvaljujemo za njegovo pismo. Ker si že na potovaniu, moj stari, le ostani par dni dalje in se razvedri nekoliko. Novega ni nič. Tvoja Lojza».» Z bolestnim, pol grenkim nasmehom je spravil Brander dopisnico tako blizu svojega srca, kot je lega njegovih žepov to dovoljevala in mislil: «S svojo strašno vsakdan njostjo bo končno zadušila mojo ljube zen.» Domov se je vračal naravnost, ponoči, plačal je bil spalni kup6 in je ležal na eni izmed gornjih postelj. Na spodnjih posteljah sta ležala neki gospod in neka dama. Takega položaja se človek izogne, če le mogoče. Spalni kupe je spalna soba; za moža z ženo jo neprijetno imeti v svoji spalnici tujega moškega. Toda sila kola lomi; vlak je bil prenapolnjen. Gospod Peter Brander je bil zelo obziren. Hotel se je narediti kolikor mogoče neprisotnega. Ta prizor ni bil eden izmed tistih, ko vsak leže na svoio posteljo in se sliši samo še: «Ali te zebe?» — «Ah, kako je soparno tu notri!» — «Potrpi!» — Ne, ta dva sta sedla na eno in isto posteljo in se objela. Nato sta jokala in se poliub-liala. Zc.kaj sta se poljubljala, Brander ni izvedel; toda jokata zato si je misli, ker se morata za dolgo časa ločiti, morda za štiri, ali celo za pet mesecev. To je bilo nežnosti, ljubezni in poezije! Dajala sta si najnežnejša imena in si v pesniških besedah zagotavljala ljubezen. On jo je vprašal. Če ima življenje sploh še smisel zanj, ko mora biti tako dole-o ločen od nje? Od-eovor na to mu je ostala dolžna. Bržkone je bila istega mnenja, da življenje nima nikakega zmisla več. Nato ga je vprašala ona, trepetajoča in brezupna, s srce pretresu-jočim glasom, kaj naj stori, da bo mogla živeti, da bo mogla dihati zrak, ki ga bo tudi on ž njo užival, on, «njen večni, nepozabni ljubček?» Ta je povesil glavo in strmel v temen odsev zastrte luči, kot da tudi on tega ne ve. Ona, bolj nego on, je govorila s tako vročimi, toplimi in poetičnimi izrazi, da ie bilo za žensko, ki je nosila na svoji levici širok poročni prstan, res nekaj nenavadnega. «Ali strop pušča?« je vprašala ona in obrisala skoro nevoljna veliko, čisto kapljo z desne hlačnice svojega ljubčka. Ah, bila je solza, ki je padia iz oči Petra Branderja, sciza ganotja in sočutja, ki ji je sledil vzdih: «Ah. da bi bila tudi moja Lojza taka!» Iz težkega joka je bilo spoznati, da se bliža trenutek, ko bo moral eden izmed njih drugega zapustiti. V tem svečanem trenutku sta izrazila oba svoje najtoplejše želie. On bi bil zase popolnoma srečen, Če bi mogel enkrat na dan, ne da bi njD videl, poljubiti zemljo, ki jo bo pohodila njena noga. Ona pa jo dejala, da je pripravljena živeti štirinajst dni od par dimov njegove cigare. Slovesa sploh ni mogoče popisati. Bil je srce pretre^uioč; globokega obžalovanja vredni mož je planil iz železniškega voza v mrzlo vlažno, bledo in megleno jutro s tako strašnim obupom na svojem obrazu, da bi bil zasač«>n ponarejevalec menic v primeri ž njim podoben novoporočencu. Sicer pa je imel lep obraz, vranje črne lase in brado. Ko je odšel, se je vrgla dama na posteljo -s takim krikom, kot ga zažene zaiec, obstreljen v zadnje noge, ko vidi prihajati lovca z nožem v roki, da bi ga zabodel. In znova je vzdihnil Peter Brander: «Ah. da bi bila tudi moja I-OJ7-H takaJj* Polagoma se je potolažila — sicer ne njen obup, ampak njegovi viharni izbruhi. Umila si je obraz in roke, in si posadila klobuk na glavo. Ko je vzšlo solnce, si je olupila jabolko, ki jih je ležalo na ducat na drugi postelji, a se de nobenega ni bila dotaknila. Poškropila se je s kolonjsko vodo od nog do glave, in ko je Peter Brander s prijaznim «dobro jutro* splezal s svojega ležišča, ga je vprašala, koliko je ura. Bila je lepa, fina gospa, nepopisna noblesa in korektnost sta jo odlikovali v celoti; ni bila lepša kot njegova žena Lojza; toda kakšna čustva! «Ah, da bi bila tudi moja Lojza taka!» Nenadoma se je ubogi gospe zelo mudilo pograbiti svoje stvari. Tako, tu bo izstopila? Peter ji je pomagal spodobno in nežno. Na peronu je stal starejši, dobrodušni gospod in radoveden kukal v voz. Njegovi lasje so bili že osiveli, njegovi brki so bili svetle barve. Ko ga je dama zagledala, je planila iz kupnja, se zasmejala s celim obrazom, mu ovila roke okrog vratu in vzkliknila: «Tu me imaš, moj ljubi m oži ček! Oh, kako sem hrepenela po tebi! Kako mi je bilo dolg čas! Ali si vesel, da imaš zopet svojo ljubo, malo ženko?» «Ce sem vesel!» je zašepetal in bil videti nenavadno srečen. Odšla sta r živem pogovoru. Toda ob oknu je stal Peter Brander, bled ko mrlič, z odprtimi usti, ves trd od začudenja. Nato je po-pad-el svojo palico, zavihtel je in vzkliknil ogorčen: «Tri tisoč zelenih hudičev, če hi bila moja Lojza taka!* Ko je prišel domov, je sedela njegova Lojza pri mizi in čistila solato. «Ne, glej, kaj ne prihaja tu moj stari! Ali si res ti? No, zato pa dobiš vroč poljub!« Nato je odgovoril Brander iz čustva in prepričanja: «VroČ ali ne, to nič ne de, toda ti si v vsakem slučaju moja ljuba Lojza in najboljša žena na svetu!» In od tega dne ni bil nič več tako nezadovoljen, da je njegova žena tako strašno prozaična in vsakdanja. Razne zanimivosti Vebhradska katedrala poviša. na v baziliko Velehradska katedrala, kjer so po legendi shranjene kosti sv. Metoda, je bila te dni s papeževim. odlokom povišana v baziliko. Po znani encikliki, ki jo je poslal papež lani čehoslo-vaškim. in jugoslovenskim škofom, smatrajo čehoslovaški katoličani to dejanje sv. očeta za. nov izraz simpatije za unijoni-stično idejo, idejo ujedinjena vzhodne in zapadne cerkve, kajti Velehrad je sedež papeškega liceja, kjer polagajo misijonarji za slovanske zemlje svoje izpite, in obenem mesto, kjer se vrše unijonistični kongresi, katerih poslednji se je vršil lani. Že povodom proslave 1100. rojstnega dne sv. Cirila, ki se je_vršila lani, se je sprožil predlog, da se naprosi sv. očeta, da bi odlikoval velehradsko katedralo s tem, da jo poviša v baziliko; toda na kongresu, ki se je vršil pozneje v istem letu, ni bilo ničesar storjeno v tem pogledu, ker je bil pri vsej stvari mero-dajen olomuški nadškof. Kljub temu pa je dne 14. februarja t. 1., na dan smrti sv. Cirila, katerega relikvije so shranjene v cerkvi sv. Iilementa v Rimu, dospel skoro nepričakovano papežev odlok o povišanju. To odlikovanje je v sedemstoletni zgodovini velehradske katedrale značilen zgodovinski moment, kajti z Velehradom je tesno zvezana vsa zgodovina krščanstva na ozemlju današnje čehoslovaške države, ki po svojem obsegu odgovarja nekdanji Velikomoravski. Naslov «bazilika» se podeljuje samo najstarejšim in najbolj znamenitim cerkvam. Castnejši naslov imajo samo štiri cerkve v Rimu, in sicer: cerkev sv. Ivana Late-ranskega, sv. Petra v Vatikanu, sv. Pavla in cerkev «Santa Ma-ria Maggiore». To so takoime-novane višje bazilike (arhiba-zilike). Med manjše bazilike spadajo najstarejše rimske cerkve, dalje cerkev Marije Device v Lourdesu, v Rorettu, cerkev «Santa Maria degli Angeli» v As sisi in druge. Bazilike imajo mnoge privilegije čisto verskega značaja; na pročelju na pr. imajo papežev grb, v notranjosti pa papežev baldahin, in zvon. V papeževem odloku (takozv. brevi), s katerim je bila velehradska katedrala povišana v baziliko, je navedena cela zgodovina velikomoravske države, prihod slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda na Moravsko 1. 863., in omenjeni so vsi zna-menitejši dogodki iz zgodovine velehradske katedrale. Zlasti pa so v njem podčrtani unij oni stični cilji apostolata ter želje, ki so prišle do izraza na zadnjem uni-jonističnem kongresu, ki se je vršil od 20.—24/julija minulega leta. Dalje se v svojem odloku sklicuje na mišljenje prefekta kongregacije za sv. obrede kardinala Viea in izjavlja, da se za vse čase podelfuje veleTiradske-mu božjemu hramu naslov «Ba-silica Magna». Papežev akt je podpisal dne 7. februarja vatikanski državni tajnik kardinal Peter Gasparri. Do stotinko točno Te dneve je presenetil nefci Anglež svet z izjavo, da je veljalo odkritje Amerike točno 44.954 lir. Da je prišel do te številke, se je revež trudil leta in leta. Po njegovem računu je dobil Kolumb za potovanje 3807.26 lir. Njegova plača kot admiral je namreč enašala 5719 lir in ker je ekspedicija od začetka avgusta 1492. leta do konca februarja 1493. leta trajala, mu je bilo lahko ugotoviti točni znesek. Ko jp finglctiki ra^iinar datenal Aa ItA- vilo ladij, kapitanov, moštva, je računal toliko časa, dokler ni ugotovil, kake plače so imeli vsi ti ljudje. Kapitan je tedaj zaslužil 3662.80 lir na leto in dohodki drugih mornarjev so nihali med 409.64 in 534.66 lirami. Tako je izračunal, da je veljalo odkritje Amerike do centezima točno 44.594 lir. Delovanje dunajskega patentnega urada. Dunajski patentni urad priob-čuje statistiko glede prijav in patentov v minulem letu 1927. V tem letu je bilo vsega skupaj prijavljenih 8000 izumov, od katerih je pa bilo le 2000 patentiranih. Vsi drugi so se odklonili radi podobnosti z doslej že znanimi iznajdbami. Zanimivo je, v kateri stroki se izumitelji najbolj odlikujejo. V tem oziru prednjači elektrotehnika in radio z 10B8 novostmi. Na drugem mestu je kemija z 200 izumi. Glede pisalnih strojev so bili 103 izumi patentirani, nadalje 41 novih godal, 39 novih strelnih pušk in 74 novih blagajn, ki kljubujejo vsakemu poskusu r.avrtanja od strani vnetih svedrovcev. Med navedenimi 8000 prijavami je največ dunajskih (3033), a soudeležene so tudi druge države. Francija je pri-tavila 256. Anglija 200, Švica 2:6, Cehoslovaška 276, Ogrska 147 patentov. Celo sovjetska Rusija je zastopana z enim izumom. Amerika jih je priglasila 276, Avstralija 11, Azija in Afrika po tri. Prepir radi o i oka Norveška ekspedicija, opremljena po konzulu Larsu Christense-nu v Sandefjordu, jo prišla 1. dec. 1927. z ladjo «Norve?ia» na otok Bonvet, ki je oddalj-en 2tivX) km od južnega konca Afrike. V imenu svoje vlade se je tega otoka polastila. Angleški kolonialni urad, pa zastopa mnenje, da ta otok ni brez gospodarja, ker spada že od 1. 1825. pod Anglijo, in je prepovedala tvrdki Rasmussen & Co. v Sandfjordu loviti v bližini angleško lastnine. Ker se v tem oziru zemljevidi ne ujemalo, nekateri zaznamujejo enega, drupi dva o-toka, vsa zadeva ni tako jasna. Otok, ki je predmet prepira, meri deset kilometrov v premeru. Drzni plezalec. V prvih popoldanskih urah, ko so solnčni žarki izvabili meščane na trge in ulice, je začel plezati na zvonik kelmora^nske cerkve 20-letni mladenič Meyer. Z, občudovanja vredno gotovostjo je plezal od štrline do štrline, od presledka do presledka, medtem ko je velikanska množica zamaknjeno in z nekakim trepetom opazovala drznega plezalca. Na vrhu 160 metrov visokega zvonika je napravil Meyer še več telovadnih vaj in se nato počasi in previdno spuščal v globino. Ko je prišel do tal, ga je množica pozdravila z navdušenim ploskanjem, redar ga je pa peljal na komisarijat, kjer je plezalec izjavil, da je šlo za stavo, ki jo je tudi dobil. Predpoiopna žival. Na otoku Kuhkopfu pri Stock-stadtu v Nemčiji so dobili dva metra globoko v zemlji okostnjak predpotopnega kuščarja. Čeprav je bilo nekaj kosti pri izkopavanju poškodovanih, se je vendar-le posrečilo sestaviti popolnoma ves o-kostnjak skupaj. Kužčar ima zelo debelo glavo in grozno velik gobec. Dolg je štiri metre. Konji bodo iaginlll iz armada Štirinajsti topničarski polk v Bruslju (Belgija) se bo tako rekoč motoriziral. Konji se odpravijo in na njihovo mesto pridejo motocikli in avtomobili. A tudi drugi topničarski polki v Belgiji bodo kmalu sledili vzgledu štirinajstega polka, tako da bo konj popolnoma izginil iz topničarskih oddelkov. Podaljšanje življenja V prejSnji dobi so bili — tako se prineveduje — ljudje boljši, bolj /dravi, imeli so več veselja do dela in so tudi delj časa živeli. Naj na tAm ddlaaIu omenimo starost starih očajtov, kakor jih navaja sveto pismo stare zaveze, Metuzalem 1000 let, Noe 600, Enoh 350 in Mo-zes 120. Ob enem se tudi govori, da so bili ljudje iz prejšnjih stoletij krepkejši in bolj zdravi kakor dandanašnji degenerirani rod in da so ženske za časa naših pra-dedov mnogo več napravile kakor ženske sedanje dobe Statistilia, Vsa zadeva postane pa vsa drugačna, kakor hitro so nam dani podatki v številkah. Po statističnih podatkih spoznamo, da je postalo življenje povprečno daljše in to popolnoma v nasprotju z doslej razširjenim na^ranjem. V Zedi-njenih državah Sev. Ameriko so dosegli ljudje v začetku 19. stoletja povprečno starost približno pet in tridesetih let, na koncu stoletja žo približno pet in štiridesetih let in let 1921. je znašala povprečna starost že osem in petdeset let. V dobi sto in dvajsetih let se je torej v Zedinjenih državah Sev. Amerike zvišala povprečna dota človeškega življenja za celih tri in dvajset let. Tudi iz prejšnjih dob imamo nekaj številk, toda te nikakor niso točne, po teh bi se bila povprečna življenjska doba v Ameriki od šestnajstega stoletja dalje več ko podvojila. Že dolgo časa sem ima Amerika dobro zdravstveno statistiko. Tam so se v teku pol stoletja smrtni slučaji pri otrocih do petega leta za polovico zmanjšali, v poznejših letih, t. j. od petnajstega do dvajsetega leta celo za dve tretjini. S tem je dognano, da ne povzroča samo zmanjšanje umrljivosti dojenčkov podaljšanja povprečne življenjske dobe. Tudi življenjski izgledi starejših oseb so se povprečno izboljšali: Življenjska meja se je pomaknila naprej. V Nemčiji je prišlo leta 1871. na tisoč prebivalcev še 31.0 umrlil in mrtvo rojenih oseb, to število je pa padlo do leta 1922 na 15.1. Glavni vzrok Glavni vzrok povprečnega podaljšanja življenja tiči v izboljšanju higijene. Razvoj velikih mest, pomanjkanje stanovanj, udomačitev škodljivih užitnih sredstev so sicer pojavi, ki škodujejo zdravju. Tem stoje pa nasproti napredujoča spoznavanja, rastoča skrb za širše ljudske kroge, boljše medicinske možnosti proti številnim boleznim, uspešni boj proti nalez-. Ijivim boleznim. Ženskam tudi ne groze več posebne nevarnosti radi nosečnosti, ob porodu in po porodu. Bolezni pri dojencih so se znatno znižale, kakor liitro so se zdravniki poglobili v pravila pre-hranitve. Hockefellerjev recept. Kdor bi si sam hotel podaljšati življenje, bi lahko računal z možnim uspehom. Starost 150 let je dognana in starost 120 let ni ravno preredka. Bistveno je seveda, ne samo dolgo živeti, marveč o-hranrti se do poznih let prožnega in svežeca. Zelo poučna je v tem oziru zgodba, starega Johna Rocke-fellerja ki so jo prinesli skoraj vsi ameriški listi o priliki njegovega 86. rojstnega dneva. Ali jo resnična ali izmišljena, se ne ve, jedro zgodbe pa pojasnuje, kaj je potrebno, da se doseže visoka starost in mladostna prožnost. Rockefeller je znan po svoji izredni telesni in duševni svežosti. Med Amerikanci, ki si tenra pojava ne morejo kar tako razlagati, se je razširilo mnenje, da je bogatemu milijonarju sestavil in skuhal neki ameriški zdravnik poseben življenjski eliksir, seveda za dober honorar, ki je znašal en milijon dolarjev. Kočkefeller jo čul o tej govorici in je imel dovolj šegavosti, potrditi to vest, da mu je bil namreč v resnici predpisal njegov domači zdravnik čudodelno sredstvo, Čigar uporabi se mora zahvaliti za svojo mladostno svežost v visoki starosti. Pri nekem obedu je izročil vsakemu gostu neke vrste šek z lastnoročnim podpisom. Šek se je glasil na sto — let življenja in je vseboval na zadnji strani recept za omenjeno čudodelno sredstvo, ki je ohranilo Rockefellerja tako mladostnega. Recept se je glasil: 1. Ne zbiraj maščobo. Vitkost je zdravje. ^ 2. Delaj vedno telesne vaje. 3. Zrak, ki ga vdihuješ med spanjem, bodi vedno čist in svež. 4. Pij mnogo vode na dan. 5. Ne jezi se in izogibaj se vsakega razburjanja. V teh petih točkah so dani v resnici migljaji glede pravilnega življenja. Vitki ljudje imajo trikrat večji izgled, da dočakajo osemdeseto leto, kakor debeluhi. Mnogo več liudt je le prezgodaj umrlo, ker so preveč jedli, kakor radi takozvane podhranitve (nezadostne prehrane). Izogibati se je treba izdatnih jedi, obenem se je pa treba tudi izogibati prevelikega uživanja alkoholnih pijač. Samo redno telesno gibanje in redno telesne vaje ohranijo vse telesne organe prožne. Zdravo spanje jo naj-,boljše sredstvo za podaljšanje življenja in spanje postaja tem bolj zdravo, čim bolj je zrak, ki prihaja v dihala, svež. Zato je dobro spati pri odprtem oknu. Uživanje izdatne količine vode je po mnenju ameriških zdravnikov velike važnosti. Voda prihaja iz želodca in čreves v kri, prepere temeljito vse organe in jih reši nepotrebnih ostankov presnove. Tudi kri .se pri zdravem človeku hitreje pretaka. Najtežja točka in obenem najvažnejša je pa: ne jezi se in izogibaj se vsakega razburjanja! Ljudem, ki stojo v poklicnem življenju, bo silno težko, ravnati se po tem predpisu. Radi tega tudi ne moremo trditi, da je bilo za dolarskega milijonarja kakršen je Rok-kefeller, posebno lahko izpoinje-vati gori omenjeno pravilo. Ni dvoma,- da se nudi priložaiost do jeze in razburjanja pri bogatinih prav tako čestokrat, kakor pri revnejših osebah. Notranja kakovost pripomore še največ, da se doseže prepotrebni dušni mir. Na vsak način pomaga samovzgoja človeku v tem oziru, da doseže to, kar je v začetku primanjkovalo. Redno življenja Taki nasveti se zde mnogim ljudem le preveč preprosti. Rajši bi dosegli visoko starost s kako pomlajevalno operacijo, kakor bi oni, ki hoče postati vitek najrajši vse snedel in potem použil nekaj praškov, ki bi prejšnjo požrešnosfc izenačili. Čudežnih zdravljenj pa v tem smislu ni. Kdor hoče dolgo živeti, mora že zarana stremiti po tem — prav za prav bi moral začeti že pri izberi svojih staršev. Pokazalo se je, da jo dolgo življenje staršev in drugih prednikov najugodnejši predpogoj, da dočakajo tudi njihovi otroci visoko starost. Toda tudi tam, kjer ni dan ta predpoeoj, se postavi lahko s pravilnim življenjem temelj dolgemu življenju. BORZNO POROČILO Trst, 27. februarja 1C2S. Amsterdam 757-7(53, Belgija 261-2G5, Francija 74.10-74.40, London 92.04-92.24, New-York 18 -18.90, Španiia 318-324, Švica 362.50-364.50 Atene 24.75-25.25, Berlin 448-454, Bukarešt 11.37K-11.77'A, Praga 55.85-56. Ogrska 327-333, Dunaj 263.25-269.25, Zagreb 33.12K 33.42^. Uradna cena zlata (25. 2.) L 364.39. ZDRAVNIK lir ' 18! III • 11 illtL lil UIiIjI ordinira v Trstu U a S. Lazzan 23 i! (zraven kavarne Ro.na) od l(j 30 t.iein domu) IržsSfta posojilaiea !fl fcMillililtS registr. zadruga z omej. pf»ro3t>rt>m uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrc bianca 19» I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči rafun in vlogt za čekovni promet, ter jih obrestuje pO o o večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, rastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- tla razpolago mm celice (safa) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. teief. 25-67. BsHi !):>. M M Tiskarna Edinost i? Trstui! ^-rTftlTTT-,................. »I»»>MW«W*H »mn>«K»»«»«»» i livržuje vsa tiskarska dela v najmcdarnai?m st lu kakor : ? j..j; u va^hsrvnem tisku. Razooiaoa z naimodernsiinnl strojU i j iiTrm/g ----------:--- ..'---4 • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z naimodernejiml^stroil, j 5 trkam!. Tynotype. slereotypijo ter rotac.jskim strajam -Vsa naročila sa izvršujejo točna in pa zmarn h cenah. .......................... S traja m. j cenah, i '»«■«».«»! »i I Ul. S. Francesco d' Assisi 201 «