izdaja zveza geodetov slovenije published by the assodation of surveyors, slovenia, yugoslavia it} , letnik 24 , str. 253 ~346 1 ju bi jana december 1980 , udk528•863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Vlado Kolman, glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar, urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispev- ke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Ba·,1.ovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks · · - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odborh: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jure Beseničar Lektor Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna naročnina za prvi izvod je 700 din, za na- daljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geo- detov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.::50100-678- 000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada 750 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od praneta 1proizvodov 60 V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 255 IZ ZNANOSTI IN STROKE 257 13. geodetski dan - slavnostni del - Vloga in pomen zemljiškega katastra (Milan Naprudnik) 261 - Zemljiški kataster kot osnova za oblikovanje baze podatkov o zemljiščih (Tomaž Banovec) 263 - Zemljiški kataster in družbeno potrebne evidence (Peter Svetik) 270 - Povezava zemljiškega katastra z drugimi evidencami (Janez Kobilica) 279 - Pomen in vloga zemljiškega katastra v občinskih planih (Franc Jenič) 283 Pomen zemljiškokatastrskih podatkov pri urejanju kmetijskih zemljišč (Franci Šala) 286 - Pomen zemljiškokatastrskih podatkov pri urbanističnem ure- janju v občini (Anton Prosen) 288 - Vpliv obdavčenja po katastrskem dohodku na zemljiško politiko (Ivanka Us) 291 - Ocena zemljiškokatastrskih podatkov s stališča urejanja gozdov (Milan Juvančič) 295 - Katastrska klasifikacija in vrednotenje zemljišč (Mateja Platovšek) 298 j - Možnosti za ustanovitev nove evidence nepremičnin ( Gojmir Mlakar) 303 - Stvarnopravne pravice in nosilci teh pravic, kakor jih obravnavamo v zemljiškem katastru (Lidija Andolšek) 309 - Obsežnost, zahtevnost in vrednotenje del na zemljiškem katastru (Vlado Kolman) 316 - O možnostih sistematičneaa vzdrževanja zemljiškega katastra glede na stanje operata,-predpise in kadre (Zmago Čermelj) 319 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 326 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1980 PO AVTORJIH 329 IZVLEČKI 333 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 255 FROM SCIENCE ANO PROFESSION 13 th geodetic day - ceremonial part 257 - The role and the meaning of the land register (Milan Naprudnik) 261 - The register as basis for formation of land data base (Tomaž Banovec) 263 - Land register and socially required evidences (Peter Svetik) 270 - The connection of the land register with other evidence (Janez Kobilica) 279 - The meaning and the role of land register in community planning (Franc Jenič) 283 - The meaning of land register data for physical planning and putting in order of agricultural lands (Franci Šala) 286 - The meaning of land register data for use in urban planning in a community (Anton Prosen) 288 - Impact of taxation on basis of return value of land property over land policy (Ivanka Us) 291 - Review of land register data from the view point of forest arrangement (Milan Juvančič) 295 - Cadastral soil classification and valuation (Mateja Platovšek) 298 - The possibilities for the foundation of a new real estate register (Gojmir Mlakar) 303 Realty law rights and their carrier, as they are treated in connection with land register (Lidija Andolšek) 309 - The size, required qualifications, and valuation of the activities land register (Vlado Kolman) 316 - Possibilities of systematic updating of 'land register with regard to the state of cadastral records, regulations, and personnel (Zmago Čermelj) 319 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS ANO SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 326 THE OVERVIEW OF MATERIALS PUBLISHED IN THE YEAR 1980 (AUTHOR'S INDEX) 329 ABSTRACTS 333 Mlado, komaj leto dni delujoče Primorsko geodetsko društvo je letos or- ganiziralo 13.geodetski dan - vsakoletno tradicionalno srečanje sloven- skih geodetov. Bilo je v Novi Gorici 3. in 4. oktobra 1980, prvič v zgodovini geodetskih dnevov na zahodu naše republike. Prizadevnim čla­ nom odbora Primorskega geodetskega društva gre za skrbno pripravljeno srečanje iskrena zahvala. Letošnji geodetski dRn je bil posvečen zemljiškemu katastru. Imel je skupni naslov DANAŠNJI POGLEDI NA VLOGO ZEMLJIŠKEGA KATASTRA, v katerem so bili referati razvrščeni še v štiri zaokrožene celote. Geodetskemu dnevu v Novi Gorici je posvečena tudi pričujoča številka na- šega strokovnega glasila. V referate in koreferate, ki so bili podani v zelo skrajšani obliki, se bomo tako lahko v miru poglobili in realno ocenili misli vsakega avtorja posebej. V uvodnem delu najprej objavljamo pozdravne nagovore. Zlasti so zanimi- ve besede, ki jih je ob tej priložnosti izrekel predsednik skupščine ob- čine Nova Gorica Jože Šušmelj. Sledijo jim referati, koreferati in razprava po enakem vrstnem redu kot na posvetovanju samem. V zadnjem delu pa objavljamo uvodni referat in povzetek razprave v sek- ClJl za zemljiški kataster in kartografijo, ki sta tokrat zasedala sku- paj, saj je problematika v marsičem povezana. Tudi letos se je geodetskega dne udeležilo veliko število geodetov iz vse SR Slovenije. V dvorani hotela Park je bilo pripravljenih 250 se- dežev, a jih je bilo premalo. Prijetna je bila dekoracija,že zunaj pa je napis na Erjavčevi ulici opozarjal na 13.geodetski dan: razpet je bil čez cesto. Strokovni posvet je trajal z majhnimi prekinitvami od 9. do 16.ure tis- tega lepega petka dne 3.10.1980. Zaradi velikega števila referatov - bi- lo jih je kar 18 - je bilo treba avtorje omejiti na 10 minut. V tako kratkem času pa je bilo marsikomu težko prikazati bistvo svojih razglab- ljanj, zato je tembolj prav, da vse referate objavljamo v celoti. Še bolj pa bodo zanimivi za tistih 700 in več geodetov, ki se posvetovanja niso mogli udeležiti. Nič manj niso pomembni koreferati in razprava - kar 13 jih je bilo. Prek 30 udeležencev je torej s prispevki poseglo v razglab- ljanje o današnjih pogledih na vlogo zemljiškega katastra. Slika o vlo- gi in pomenu zemljiškega katastra je tako zaokrožena. Dolžnost strokov- ne zveze in Republiške geodetske uprave pa je, da temeljito proučita vse predloge, dileme, mnenja itd. v zaokroženo celoto in izluščita smeri raz- voja ter predvidita ukrepe in načine reševanja. Po kratkem odmoru se je blizu 70 udeležencev odpravilo v tovarno Meblo, kjer je RC Celje demonstriral računalniško podprt informacijski sistem zemljiškega katastra. V soboto, 4.10.1980, sta ob 9.uri skupaj zasedali sekciji za kartografi- jo in zemljiški katqster. Najprej sta bila izvoljena predsednika obeh sekcij: za zemljiški kataster Zmago Čermelj, za kartografijo pa Branko Rojc. Tudi tu je bila razprava - udeležencev je bilo prek 70 - zelo ži- GV 24(1980) 4 255 vahna in je trajala več kot dve uri. Nekaj besed kaže zapisati še o družabnem delu letošnjega praznika slo- venskih geodetov. Udeležence je presenetilo že to, da so pri vhodu do- bili nalepke z grbom Nove Gorice in z napisom "13.geodetski dan". še prijetneje so bili presenečeni na družabnem večeru v petek zvečer. Bo- gat kulturni• program, v katerem so nastopili mešani pevski zbor iz Sol- kana, folklorna skupina s Filipinov ter član Primorskega gledališča, je bil res kvaliteten. Za pogovor, izmenjavo mnenj, ples in drugo pa je časa kar prehitro zmanjkalo. Dokaj velik je bil tudi odmev v sredstvih javnega obveščanja. O njem so pisali Delo, Ljubljanski dnevnik, Primorske novice, na radiu Koper pa je bil objavljen poseben intervju s predsednikom Primorskega geodetskega društva. Zapisati je treba, da je bil 13.geodetski dan izredno uspešen. Ob napa- kah pa se moramo predvsem kaj naučiti. Škoda je, da ni bilo nobene raz- stave. Morda je bilo tudi referatov preveč, morda bi bilo bolje, da bi bili udeležencem na voljo vsaj pred posvetom. Morda ... Zavedati pa se moramo, da so vsi avtorji pripravili svoje referate v prostem času, brez kakršnihkoli honorarjev. In vendar je bila njihova kvaliteta nesporna ... Urednik za splošne prispevke informacije in zanimivosti Peter Svetik Referate s 13.geodetskega dneva objavljamo v celoti. Zaradi velikega števila referatov bi bila ta številka Geodetskega vestnika preobširna; zato bomo del referatov objavili v naslednji številki. Uredniški odbor 256 GV 2 4 (19 8 O ) 4 13. GEODETSKI DAN - NOVA GORICA 3. IN 4. OKTOBRA 1980 A. SLAVNOSTNI DEL Trinajstemu geodetskemu dnevu, ki se je začel 3.oktobra 1980 v Novi Go- rici, je predsedoval Peter Svetik, ostala člana delovnega predsedstva pa sta bila še Anton Lesar in Anton Prosen. Udeležence geodetskega dneva so pozdravili: - v imenu Zveze geodetov Slovenije predsednik ZGS Janez Kobilica - v imenu Primorskega geodetskega društva Anton Prosen - v imenu Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije podpred- sednik Peter Šivic - v imenu Skupščine občine Nova Gorica predsednik Jože Šušmelj, ki je v pozdravu udeležencem med drugim dejal: "Dovolite mi, da vas najtopleje pozdravim na našem tradicionalnem 13. geodetskem dnevu, ki je organiziran v Novi Gorici za kar smo še posebej počaščeni. Za srečanje ste si izbrali zanimivo temo zemljiški kataster, ki je povezan z upravnimi organi ter usposobitvijo informacijskega si- stema v občini. Prepričani srno, da bo vaš posvet pripomogel k razčiščevanju vprašanj ter organizirati dela na tem področju. Občina Nova Gorica je po priključitvi k matični domovini 1947 dosegla zelo velik razvoj na vseh področjih družbenega življenja zlasti pa indu- strije. v občini živi danes 56.000 ljudi od tega jih je 26.000 zaposle- nih. V teh letih je zraslo novo mesto Nova Gorica, ki šteje 18.000 lju- di in v tem obdobju je zrasla vsa industrija v občini. V večini prime- rov so bili za lokacijo objektov industrije razpoložljivi obrtni ali dru- gi objekti. Razvila se je industrija "Iskra avto elektrika", "Vozila", "Ciciban", "Goriške opekarne" in druge organizacije. z znatnim razvojem je ta industrija pri kateri prihaja do prostorskih konfliktov zaradi bližine stanovanjskih predelov že utesnjena in zato že razmišljamo o novi coni za bodoči razvoj industrije v bližini mestne- ga središča. Dinamičen in hiter razvoj gospodarstva v naši občini, ki je v sebi vse- boval tudi ekstenzivnost, je pogojeval hitro rast Nove Gorice. Nova Go- rica je vedno bolj privlačna za mlade strokovnjake, domačine, ki so na strokovnih, vodstvenih, vodilnih delovnih mestih v delovnih organiza- cijah z entuziazrnorn in drznejšimi odločitvami predstavljali gonilno si- lo v hitrejšem razvoju. Danes je za Goriško z1'1.ačilna prometna izoliranost .-i.A ~nepovezanost z jugoslovanskim prostorom, tako z železnico kot moderno cestno pove- zavo. Pred več kot 10.leti sprejeti zakon o gradnji avtoceste Šentilj-Nova Gorica se prepočasi realizira. Tudi osimski sporazumi so se opredelili za gradnjo boljših cestnih po- vezav na našem območju, saj so te osnova povečanja gospodarskih tokov med Jugoslavijo in Italijo, zato pričakujemo, da se bo začela z večjim zagonom realizirati cestna povezava v srednjeročnem obdobju. GV 24(1980) 4 257 Močnejša gospodarska osnova je omogočila, da ob stanovanjskem prosto- ru gradimo tudi objekte družbenega standarda, ki jih je v Novi Gorici absolutno premalo. če,držimo korak s potrebami prebivalcev, gradnja otroških vrtcev znatno zaostaja v šolskem prostoru. Nekoordiniranost, nesočasnost v gradnji stanovanjskih objektov družbene- ga standarda pa otežkoča in podražuje gradnjo ter združevanje sredstev za komunalno opremljenost. Take polovične rešitve ustvarjajo slabo počutje v modernih stanovanjih. Razočaranos~ nad bivalnim okoljem je v ospredju odločitve za iskanje lo- kacij za individualne gradnje izven mestnega območja, kar zahteva teme- ljito strokovno proučitev tega pojava. v družbi vedno bolj prevladuje spoznanje, da moramo gospodariti s pro- storom čimbolj racionalno in pretehtano,- v ospredje je postavljeno po- čutje človeka v tem prostoru, Vedno bolj previdno in pretehtano se odlo~ čarno za večje posege v naravo, kmetijsko zemljišče postaja dragocena prednost in uničevanje takih kvalitetnih zemljišč se težko nadomesti z melioracijami zlasti v pogojih, ki jih nudi naša klima. Razvita gradbena industrija v občini ima osnovo v črpanju surovin, la- porja, apnenca, gramoza, gline iz teh osnov raste tudi "Salonit" Anhovo. Ta črpanja povzročijo velike posege v prostor, kar skušamo v zadnjem času reševati s sanacijskimi in drugimi programi. V ospredje prihajajo tudi ekološki problemi in vedno bolj so prisotne zahteve po reševanju, oziroma postaja varstvo okolja izhodišče pri odlo- čanju mnenj v KS, pri posameznih investicijah. Spreminja se miselnost, da je potrebno industrializaciji podrediti vse druge okoliščine, zlasti počutje človeka v okolju. Težišče naših odločitev ne bi smeli prenesti v drugo skrajnost, ki bi pomenila zavoro v razvoju posameznih območij v občini. Želim vam, da bi se v našem mestu čimbolj počutili ter odnesli iz Nove Gorice poleg strokovnih spoznanj tudi najlepše vtise." Veliko delovnih uspehov in pozdrav udeležencem 13.geodetskega dneva je z brzojavko zaželel načelnik Vojaškega geografskega inštituta Miroslav Peterca. 258 GV 2 4 ( 19 8 O ) 4 ODMEVI V ČASOPISIH Srečanje geodetov v Nowi Gorici NOVA GORICA l. oktobra - Slovenska zveza geodetov in pri- morsko geodetsko društvo bosta konec tega tedna pripravila v Novi Gorici tradicionalno srečanje slovenskih geodetov. Ob otvoritvi sre- čanja v novogoriškem hotelu Park bodo podelili tudi priznanja najzaslužnejšim članom slovenske zveze geodetov. Na srečanju bodo razpravljali o temi »današnji pogledi na vlogo zemljiškega katastra«. Z referati bodo sodelovali delavci občinskih geodetskih uprav, repu- bliških sekretariatov, komitejev in 'uprave ter geodetskih delovnih organizacij. (S. C.) 13. DAN SLOVENS'KIH GEODETOV V ZNAMENJU KATASTRA Še »pravd~za o« Uporabljamo več kot 150 let stme k«1ta.stre - Preobre· menjime geodetske službe - Posodobljenje v prodoru LJUBLJANA, 3. -Zemljiški kataster je uradna evidenca o zemljiščih. Služi za različne družbene potrebe, predvsem pa v davčne, pravne i111 statistične namene, vse bolj pa tudi za druž- beno in prostorsko planiranje. Prvi katastri so v svetu zna111i že v drugem tisočletju starega štetja, pri nas pa ga je uvedla Marija Terezija sredi 18. stoletja, takrat še v obliki popisa. Izmere so opravili v letih 1818-1828. Ker so tedaj me,ili v sežnjih; so ti še.danes pretežno uporabljeni zemljiški načrti v merilu 1:2880. Posooahlja111je je nujno, navedeni primer pa je le eden od vidi- kov na zemljiški kataster, njegovo stanje in vlogo. Prav tej p,.J- blematiki je posebej posvečen letošnji, 13. Geodetski dan, ki bo 3. in 4. oktobra v Novi Gorici. Strokovnemu delu se bo na Geodetskem rlnevu tudi letos pridružil stanovski del, zade- vajoč samo geodetsko službo, njeno organiziranost in njene kadre. V Sloveniji deluje na področju geodezije okoli 1100 inženirjev, tehnikov, ri- sarjev in referentov. Prek 400 jih dela v občinskih geodet- skih upravah, prav toliko pa drugih geodetskih zavodih, inštitutih in fakultetah, 300 pa neposredno pri delovnih organizacijah. Da so te šte- vilke ob primerjavi obsega dela majhne, lepo ilustrira podatek, da .na 432 geodetov po občinskih geodetskih upravah pride evidenca nad pet milijoni parcel v Sloveniji. Ob tem podatku so razum- ljive že tudi zamude, s kate- rimi. opravlja ta služba svoje tekoče naloge, med katerimi so geodetske stQritve na te- renu le del celotne dejavnosti. Geodeti izhajajo pri svo- jem delu iz prostora oziroma njegove grafične predstave (načrti, karte). Tudi i;•delava le-teh, kartografiranje, je stvar .geodetov. V ta namen snemajo teren iz letala, po- datki o njem pa dobivajo tudi na terenu samem in ·iz najra- zličnejših virov. Temeljna problematika je v razmejeva- nju različnih območij, lastniš- tev, interesov itd. Veliko je še nepreciznih meja, odtod tra- dicionalne slovenske »pravde za II)ejo«, odtod kopica so- dobnih problemov in težave pri načrtovanju. Razlike med ·vrisanimi mejami in dejan- skimi na terenu so tudi za tri metre, kar je v veliki meri de- diščina preteklosti, ki zahteva posodabljanja. O tem in še o marsičem aktualnem bo med geodeti beseda na. njihov le- tošnji delovno-praznični dan. SANDI SITAR V petek in soboto so se v Novi Gorici zbrali slovenski geodeti in se tako prvič na Primorskem pogovarjali o mnogih strokovnih vprašanjih stroke (pg) - Praksa geodetskih dni je že vrsto let uspešna oblika dela slovenskih geodetov. Tako ra- zmeroma hitro na široki tribuni izvedo novosti, izmenjajo pa tudi številne izkušnje službe, ki je v naši republiki sicer še razme- roma mlada - lani je imela J5- 1etnico - nikakor pa ne slabo organizirana in opremljena. Tudi letošnji novogoriški geo- detski dan je bil za več kot 200 udeležencev ter v organizaciji zveze geodetov Slovenije ter Primorskega geodetskega druš- tva predvsem bogato strokovno, srečanje. Glavna tema je bila: današnji pogledi na vlogo zemlji- škega katastra. Zaradi pregled- nosti so jo razdelili v štiri pod- teme - vlogo zemljiškega kata- stra v družbenem informiranju in planiranju, vlogo zem. kat. pri vodenju in izvajanju zemljiške politike, njegovo vlogo v pravni in upravni službi ter nekatfie nove naloge v zvezi z zemljiškim katastrom. Strokovnjaki so skupno pri- pravili 18 referatov, ki bodo dobra opora pri delu geodetov v prihodnjem obdobju. Dopolnila pa jih je tudi bogata in konkretna razprava. Srečanje so geodeti izrabili tudi za podelitev priznanj neka- terim zaslužnim delavcem, biva- nje v Novi Gorici pa so izkoristili . tudi za obisk računalniškega cen- tra v Meblu·. Posvet slovenskih geodetov O vlogi zemljiškega katastra pri družbenem planiranju v občinah in urejanju prostora NOVA GORICA, 3. oktobra - Slovenski geodeti so se danes zbrali v Novi Gorici na dvodnev- nem delovnem srečanju, ki sta ga pripravili Zveza geodetov Slove- nije in primorsko geodetsko društvo. Osrednja tema »13. geodetskega dnevn« so današnji pogledi na vlogo zemljiškega ka- tastra. Delavci občinskih geodet- skih uprav, republiških sekreta- riatov, komitejev in up,rav ter geodetskih delovnih organizacij so v številnih referatih opredeli'.: vlogo zemljiškega katastra v družbenem informiranju in pla- .niranju ter pri vodenju in izvaja- nju zemljiške politike. Opozorili so predvsem na nove možnosti uporabe podatkov zemljiškega katastra, na pomen , le-teh pri družbenem planiranju v občinah, pri urejanju kmetij- skih zemljišč in urbanističnem urejanju prostora. Udeleženci posveta so si ogledali tudi prikaz računalniško vodenega zemlji- škega katastra. s. C. GV 24(1980) 4 259 260 Tako je Nova Gorica pričakala udeležen- ce 13. geodetskega dneva Predsednik Skupščine občine Nova Gorica Jože Šušmelj med pozdravnim govorom Udeleženci 13. geodetskega dneva GV 24(1980)4 B. STROKOVNI DEL VSI REFERATI IN KOREFERATI SO BILI PODANI NA GEODETSKEM DNEVU V NOVI GORICI dne 3. in 4. oktobra 1980 Milan NAPRUDNIK* VLOGA IN POMEN ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Prvotno zamišljeni uvodni referat, ki naj bi ocenil našo pripravljenost v zvezi z novimi nalogami na področju zemljiškega katastra, glede na za- mudo pri oblikovanju ključnih tematskih prispevkov ni bil realen. Ne glede na to je naša dolžnost, da v obeh dneh našega posvetovanja z vso odgovornostjo razpravljamo o tematiki, ki spremlja geodetsko dejavnost že več kot poldrugo stoletje in ki je bila zasnovana tudi kot temelj ta- kratne katastrske službe. Vse do leta 1941 se je tematika zemljiškega katastra obravnavala izključno kot instrument za obračunavanje pretežne- ga dela dohodka takratne državne tvorbe. Po zakonu vztrajnosti tega vpra- šanja nismo načenjali še vrsto let po vojni, dokler nismo po krizi v le- tu 1965 iskali priključek na družbeno upravičen razvoj naše službe. Is- kali smo ga predvsem pri urejanju prostora, ga z angažiranostjo na kar- tografiji malih in velikih meril tudi uspešno realizirali, saj smo v zad- njih petnajstih letih "pokrili" celo Slovenijo z grafičnimi osnovami,na katerih je oziroma bo možno smotrneje načrtovati izrabo prostora na ob- močjih mest in naselij, občin, regij in celotne republike. Že takrat pa smo tudi napovedovali novo vlogo zemljiškega katastra, jo načelno tudi opredelili, pa ob drugih obveznostih in tudi subjektivnih okoliščinah nismo imeli dovolj moči. Izteka se leto 1980, ko je treba z vso odgovornostjo odpreti nadaljnji razvoj zemljiškega katastra in ga razviti v njegovi prostorski funkciji ter se s tem dokončno odlepiti od pomembnosti njegovega fiskalnega zna- čaja. Zato imamo pri prehodu v novo srednjeročno obdobje zadosti izho- dišč: l. v dejstvu, da so v naši republiki na osnovi izhodišč, zapisanih v us- tavi, resolucij VIII. kongresa ZKJ ter resolucij Zvezne skupščine v razmahu priprave za gradnjo družbenega sistema informiranja; 2. v dejstvu, da je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v letu 1979 v zvezi z gradnjo sistema družbenega informiranja sprejel stališče,da je osnovna naloga geodetske službe organizacija, koordinacija in iz- vedba teritorialno opredeljenih evidenc ter zagotovitev podatkov o prostoru za potrebe njegovega racionalnega načrtovanja in upravlja- nja; 3. v dejstvu, da smo s sprejetjem Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije sprejeli tudi enotno metodologijo in obvezne enotne kazalce, ki so potrebni v procesu planiranja za pri- * 61000,YU,Ljubljana Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., direktor RGU Prispelo v objavo 1980-09-15 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 261 pravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organi- zacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. Če ponovno ana- liziramo odlok in navodila za njegovo izvajanje, bomo ugotovili, da nas izvajanje tega odloka ravno na področju zemljiškega katastra pa tudi kartografije zelo neposredno zavezuje. K temu je treba dodati, da poleg prostorske komponente v družbenih planih pripravljamo še si- stem izvedbenih načrtov za različne ravni v okviru Zakona o urejanju prostora. Komentar Pred slabima dvema letoma nas je sprejel tovariš Sergej Kraigher in je posebej govoril tudi o vlogi zemljiškega katastra. Takrat nas je opozoril, da je bila v preteklosti zemlja pretežno le predmet zem- ljiškolas.tninskih odnosov, vse bolj pomembna pa postaja problematika produktivne zemlje, s katero moramo še posebno v Sloveniji racional- no gospodariti. Ta problematika se prenaša tudi na tržišče. V ekonom- skem pogledu gre za neracionalno trošenje zemljiških potencialov, v družbenem pa za vir neupravičenega bogatenja. Tako imenovana "renta" še povečuje problem. Zato so zelo pomembne evidence v zvezi s pripra- vo zemljišč in sredstvi za financiranje ureditve teh zemljišč, po-, sebno v urbanih naseljih, so bile misli tovariša Kraigherja. 4. V dejstvu, da je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v letošnjem le- tu sprejel tudi stališča in načela za poenotenje evidenc nepremičnin, in zemljišč ter stavb, in da smo skupaj z Republiškim sekretariatom za pravosodje, upravo in proračun sprejeli obveznost, da bomo v pri- hodnjem srednjeročnem obdobju opravili vse priprave za vzpostavitev enotne evidence za smotrnejše funkcioniranje družbenopolitičnih skup- nosti s pravnih, finančnih in upravnih vidikov. V zvezi z nastavitvijo enotne evidence nepremičnin bosta imela raču­ nalništvo in razvoj javne komunikacijske mreže poseben pomen. Prave prednosti enotne evidence nepremičnin lahko pridejo do izraza le z oblikovanjem računalniško vodenega informacijskega sistema o nepre- mičninah. Le vključitev sodobne informacijske tehnologije v enotno evidenco nepremičnin pa lahko zagotavlja kontinuiran razvoj in ima perspektive v okvirih razvoja družbenega sistema informiranja. 5. K tem neposrednim izhodiščem je treba dodati še dejstvo, da bo ne glede na ponovne razprave v zveznih organih o spremembi sistema ob- davčenja od kmetijstva (predviden prehod na obdavčenje od dohodka) ostala planska in nadzorstvena vloga zemljiškega katastra tudi na tem področju. To so najbolj pomembna izhodišča, vendar dovolj, da se zavedamo obvez- nosti, ki nas čakajo pri preobrazbi te naše matične evidence. Vsebinsko preobrazbo pa bomo lahko uresničili le, če jo bo spremljala tudi preob- razba v izobraževanju, tehnologiji, pa tudi v miselnosti. In v tem je naša širša družbena odgovornost. 262 GV 24 (1980) 4 Tomaž BANOVEC* ZEMLJIŠKI KATASTER KOT OSNOVA ZA OBLIKOVANJE BAZE PODATKOV O ZEMLJIŠČIH l. UVOD Uporaba informacij o zemljiščih zahteva določeno zbirko dovolj podrob- nih podatkov oziroma drugače izkazanih dejstev o zemljiščih, predvsem pa natančno teritorialno opredelitev tako zemljišč kot tudi podatkov,ki opisujejo ali se vežej~ na to zemljišče. Ob tem verjetno ni treba pisa-~ ti o nekaterih kriterijih in pravilih, ki smo jih v geodeziji dolžni u- poštevati tako kot v družbenem sistemu informiranja (pravilo natančne lokacije, enkratnega zajemanja, uporaba določa potrebne podatke, bolje vzorčiti kot natančno meriti prevelika območja, kompatibilnost z obsto- ječo avtomatizacijo ipd.) .1 Prav tako je tudi bolje uporabiti izraz baza podatkov o zemljiščih kot informacije o zemljiščih.2 Teritorialno opredeljena baza podatkov o zem- ljiščih je sestavina baze podatkov družbenega sistema informiranja in veljajo tudi zanjo vsa pravila in koncepti, sprejeti za družbeni sistem informiranja.3 Zemljišk~ kataster je zakonsko opredeljen tako po vsebini kot po svojih funkcijah. Petnajst letni poizkusi, da bi parceli dodali kaj več, kot smo navajeni in je določeno še s predvojnimi predpisi, so ostali narav- ni teoretičnih prispevkov, poizkusov in v določeni meri tudi prevelikih obljub, saj prvi pogoj, da mora biti vsaka evidenca, ki jo nadgrajujemo, prej dobro urejena, podprta z AOP in standardizirana, ni bil izpolnjen.4 1o tem smo že veliko razpravljali; glej: Prostorski informacijski sis- tem - raziskovalna naloga in poročila: T.Banovec: Informacijski sistemi, naučno-istraživački rad u geodeziji za posvetovanje o znanstvenorazis- kovalnem delu v geodeziji, Dubrovnik 1979, ali pa predloge s tehnične konference za pripravo prostorskih družbenih planov, Kranj 1977, oziro- ma Geodetska služba in stroka v procesih družbenega planiranja, geodet- ski dan, Krško 1978. 2v zvezi s tem sem tudi smiselno spremenil naslov tega referata. Tudi v svetu vedno bolj govorijo o bazi podatkov, prenosu podatkov, standardi- zacijah baz podatkov in podobnem. Informacijski sistem pa sam zase pred- postavlja kompleks funkcij, ki jih bomo uravnavali na podlagi baze po- datkov. Baza podatkov pa je večinoma večnamenska in izmenljiva. Da bi to lahko racionalno izmenjavali, moramo ločiti bazo podatkov od samih aplikacij. 3v tem letu bo kot kaže, le sprejet Zvezni zakon o temeljih sistema druž- benega informiranja, prav tako pa ustrezen republiški zakon. Domnevamo, da bodo razvojne usmeritve na področju družbenega sistema informiranja tudi sprejete za obdobje 1981-1985. 4v tem primeru bi moral najprej obstoječi računovodski del zemljiškega katastra homogeno modernizirati in zgraditi ustrezen prenosen software ter razširiti uporabo na nekatere posebne družbene potrebe. O tem bodo govorili drugi referati, vendar so nesorazmeren razvoj zemljiške knjige in zemljiškega katastra ter večna prizadevanja za njihovo povezovanje že dolgočasni. družbeni sistem informiranja in *61000, YU, Ljubljana, Center SRS za informatiko dipl.ing.geod., direktor Prispelo v objavo 1980-09-18 GV 24 (1980) 4 263 Raziskovalno delo na tem področju stagnira v SR Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji; 5 nič dosti bolje pa ni tudi v svetu.6 Nekaj temeljnih raz- logov za tako stanje lahko obrazložimo z nespoštovanjem pravil oblikova- nja informacijskih sistemov, med zelo pomembne dodatne pa bi lahko uvr- stili: a) nesposobnost vseh uporabnikov sedanjega zemljiškega katastra, da bi uporabili, razen "otočno'', ustrezen sistem podatkov ter tako širili potrebo po podatkih o zemljiščih in jih rabili drugače kot za uprav- ljavsko(klasično) ,funkcijo zemljiškega katastratai b) organiziranost in tehnične lastnosti stroke, ki ponuja predvsem to, kar lahk0 naredi ali ponudi tako, da modernizira tehniko, ne pa vse- bine, vendar metodološko in vsebinsko tega v bistvu ne doreče,zla­ sti ne na trajnih dolgoročnih osnovah.7 Folije (oleate-kartografska dokumentacija) z vso pestrostjo barv v si- cer nestandardiziranih prikazih so še vedno pogost izdelek, tudi za ne- ke vrste uporabno "kvazi" bazo podatkov, locirano na zemljišča. Pri tem pa še ne moremo doreči 'tega, kaj je in kaj bo osnova. Moti stara, predvsem grafična izmera, ki je imamo še vedno prek 90 %. Te načrte tež- ko uporabljamo, še teže jih uskladimo s sodobnimi načrti in kartami. O nekaterih ponujenih rešitvah pa še nismo zavzeli operativnih stališč.S Boljše in seveda dražje rešitve, ponujene v raziskavah iz let 1975 in 1976 (PIS II) s postopnimi digitalizacijami, niso upravičevale izvedbe. Ideja, da bi z digitalizirano parcelo (centroid) iskali podatke za to parcelo iz drugih virov (delnih folij in delnih baz podatkov) je bila prikazana, vendar v praksi ni bila izvedena.Morda bo avtomatizacija ROTE in določitev centroidov hiš prvi korak v obdobju 1981-1985. Delo, začeto v Domžalah, nato v Celju in sedaj v Ljubljani, bo dalo vsaj metodološko osnovo,če seveda ne bomo razvili preveč različnih metodologij in s tem različnih rešitev. 5 6 7 8 Raziskovalne naloge in projekti o tej temi si kar sledijo tudi v SR Sloveniji in v Jugoslaviji. Menjamo naslove: enkrat zemljiška banka podatkov, drugič geodetski informacijski sistem, tretjič prostorski informacijski sistem, nato geodetska prostorska dokumentacija ali pa teritorialna opredelitev kazalcev družbene reprodukcije. Pomanjkljivo- sti v terminologiji, kaj šele v elaboratih! Po turneji, ki jo je omogočil OECD, o kateri smo poročali v letu 1972, sem bral tudi o novih prizadevanjih, zlasti v ZRN (Poročilo o obisku v ZRN, RGU, 1980), kjer pa razen mnogih raziskovalnih prizadevanj ni opa- ziti nič novega. Tako trditev vsebuje tudi Schriever:"zur Entstehung der Grundstucksdatenbank", Zeitschrift fur Vermessungswesen,september 1977, zvezek 9, str. 389. Podobno pišejo tudi Lughlin, John,Slopp, Ja- mes v"Toward the Development ofMultipurposeCadastral systems;• Journal of the Surveying and Mapping Division, ASCE Vol. 103,september 1977, str. 53 do 73. Pri določanju potreb po podatkih gre predvsem za večnamenske družbene potrebe, vendar mora biti ta potreba določena in izpeljana strokovno korektno in dovolj natančno. Pri tem se lahko z raznimi tehnologijami in parcialnimi predpisi zelo greši in postajamo nepopolni. Sama moder- nizacija in iskanje dela za stroje in ljudi pa je izredno nevarna stvar. Uporaba folij pomanjšanih zemljiškokatastrskih načrtov na temeljnem to- pografskem načrtu v merilu 1:5000 se mi zdi najbolj racionalna in gle- de na pravno vrednost osnove najbolj korektna. Ob tem pa smo brez od- govorov, kaj napraviti s staro izmero, ki bo, kot kaže, veljala še mno- go let. Ali so avstrijska prizadevanja, za katera smo se navduševali v začetku sedemdesetih let, dala kakšne rezultate? Če bomo kdaj digitali- zirali meje ali centroide parcel, moramo vedeti, na katerih osnovah jih bomo, kaj bo kompatibilno in kako bomo to naredili. 264 GV 24(1980) 4 2. NOVEJŠE POTREBE PO PODATKIH O ZEMLJIŠČIH 2.1. Nove potrebe V SR Sloveniji se zadnja leta še posebej dosti dogovarjamo o namenski rabi zemljišč (Land use). Prostorski deli družbenih planov naj bi zla- sti določali namensko rabo zemljišč ob dolgoročnih razvojnih predpostav- kah.9 Ob tem pa nam manjka podatkov (kazalcev) nekatere razvojne trdit- ve pa so tako praktično nedokazane. Na primer: izjava, dal% njivskih površin v SR Sloveniji pozidamo vsako leto, ni dokazana z uradnimi po- datki. Ne vemo natančno, koliko njiv imamo neobdelanih, niti koliko jih prehaja v· travnike, rašnike in končno v gozdove. Znani podatki izvirajo iz raziskovalnih prizadevanj gozdarske službe, ne pa iz geodetske, ki naj bi bila nosilka dela informacijskega sistema. Po drugi strani pa stanovanjsko gospodarstvo vidi vse probleme le v po- manjkanju stavbnih zemljišč,10 komunalno gospodarstvo pa v problemih zemljiške rente in pravične odškodnine, kar vse je povezano z bazo po- datkov o zemljiščih. Za dobro zemljiško politiko nam manjka družbenoeko- nomskih podatkov, vezanih na zemljišča, s katerimi praviloma "uradno" ne razpolagamo. Geodetska služba bi lahko tako SDK, kot statistika za podat- ke o zemljiščih bila prisotna s konkretnimi podatki ob letnih in sred- njeročnih planih. Osnove za to ima, to je zemljiški kataster, ki pa ga je treba .temu prilagoditi. Prilagoditev pa ne sme biti preveč globalnall, temveč delovna in konkretna v dokaj zoženi bazi podatkov, tako da bo za- dovoljila temeljne zahteve za dobro družbeno upravljanje. 2.2. Potrebe in možnosti 2.2.1. že dolgo nam je znano, 12 da lahko v kabinetu s fotoposnetkom za- dovoljivo določimo kulturo na izbrani parceli. Zakaj tega ne de- lamo, saj je razmeroma preprosto? Dobre, družbeno podprte ideje moramo vendar tudi uresničevati. Zato je bilo uvedeno tudi ciklič­ no aerosnemanje, ki ni popolnoma izrabljeno. 9 Ob tem naj bi predvsem proučevali dolgoročne in srednjeročne razvojne prognoze in same planske akte ter zlasti strukturirane elemente, kot jih predvideva Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SFRJ ter ustrezna zakonodaja v SR Sloveniji. Prav tako so pomembne analize razvojnih možnosti družbenopolitičnih skupnosti SFRJ, socialističnih republik in pokrajin ter občin, pa tudi samouprav- nih organizacij in skupnosti. Že same prioritete, kot so hrana in ener- gija, zahtevajo izredne transformacije in pospešeno gradnjo večnamenske baze podatkov o zemljiščih. 10 skoraj vedno se nam vsi stanovanjski problemi prenesejo na zemljišča; ta so nepripravljena, nimamo zadostnih evidenc za pridobivanje in pri- pravo teh zemljišč itd. Tako stanje je tudi v drugih republikah. Grad- nja stanovanjske soseske traja po zagrebških izkušnjah najmanj 55 me- secev (Dugave). Od tega vzame dve do tri leta priprava zemljišč. V no- vem sistemu planiranja zemljišča postajajo element dogovarjanja 1n spo- razumevanja ne samo v cenovnem smislu, temveč tudi v lokacijskem. 11 To pomeni, da določimo bazo podatkov za vsako območje dovolj homogeno, naenkrat in baze ne širimo. V študijah PIS-a smo med drugim ugotovili, da je treba v urbaniziranem območju na parcelo (zemljišče) zbrati do 60 novih podatkov, za manj zanimiva zemljišča pa obstoječi zadoščajo. Globalno bi pomenilo, da delamo prazne datoteke. 12 PIS,Fotointerpretacija, publikacija ZDP, 1974. V njej je dokazano,da lahko na osnovi fotoposnetka sestavimo v kabinetu ustrezen pregled kultur. Predpisov za to še nismo spremenili, navodil, metodologije, priročnikov in tečajev tudi ni bilo. GV 24 (1980) 4 265 2.2.2.Podobno je z določanjem strmin na zemljiščih. Ni nujno, da je to digitalni model reliefa (DMR), lahko je kaj drugega, vendar so po- bočja zanimiva ne samo za energetsko bilanco zemljišča, temveč tu- di za veliko drugih nalog (poselitev, ekspozicija, prehodnost, me- teorologija, erozija itd.) .13 Na tem področju še vedno le teoreti- ziramo. 2.2.3.Sodobne tehnologije zajemanja podatkov14 (tipala, skanerji) dajejo o naših zemljiščih veliko podatkov v digitalni obliki. Če hočemo to tehnologijo izkoristiti, moramo avtomatizirati ne le računovod­ ski del zemljiškega katastra, temveč tudi grafični del. Tehnični in GLUgi razlogi zahtevajo poskusne primere. ;; 3. UPORABA BAZE PODATKOV O ZEMLJIŠČIH Za najpomembnejša vprašanja v družbenem odločanju štejemo naslednje: a) Za neko obliko in način proizvodnje (družbeno reprodukcijo) potrebu- jemo zemljišča z določenimi karakteristikami. Poznamo šele karakteri- stike, ne pa še zemljišča. Iščemo parcelo za tovarno. b) Temu linearnemu razmišljanju se običajno upremo z bolj ekološko zas- novanim razmišljanjem: iskanje zemljišča in njegovo določanje za eno samo obliko reprodukcije (določena tovarna, skladišče itd.), za kar je a) slaba rešitev, če vseh potreb po zemljiščih ne soočimo s funk- cijami njihovih optimalnih razporeditev. Tak ali podoben proces lah- ko modelno podpremo in rešujemo tudi s sredstvi AOP, čeprav je mogo- če take odločitve "procesirati" tudi z izkušnjami, kar pa je omejeno. V obeh primerih moramo ločiti probleme baze podatkov (organizirani ka- zalci, karakteristike, vštevši režime zemljišč in podobno) od samevalo- rizacije. To so značilnosti nekega zemljišča,določene z dokaj trajnimi in pomembnimi podatki o njegovi primernosti za nekatere ali vse družbe- no pomembne oblike reprodukcije (družbenoekonomski vidik). Ta dualizem in nesporazum o valorizaciji je treba rešiti že zaradi te- ga, ker se oblike družbene reprodukcije, zlasti njihov ekonomski vidik, zelo hitro menjajo. Pogojen pa je z različnimi, zlasti zunanjimi vzroki, zato mora biti zbirka integriranih (izvedenih) kazalcev za valorizacijo organizirana drugače, predvsem pa ločeno. Primer: relativno cenena nafta je omogočila intenzivno obdelavo žitnih polj v ZDA in drugod. V 3 kalorijah žita sta že 2 kaloriji energetskega vložka (traktorji in drugi stroji, umetna gnojila, zaščita, transport). Valorizacija neke površine za njivo je moderno razmišljanje, ki naj vse- skozi ohranja ločene primarne variable (parametre) tako, da v novem po- ložaju (situaciji) lahko naredimo novo valorizacijo (spremembe cene naf- te). Določiti je treba fizične lastnosti prvin od cene nafte. V našem primeru to pomeni sistem kazalcev o zemljiščih, njihovih fizič­ nih lastnostih (pedologija, geologija ipd.), ki jih je prek lokacije 13od ideje digitalnega modela reliefa v SRS je minilo že več kot 8 let. še vedno pa ni povezan z zemljiščem temveč je le posebna, večinoma av- tomatizirana oleata ali delni original. 14Tehnična konferenca v Kranju 1975; prispevki T.Banovca in Kralja: Pri- dobivanje podatkov o zemljiščih s pomočjo satelitov (LANDSAT). S pri- zadevanji sicer nadaljujemo, vendar veliko prepočasi. Ta sistem pa po- trebuje, prav tako kot DMR, s koordinatami enolično opredeljene pro- stcrske enote vštevši parcele. Sicer bomo ločili datoteke, ki jih ne bomo mogli povezovati. 266 GV 24 (1980) 4 treba povezovati z drugimi kazalci, tudi socialnimi in ekonomskimi. Ni- kakor pa ne smemo v zemljiškem katastru zbirati preveč izvedenih kazal- cev. To je lahko le izjema, saj bi sistem, ki vsebuje samo osnovne iz~ varne kazalce, lahko ostal tudi sterilen. Nekatere posledice družbenih odločitev, zlasti tiste o namembnosti zemljišč, so v informacijskem smi- slu izvedene informacije (režimi). Ti morajo biti v bazi podatkov. Po- dobno kot je polaganje delnih originalov na ustrezen topografski načrt, moramo to omogočiti tudi za sistem AOP. 4. KOLIKO KAZALCEV NA ZEMLJIŠČE? Ta razprava poteka že precej časa. Pred leti smo se navduševali za več kot 60 podatkov, kolikor jih imajo na švedskem. Podrobnejše študije so pokazale, da gre tam za "grunt", veliko kmetijo, in da je veliko podat- kov socialnega značaja (kmet, družina, bivalno okolje, hiša ipd.), ne- kaj o davkih in podobno. Sistem je ostal regionalno obdelan in tudi za- radi nekaterih pomislekov o .zaščiti individualnega podatka, omejene upo- rabe in nedJdelan. V ZRN so prizadevanja po evforiji v sedemdesetih le- tih (Schriever, Krefeld)l5 tudi obstala le pri vzorcih in poskusih. Posebno vprašanje pri določanju minimalnih enotnih obveznih kazalcev je določena družbena racionalnost in namen, ki naj bi ga dosegli. Za SR Slo- venijo so značilna pooblastila, ki jih imajo posamezne stroke in službe (geodetska, geologija, pedologija, gozdarstvo in kmetijstvo, stavbne zemljiške skupnosti, komunalne in stanovanjske skupnosti in drugi). Ne- katere so del metodologije za sporazumevanje in odločanje prenesle s samoupravnimi sporazumi na SJS-e ali strokovne organizacije in razisko- valne organizacije. Splošni družbeni interes (ki ga največkrat razumemo kot državni) se iz- raža predvsem v zahtevah (geodezija) ter podzakonskih predpisih, ki pra- viloma izredno kasnijo. Če pa tak podzakonski predpis izide, ga običaj­ no prehitro popravljamo in dopolnjujemo (kategorizacija kmetijskih zem- ljišč). Fromalno je družbeni interes izkazan tudi v obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih kazalcev, ki jo je na osnovi zakonov izdal direk- tov Zavoda SRS za družbeno planiranje. že ta predpis je težak in vsebin- sko zahteven. Po njem mora občinski plan izkazovati okoli 460 kazalcev (v planu in dokumentaciji), med drugim najmanj dve zemljiški bilanci: eno po katastrskih, drugo po "kmetijskih" kriterijih. Zahtev po kazalcih o zemljiščih je veliko. Skupna značilnost teh zahtev je precejšnja nerealnost v uresničevanju. Skoraj nobene zahteve po homo- genem, enkratnem in približno enako natančnem pokrivanju in obdelovanju v SR Sloveniji nismo uresničili. To ne pomeni, da takih podatkov ne more- mo dobiti. Le tehnike in njihova uporaba so za naše potrebe še nerazvi- te.16 Obvezni kazalci, vsaj tisti, ki jih želimo imeti za ves teritorij SRS, morajo biti resnično minimalni, ker moramo zanje doseči homogenost za vso republiko. že akcija ROTE in EHIŠ je pokazala, kako obširno in težko je širjenje baze podatkov, pa čeprav je korak zelo majhen. Potreben je projektni pristop z vsemi elementi, od navodil in inštruktaže do izvedbe projekta. Pomembna je tudi kadrovska usposobljenost geodetske službe in 15 župan mesta Essen (ZRN) nam je, ko smo ga vprašali, zakaj to mesto ne ustanovi banke podatkov o zemljiščih, odgovoril, da ima mesto sicer veliko zemljišč (trgi, ulice, parki ... ), da pa resnično razpolagajo le z okoli 20 % teh zemljišč. 16 0 možnostih LANDSAT-a smo že veliko govorili ter tudi poizkušali,ven- dar še nimamo pomembnega prispevka v praksi. GV 2 4 (19 8 O ) 4 267 stroke. Z napacnim postavljanjem prioritet lahko naredimo škodo in izpad na drugih področjih in v zadevah geodetske službe. Potrebni so še drugi ukrepi, zlasti premišljeno vzdrževanje evidenc. Razmeroma homogen je v predpisih zemljiški kataster, slabo vzdrževanje (kulture pa tudi drugo) pa močno zmanjšuje njegovo uporabnost. Največ bi naredili, če bi lahko najprej grafično, potem pa v smislu AOP nasta- vili tak uraden sistem podatkov, ki bi ga lahko uporabili tudi za let- no in petletno planiranje. Poleg lastnine, ki zaradi komplikacij z zem- ljiško knjigo še dolgo ne bo "up to date", je to zlasti sedanja in pla- nirana namenska izraba zemljišč (kulture) ali druga skala. Tak podatek ali bazo bi morali upoštevati in obravnavati vsako leto tako v občini kot v republiki. Posebno v zaostrenih prehranskih in energetskih razme- rah bi bilo to nujno. Nič hudega ne bi bilo, če bi bilo treba spremeni- ti zakonodajo! Za take podatke naj bi bile odgovorne predvsem občinske geodetske uprave, metodološko pa Republiška geodetska uprava. Šele potem bi se lotili avtomatizacije in modeliranja ter kasneje siri- li bazo podatkov za druge namene. Vzporedno s tem bi morali normalizira- ti in metodološko uskladiti pridobivanje drugih podatkov s področja fi- zičnih in naravnih lastnosti zemljišč (geologija, pedologija, kmetijst- vo, gozdarstvo, relief). Referenčni sistem za to je že dolgo koordinata in lokacija, projektni pristop pa bi prevzeli po ROTE, kar sta dva osnov- na pogoja, ki zagotavljata uspeh. 5. TEHNIKA, ORGANIZACIJA Paralelno je treba sprejeti odločitve za ustrezne avtomatizirane postop- ke. Baza podatkov o zemljiščih ne more biti tehnično in računalniško dru- gače organizirana kot druge baze podatkov družbenega sistema informira- nja. V kratkem času (letos) je treba določiti načine in tehniko vključe­ vanja v koncept komunalnega informacijskega sistema. Tu ni veliko prob- lemov, le odlašamo reševanje. V SR Sloveniji je bil s tehnično opremlje- nostjo Zavoda SRS za statistiko narejen prvi korak v tej smeri. Očitno je, da bo mogoče tudi obdelave zemljiškega katastra vključevati v javno omrežje za prenos podatkov. Nikakor pa ne bi smeli proizvodnje aplika- tivnega softwara koncentrirati na enem mestu (dve možnosti) .17 Problemi aplikativnega softwaral8 za to področje pa bodo ostali. Predvidevati pa je mogoče, da se bodo spoštovale usmeritve, standarde in vse, kar je že dogovorjeno za uresničitev družbenega sistema informiranja. Razpravljanje o ravneh informacijskih sistemov vodi k razpravam o pris- tojnostih, k zakonu in ostalem, kar je glede na stanje nepomembno. Če citiram izjavo: "Težko si namreč zamišljamo ob upoštevanju vseh možno- sti in pogojev, da bo proces avtomatizacije geodetskega informacijskega sistema (GIS)l9 potekal v smeri distribuiranega procesiranja".Ta izjava no- 17 0 načinu tehnične priključitve v DIS ne kaže govoriti ločeno ali po- sebej vendar bi bila organiziranost službe ter stroke posledica ures- ničevanja skupnih ciljev DSI.Razprave o statusu morajo biti torej is- točasne in povezane z nalogami in njihovim optimalnim izpopolnjevanjem. Nalog ne kaže odlagati. 18žal tudi šolanje ne sledi potrebam po aplikativnem softwaru,zato bodo morali geodetske aplikativne probleme reševati tudi drugi profili. 19Geodetski informacijski sistem je neprimeren izraz za integracijo ne- katerih že integriranih, v bistvu internih informacijskih sistemov ali baz podatkov. V naslovu internega gradiva, iz katerega sem povzel citat je napisano drugače. IGZ, Program razvoja in modernizacije informacij- skega sistema geodetske službe, osnutek. Ta izraz je boljiši. Iz pred- loga pa izhaja še veliko dilem, predvsem pa popolno zapiranje službe vase brez povezave s komunalnim informacijskim sistemom, ki še omenjen ni! 268 GV 24(1980) 4 vejšega datuma in so jo dali dokaj pristojni tovariši (jesen 1980, IGZ). Tako se nam ponovno zastavi vprašanje: distribuirano ali nedistribuira- no procesiranje podatkov? Ne glede na citirano izjavo mislim, da je tako možnost kot nujnost gle- de na pravila informacijskih sistemov in vsega ostalega vzpostaviti tudi GIS in s tem tudi zemljiški kataster kot eno od sestavin PIS-a, predvsem v DISTRIBUIRANI OBLIKI! To pa ne pomeni distribucije računalnikov in stro- kovnih ekip na območju SR Slovenije, temveč predvsem distribucijo baze podatkov in odgovornosti zanje tja, kjer se največ uporabljajo - v obči­ no. Zagotcviti pa bo treba dober prenos podatkov med centri (občinami) v javnem omrežju za prenos podatkov, za izdelavo sistematskega in aplika- tivnega softwara pa zagotoviti koncentracijo skrbi in odgovornosti na enem ali dveh mestih! V občini je mesto tudi za mini ali drugačne raču­ nalnike kot tehnične osnove za komunalni informacijski sistem kot tudi za daljinsko obravnavanje v velikih centrih. Bistvena pa ni tehnična, temveč vsebinska skrb za ustrezen del baze podatkov. 6. PREDLOGI Večkrat smo že predlagali smeri, nacine in nekatere naloge za področje gradnje baze podatkov tako na geodetskih dnevih kot tudi drugje. Očitno je, da nam bo še naprej manjkal bolj sistematski pristop k problemu, to je določitev ciljev (usklajenih z uporabniki), usklajevanje funkcij evi- denc, njihovih soodvisnosti, prehod od funkcij k aplikacijam, samo dolo- čanje aplikacij ter njihovo uresničevanje. Vsebinsko nove so v tem sple- tu verjetno le evidence o naravnih virih, kar pa je bolj vprašanje širi- ne kot nove problematike. Ker pa je na področju geodezije tudi v SFRJ prišlo do različnih pristo- pov, kjer delitve dela praktično ni in oblike dogovarjanja niso zažive- le, bodo naloge slovenskih geodetov še težje. Nekatere zakonske določbe (brez obljubljenih podzakonskih predpisov) si- cer prostorski del (teritorialno opredelitev) družbenega sistema infor- miranja poverjajo geodetski službi, vendar je že sedanje pomanjkanje kartografskih (grafičnih) standardizacij očitno. To je lažji del stan- dardizacije, veliko težja pa bo standardizacija v AOP. Z novo organizacijo v republiški geodetski upravi je ,del nalog in stan- dardizacije prešel tudi na druge organe in organizacije (CEDSII, RKI). Tu se bo verjetno usklajevalo, ne bodo pa se izdelovali predlogi, rešit- ve in modeli. Zato je nujno konkretizirati delo v geodetski službi, za- četi z vzgojo kadrov za to delo ter čimprej izvesti strokovno in razis- kovalno ter kadrovsko diferenciacijo na tem področju. GV 24(1980) 4 269 Peter SVETIK* ZEMLJIŠKI KATASTER IN DRUŽBENO POTREBNE EVIDENCE Uvod Zemljiški kataster je bil in ostaja temeljna evidenca geodetske službe, čeprav se njegova vloga, vsebina in pomen spreminjajo. Zadeve zemljiške- ga katastra so splošnega pomena za SR Slovenijol, saj je edina evidenca o lastništvu, legi, nbliki, površini, vrsti rabe, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišč skupaj in zadeva vse občane kot tudi družbenopolitične skupnosti in organizacije. Z njego- vim prostorskim delom (posebni režimi, pripadnost prostorskim enotam in drugi podatki o zemljiščih) pa postaja tudi ena temeljnih sestavin druž- benega sistema informiranja in nepogrešljiv instrumentarij pri posegih na zemlji (v prostor ali pri urejanju prostora po raznih definicijah) na mikro ravni. Iz zemljiškega katastra, zlasti iz prostorskega katastrskega operata(PKO) izvedeni, namensko obdelani in generalizirani podatki pa naj bi bili os- nova pri proučevanju dogajanj na zemljiščih, planiranju posegov v zem- ljišča, družbenem sistemu informiranja, spremljanju razvoja itd. na mak- ro ravni (od občine do celotne republike).2 Poleg njih pa prihajajo v poštev še drugi viri podatkov iz drugih služb. Teoretično je torej predstava o vlogi in pomenu, izvornih in izvedenih podatkih in evidencah, ki naj bi jih vodila geodetska služba, povsem jasna. V praksi pa je celoten splet mnogo bolj zapleten iz mnogih razlo- gov: kadrovskih, finančnih, časovnih in tudi tehnoloških, če ne celo miselnih. Očitno je, da so zahteve družbe pa tudi naša hotenja mnogo večji od naših realnih možnosti. To pa kaže, da je nujen parcialni pri- stop po kriteriju izkazanih potreb, tako glede na vsebino kot glede na stopnjo obdelave. Pri tem pa je pomembna presoja, ali lahko zadostimo enemu od osnovnih pravil informatike: ponuditi pravi podatek ob pravem času neposrednemu uporabniku. Še bolj pomembna pa je odločitev, ali ta- ko evidenco zadržati v geodetski službi ali ne. Zaradi zakasnitve ne smemo povzročati družbene škode. Za vodenje družbeno pomembnih evidenc pa sta predvsem pomembni ustrezna organiziranost in zadostna zasedba geodetske upravne službe. Glede orga- niziranosti v tem prispevku ni mogoče pojasniti vseh pogledov, do kate- rih sem se doslej dokopal. Ponovno naj poudarim le nujnost obstoja samo- stojnega upravnega organa za geodetske zadeve v vsaki občini.3 Kadrov- ska zasedba pa mora biti tako velika, da bo s sposobnimi kadri tudi vz- drževala vse nastavljene evidence. Menim, da se prav pri vzdrževanju evi- denc kaže naša velika slabost, ki jo potrjuje tudi praksa. Prožna organi- zacijska struktura in čimbolj Ysestransko usposobljen kader pa morata 1 Zakon o zemljiškem katastru, UL SRS št. 16/74, 2.člen 2 8.člen Zakona o geodetski službi (UL SRS št.23/76) vsebuje nekoliko drugačno opredelitev, ki se nanaša na geodetsko prostorsko dokumenta- cij o (GPD) . 3 To kažejo tako analiza in rezultati ankete kot mnenja prenekaterih na- čelnikov občinskih geodetskih uprav, ki sem jih obdelal podrobneje v svojem diplomskem delu. * 61000,YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.oec.,vodja skupine za GPD, kartografijo in statistiko Prispelo v objavo 1980-09-15 270 GV 24 (1980) 4 zagotavljati odpravljanje ozkih grl z zavestnim in tovariškim sodelova- njem vseh za določeno delo sposobnih delavcev. Z drugimi besedami: za "enostavno reprodukcijo" evidenc naj bi skrbela predvsem upravna služba, za "razširjeno reprodukcijo" pa delovne organizacije. Pri tem pojmujem načrte in karte kot instrumentarij,ki omogoča evidence, ki služijo tako geodetski kot drugim službam. V tem prispevku želim razglabljati predvsem o naslednjih, po moji pre- soji pomembnih vprašanjih: - terminologiji, saj se očitno čedalje slabše razumemo in terminološko zmedo pogosto izkoriščamo v svoj prid in ustvarjamo nepotrebna nesoglas- ja; - povezavi zemljiškega katastra prek prostorskega katastrskega operata (PKO) z izvedeno dokumentacijo o zemljiščih (IDOZ) in - o strategiji razvoja ter kadrovski problematiki. Zavedam se, da naslov tega prispevka zahteva mnogo več, kot bom sam spo- soben prispevati. Prepričan pa sem, da bo iz vseh prispevkov tega geo- detskeqa dne mogoče dodobra osvetliti pomembno problematiko in tudi naj- ti optimalne usmeritve za nadaljnji razvoj, saj je znan pregovor: zrno do zrna pogača. Zrn, čeprav tudi grenkih, pa bo dovolj. Od nas vseh pa bo odvisno, kakšno pogačo si borno zamesili. O terminologiji Ne samo geodetom, tudi drugim strokam povzroča terminologija vse več te- žav. To lahko trdim iz lastnih izkušenj: med seboj se čedalje slabše ra- zumemo in to nerazumevanje tudi vse bolj izkoriščamo v svoj prid. Termi- nološke težave pa so tudi tem večje, čim bolj je stroka ali dejavnost in- terdisciplinarna (prostorsko planiranje, družbeno informiranje, geodezija itd.). Zato sodim, da ne bodo odveč razmišljanja o nekaterih pojmih, za katere se borno morali čirnprej opredeliti tako ali drugače. Razumljivo je, da bo vsaka opredelitev kompromis; moje razmišljanje naj bo prispevek k takemu kompromisu. Najprej o evidenci, seznamu, registru in katastru. Evidenco imam za splošen pojem, ki zajema sezname (kartoteke, imenike itd.), registre in katastre kot logično hierarhijo glede na njihovo vlogo, pomen, zahtevnost in obsežnost. Evidenca naj pomeni vsako urejenost in pregled- nost (lastnine, predmetov, oseb, denarja itd.) po nekem smiselnem zapo- redju in kriteriju.4 Seznam (kartoteka, imenik itd.) je prva stopnja urejenosti nekega gradi- va (lastnine, oseb, živali, predmetov, denarja itd.), ki nima uradnega značaja. Vodi se zaradi preglednosti in urejenosti, da bi želene podatke čim hitreje našli. Urejen je po različnih kriterijih: abeceda, številčno zaporedje, tematske skupine itd. Register je prav tako urejen pregled nekega gradiva, ki pa ima že uradni značaj. Na podlagi registra se izdajajo razna potrdila in drugi dokumenti, ki imajo pravno vrednost. Običajno se vodi tekstualno, lahko pa vsebuje tudi izvedene grafične podatke. Tehnologija vpliva le na hitrost ter na- 4 Verhinčev slovar opredeljuje evidenco tako: l.očitnost, preglednost, razvidnost, 2.očitna dejstva, ki nekaj izpričujejo, 3.razvid, pregled, nadzor, 4.knjiga za tako delo ali oddelek, kjer ga opravljajo. V Leksi- konu Cankarjeve založbe pa beremo: l.očitnost, preglednost, razvidnost, 2.urejen pregled, 3.LOGIKA: spoznanje, katerega razvidnost temelji na definicijah v stavku uporabljenih pojmov ali terminov. GV 24 (1980) 4 271 tančnost vodenja in izdajanja podatkov. Vodi se za premičnine in nepre- mičnine.5 Kataster je beseda latinskega izvora, ki pomeni "seznam obdavčenih glav". Uveljavila se je kot uradna evidenca najbolj zahtevne stopnje v pisani in risani obliki (tekstualna in grafična). Temelji na izvornih podatkih in se nanaša predvsem na nepremičnine: zemljiški kataster (bolje: kata- ster zemljišč ali kataster o zemljiščih), kataster komunalnih naprav, kataster voda, kataster kraških jam6itd. Tolmačenja so po raznih virih različna. O različnosti pa nas še bolj prepričuje neposredna praksa pogovornega jezika. Zato si toliko bolj že- lim, da bi našli korc.promisno rešitev in jo potem tudi enotno uporabljali. Moje opredelitve izhajajo iz prakse, logike in iz raznih virov povzetih "povprečij". Prav tako so velike težave pri pomenskem opredeljevanju pojmov zemljišče in prostor. Tepina? pravi, da je zemljišče tisto območje, ki je namenje- no primarnemu gospodarstvu (kmetijstvo, vodno gospodarstvo, rudarstvo), prostor pa območje infrastrukture in urbanizacije. Taka opredelitev iz- haja iz marksistične teorije. K. Marx ugotavlja, da je zemlja namenjena reprodukciji in abstrakciji, prostor pa produkciji in vsakršnemu člove­ kovemu delovanju.S Pojma prostor in zemlja nedvoumno ločuje. Običajna predstava večine ljudi o prostoru pa je tridimenzionalna. V terminologiji politične ekonomije pa je zemlja najbolj splošno sredstvo človekovega de- la, eden osnovnih proizvodnih dejavnikov, ki obsega tako obdelovalno ze- mljo kot druge naravne vire. Dejstvo je, da so se pojmi "prostorsko planiranje", "prostorski informa- cijski sistem", "urejanje prostora" itd. že močno uveljavili. Pri tem pa mislimo na vsa zemljišča, pozidana in nepozidana, rodovitna in nerodovit- na, obdelana in neobdelana. Smiselna opredelitev teh pojmov, ki je naj- bližja Marxovi in se ujema tudi s sodobno ekonomsko teorijo, pa bi bila: Zemljišče je območje, ki obsega del zemeljske skorje, ne glede na njeno izrabo ali namembnost. Zemlja je območje, namenjeno primarni proizvodnji. Prostor je območje, namenjeno infrastrukturi, industriji in urbanizaciji, saj ima mnoge lastnosti tridimenzionalnosti. Prav tako je vredna vse pozornosti raba neka~erih pridevnikov. Pogosto uporabljamo npr. pridevnike geodetska, statistična, urbanistična itd. (dokumentacija, evidenca itd.). Tako se je že močno uveljavil izraz 5 6 7 Verbinčev slovar: l. register je (uraden) seznam, izkaz,popis, 2. v knjigah: imenik, po abecedi urejeno kazalo pojmov, imen, 3. trgovEki vpisnik (pri sodišču) itd. Leksikon CZ: l.seznam, popis, 2. v knjigah: imensko in stvarno kazalo, 3. pri sodišču ali drugem javnem uradu vode- ne knjige, ki zagotavljajo javen vpogled v določena pravna razmerja ... Verbinčev slovar: kataster je zemljiška knjiga, temeljni vpishik, kjer so vpisana vsa zemljišča. Pojma zemljiški kataster ne pojasnjuje. Lek- sikon CZ: uradni razvid zemljišč (in zemljiških lastnikov) v katastr- ski občini, vsebuje položaj, velikost, kulturo, kakovost zemljišč ter lastnike (zemljiški, stavbni k.), je podlaga zemljiški knjigi; vsebuje tudi katastrski dohodek. Urbanistični terminološki slovar: tekstualna (seznami, registri itd.) in grafična (načrti, karte) evidenca o isto- vrstnih premičninah in nepremičninah. Dr.Marjan Tepina: Zemlja, infrastruktura in prostor, Informativni bil- ten ZDP, št. 10/79, str. 18. 8 K.Marx, Kapital III. str. 863. 272 GV 24 ( 1980) 4 - "geodetska prostorska dokumentacija", v katerem sta napačni kar dve be- sedi: to ni "geodetska" dokumentacija in ni le "prostor'; temveč vsa zemljišča. Podobno velja za "geodetske evidence", za "geodetski informa- cijski sistem" in drugo. Smešno bi se slišalo, če bi rekli "geodetski ka- taster zemljišč", čeprav je bolj "geodetski" kot vse druge evidence, ki jih vodi ali naj bi jih vodila geodetska služba. Evidence vodijo posamez- ne službe, zato jih je treba opredeliti po službah (evidence geodetske, statističe in drugih služb) ali še bolje po pomenu (kataster komunalnih naprav, kataster voda, register območij teritorialnih enot, register pre- bivalstva itd.), saj ne pomenijo lastnine posamezne službe in običajno tudi niso njej (ali samo njej) namenjene. Geodezija kot znanost se je že razvila v več disciplin. Geodetska služba9 pa se razvija predvsem v dve smeri:10 v geodetsko geodezijo (klasično), ki obsega vse zadeve v zvezi z izme- ritvijo (metričnost, izvornost) in obdelavo podatkov, in - v družbeno geodezijo, ki obsega nove evidence (predvsem izvedeni podat- ki), s katerimi se vključuje v najširšo družbeno delitev dela, v druž- beni sistem informiranja, v procese planiranja in postaja strokovni servis mnogih služb in strok ... To je seveda le nekaj aktualnih težav s področja terminologije, na ka- tere nas opozarja praksa, pa tudi že nekateri prispevki.11 Vseh v tem prispevku ni mogoče obdelati. Opredelitev "geodetske prostorske dokumentacije" S tem pojmom smo doslej razumeli predvsem izvedene podatke iz zemljiške- ga katastra, pretežno generalizirane in namensko obdelane za različne potrebe.12 Temu tolmačenju smo se v bistvu že odrekli, nismo pa še naš- li boljše definicije.13 Na podlagi dosedanjih razglabljanj bi jo lahko poimenovali "izvedena do- kumentacija o zemljiščih" (IDOZ). Ta evidenca je tipična kategorija druž- bene geodezije, namenjena predvsem družbenopolitičnim skupnostim ter službam informatike in planiranja. Praviloma bi podatke črpala iz izvor- nih evidenc geodetske in drugih služb. V prehodnem obdobju pa naj bi na- stajala tudi samostojno (primer ROTE in EHIŠ) in se kasneje vključevala v izvorne evidence. Pri opredelitvi je treba prisluhniti predvsem širšim družbenim potrebam, uporabnosti izdelka in časovnim ter finančnim pogo- jem. Praksa že kaže, da se bodo v okviru izvedene dokumentacije o zemljiščih razvili samostojni registri kot njene sestavine. Pri tem ne sme motiti izvornost podatkov v tej fazi, kar je sicer v nasprotju s splošno defi- nicijo IDZ. Tako v bistvu že imamo: 9 Menim, da nismo razjasnili pojma "služba", torej tudi ne pojma "geo- detska služba" in njenih sestavin. Tudi to nam povzroča težave, zla- sti pri planiranju in v zakonodaji. lOPojma je prvič opredelil v svojem diplomskem delu P.Svetik: Zasnova organiziranosti geodetske službe v SRS, VEKŠ Maribor 1980. 11 T.Banovec: Informacijski sistemi, znanstvenoraziskovalno delo, geode- zija, Geodetski vestnik št. 1/80, str. 27. 12 Geodetsko prostorsko dokumentacijo sestavljajo generalizirani in namen- sko obdelani podatki temeljne geodetske izmere, zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav, katastra zgradb in podatki drugih evidenc geodetske službe (Zakon o geodetski službi, UL SRS št. 23/1976). 13 Predlog za spremembo Zakona o geodetski službi jo definira kot "izve- deno dokumentacijo o prostoru". GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 273 - register območij teritorialnih enot (ROTE), - register hišnih številk (EHIŠ), ki smo ga sicer zastavili kot eviden- co hišnih številk (EHIŠ), ker pač nismo imeli opredeljenih in razjas- njenih pojmov. V nadaljnjem razvoju pa so že očitne potrebe po: - registru prostorskih ureditev (REPU), ki naj evidentira vse urbanistič­ ne režime; - registru varstvenih območij (REVO), ki naj evidentira varstvena ali zavarovana območja za različne namene (varstvo narave in kulturne de- diščine, varstvo voda, zdravilnih vrelcev, flore itd.); - registru zgrajenih objektov (REZO), ki naj evidentira zgrajene objek- te infrastrukture in dr~ge; - registru naravnih virov (RENAV), ki naj evidentira naravne vire itd. Nakazuje pa se že potreba po specializiranih, pr~dvsem grafičnih eviden- cah, kot so: - regist~r lokacij organizacij (REO), - register lokacij izobraževalnih ustanov (REI), - register lokacij športnih objektov (REŠ), - register lokacij muzejev in galerij (REM) ter drugi. o zasnovi, vsebini, tehnologiji in drugem je bilo v zvezi z "geodetsko prostorsko dokumentacijo," torej izvedeno dokumentacijo o zemljiščih (IDOZ), že veliko napisanega. Dosti težja in počasnejša pa je realizacija. 'l'orej je od besed do dejanj res težaven korak! Na geodetskem dnevu v Mur- ski Soboti 9.12.1977 je bilo poudarjeno, "da gre predvsem za problem predhodne nastavitve prostorskega katastrskega operata (PKO), ki je že sam po sebi tudi del geodetske prostorske dokumentacije ali pa vsaj mo- čan vir poddtkov.14 "In dalje ... " Meni se, da bi bilo najprej izdelati grafični prikaz mej teritorialnih enot. 15 Zdi se, da sta pri tej stvari zelo pomembni prožnost in prilagodljivost geodetske službe, ki vendar še ni dovolj sposobna prilagajati se sodob- nim družbenim tokovom. K vzdrževanju vseh družbeno pomembnih evidenc bo- do silili neposredni uporabniki. Primer ROTE iD EHIŠ je dovolj nazoren! Opozarja pa tudi na neustrezno organiziranost .geodetske službe in neza- dostno kadrovsko zasedbo. Zemljiški kataster in prostorski katastrski operat (PKO) S tako opredeljeno vlogo družbene geodezije brez dvoma pridobiva nov po- men tudi zemljiški kataster, zlasti njegov prostorski del. Vključujemo ga v družbeni sistem informiranja, parcelo vežemo s hišno številko, s prostorskimi enotami, raznimi režimi in zavarovanji na zemljiščih itd. Ob tem pa se moramo vprašati, ali je zemljiški kataster tak, kot je,spo- soben za tako funkcijo. Javna tajnost je, da je zemljiški kataster v ve- likem zaostanku.16 Koliko časa in kadrov bi potrebovali za njegovo ažu- riranje, pa ni nihče niti poskusil oceniti. Tako vendar ni odveč vpraša- nje: ali ne bi enega srednjeročnega plana posvetili temeljitemu ažurira- nju zemljiškega katastra? če hočemo iz teh izvornih podatkov graditi ve- čino izvedenih evidenc, se bo temu vprašanju treba slej ko prej resno po- svetiti. Sicer pa moramo opredeliti drugačno vlogo zemljiškega katastra 14Anton Lesar: Geodetska prostorska dokumentacija, Geodetski vestnik št. 1/78, str. 20. 15vir kot pod op. 14., str. 18. 16vir kot pod op. 10 - analiza izvedene ankete med delavci občinskih geodetskih uprav priča o 25 odstotni neažurnosti zemljiškega katastra. 274 GV 24 (1980) 4 in oblikovati družbeno potrebne izvedene evidence samostojno ali pa se jim odpovedati. Razrešitev te dileme pa je usodnega strateškega pomena za nadaljnji razvoj geodetske službe. O prostorskem katastrskem operatu (PKO) govorimo že več let. Ta je tudi uzakonjen.17 Za nekatera območja bi moral biti izdelan že do leta 1979, za celotno republiko pa do leta 1982.18 Razmere pa kažejo, da ga bo v večji meri treba črtati celo iz srednjeročnega programa 1981-85. Ali so zakonske določbe zgolj pisana beseda na papirju? Leta 1974 smo torej na- črtovali z zakonom, posledice pa so znane. še vedno pa hočemo imeti naj- prej vse zakonsko opredeljeno, torej formalno predpisano, čeprav praksa kaže, da predpisom operativno ne sledimo. 1 9 Ali ne bi poskusili obrat- no - ob operativnem delu utemeljevati pravila igre? Saj mora teorija20 izhajati iz prakse in obratno. Tudi tako prakso že imamo! V sedanjem trenutku pa bi se morali potruditi predvsem za to, da bi si zagotovili kadre, sredstva in opremo. Osnova PKO so - ne glede na opravljene raziskave - prostorske enote, vključitev registra območij teritorialnih enot (ROTE). To vključitev pa je treba izvesti tako grafično kot numerično ali računalniško. ROTE bo sicer ponekod popravljen, ti popravki pa bodo vplivali le na TTN, in ne več na topografske karte (TK). Nadaljnja pomembna sestavina PKO je sedanja EHIŠ, ki naj polagoma prerašča v register ali celo kataster stavb. Osrednje vprašanje je, kje in kako voditi PKO, ki naj bo most med zem- ljiškim katastrom in izvedeno dokumentacijo o zemljiščih (IDOZ). Obstoječi zernljiškokatastrski načrti raznih meril in kvalitete niso pri- merni. Optimalno rešitev ponuja pomanjšava katastrskih načrtov v merilo 1:5000 (PKN), ki naj bi bili na prozornih folijah, montirani po listih TTN. Tisk je neprilagodljiv in ekonomsko v tem trenutku in ob tej tehno- logiji neupravičen. Analizirana ni niti ekonomika tiska TTN za mnoga ob- močja, ki gospodarsko niso intenzivna. Svojevrstno je vprašanje vzdrže- vanja PKN (dvojnost dela!). Ker pa PKN ne bi služili uporabi v metrič­ ne namene, bi lahko spremembe evidentirali zgolj informativno. Delo bi se tako zelo zmanjšalo. Zakon o zemljiškem katastru govori o PKO zelo skopo. Veliko več je o njem zapisanega v raziskavah.2 1 Brez dvorna pa se bo njegova vsebina ši- rila in dopolnjevala ob neposrednih potrebah in zahtevah uporabnikov. Prav tako ni dvorna, da bo pri nastavitvi potreben parcialni pristop.Prak- tičnih izkušenj pa nimamo ali pa jih imamo zelo malo. Tako zastavljen prostorski katastrski operat (PKO) se vključuje v družbe- no geodezijo, saj se ne ukvarja z rnetričnostjo (določanje mej, parcelaci- ja itd.) ,temveč z vsebino parcele, z njenimi omejitvenimi faktorji. Na- mesto uporabnika, lastnika - individuuma pri zemljiškem katastru, nasto- pa pri PKO nov uporabnik - družba. PKO se tako vključuje'v družbeni sis- tem informiranja v občinskem merilu, predvsem v njen "komunalni informa- cijski sistem", če borno ta termin ohranili. Zemljiški kataster in izvedena dokumentacija o zemljiščih (IDOZ) Zemljiški kataster po dosedanjem tolmačenju ni neposredno povezan 7 ~z- vedeno dokumentacijo o zemljiščih(IDOZ). Most med njima naj bi bil pro- l7zakon o zemljiškem katastru (UL SRS št. 16/74) ,23. člen. 18vir kot pod op. 17, 39. člen. 19To velja za določbe tega. in drugih zakonov. 20K teoriji štejem tudi zakonske opredelitve; če so izdelane brez preve- ritve v praksi. 21P.Šivic: Zbiranje prostorskih podatkov v katastrih in evidencah, raz- iskovalna naloga 1977, raziskovalna storitev, GZ SRS 1980 itd. GV 24 (1980) 4 275 storski katastrski operat (PKO) kot nadgradnja zemljiškega katastra. Slej ko prej pa ostaja osrednje vprašanje obvladovanja zemljiškega ka- tastra z vseh vidikov, zlasti njegova ažurnost. Z zastarelimi podatki svoje vloge ne bo mogel odigrati. Poudariti pa je treba, da izvedena dokumentacija o zemljiščih (IDOZ) lah- ko nastaja tudi pred izdelavo PKO. Tak pristop so družbene potrebe že na- rekovale in verjetno ga bodo še. Določeno področje elementov je namreč vIDOZ mogoče mnogo hitreje in ceneje izvesti kot v PKO. Marsikdaj pa je celo edina pot, da skupino podatkov za uporabnika pripravimo v p·ravem času.22 Tak primer prav gotovo pomenita sedanji evidenci ROTE in EHIŠ. Ob njuni i~delavi je bilo mnogo težav, pa tudi mnogo avtorjev ali celo "očetov" se je pojavilo. Dokaz več, da je od besed do dejanj težaven korak.23 Vse bolj jasno pa postaja da družba (uporabniki) zahteva od geodetske službe predvsem izdelke uporabne vrednosti, da tudi "družbeno tržišče 11 24 postaja vse bolj selektivno. Družbena geodezija, katere sestavni del je izvedena dokumentacija o zem- ljiščih (IDOZ), dobiva vse večji pomen. Pri tem pa "geodetske geodezije" ne smemo zanemariti, kar sem poudaril že lani na Bledu. Naš letošnji shod pa je posvečen prav njej, eni njenih najstarejših evidenc. Menim, da bi vsak geodet, ne glede na stopnjo izobrazbe, moral nabirati izkuš- nje najprej ob geodetski geodeziji25 in se ob osvobajanju in spoznavanju zakonitosti družbe spoznavati in vključevati v družbeno geodezijo. Le tak način izobraževanja ob delu bo lahko kadrom ponudil tisto potrebno družbeno širino, ki jo zahteva interdisciplinarnost družbene geodezije. Parcela kot najmanjša prostorska enota26 torej služi prek PKO za pove- zavo zemljiškega katastra z izvedeno dokumentacijo o zemljiščih(IDOZ). V komunalnem informacijskem sistemu (za raven občine) bo v sistemu evi- denc geodetske službe tudi najpomembnejša enota. Za višje ravni pa se kaže primP.ren statistični okoliš (SO) in za raven republike krajevna skupnost (KS). Za te ravni parcela sicer izgubi svoj primarni pomen,pri tem pa ne smemo pozabiti, da vsi "omejitveni faktorji"dobijo svojo prav- no vrednost le, če so definirani po posestnih ali parcelnih mejah. Iz- vorne podatke z uradno veljavo bo treba iskati v PKN. Zato je razvojna pot nastavitve PKO potrebna in nujna. Isto velja zaIDOZ in njegovo pove- zavo z zemljiškim katastrom, čeprav tega ne bomo in ne moremo zagotovi- ti že jutri. Ko danes razglabljamo o zemljiškem katastru, ne moremo mimo njegove raz- širjene vsebine - prostorskega katastrskega operata (PKO). Prav tako ne moremo mimo povezave z izvedeno dokumentacijo o zemljiščih (IDOZ), saj so to sestavni deli dialektično povezane celote. Ta celota pa zahteva veliko prožnost, prilagajanje, dinamičnost in široko družbeno razgleda- nost. Zaporednost in povezava pa zahteva ažurne podatke zemljiškega katastra. Dejstvo je, da danes ponujamo uporabnikom podatkov zemljiškega katastra le okoli 75 % resnice. Je to prav? Izvedene evidence družba vse bolj potrebuje, ne moremo pa jih v nedogled nastavljati in voditi samostoj- no, saj pri tem ustvarjamo veliko vrzel v občinskem merilu,kar bo imelo negativne posledice. 22Ena osnovnih zahtev informatike. 23Povzeto po znanem ljudskem pregovoru. 24smiselno prirejen pojem iz ekonomije, ki se ga premalo zavedamo. 25To še zlasti velja za raziskovalno dejavnost. 26 0 · 1 · k · . v • d b. t. d' l tem se mnenJa raz 1 uJeJo, ceprav menim, a ne sme 1 1 1 eme 276 razen če gremo v še manjšo enoto, stavbo, ki pa ne zadošča zahte- vi, da mora pokrivati celotno območje SR Slovenije. GV 24 (1980) 4 Imamo zakone, v družbi pa obstajajo določene zakonitosti, prav tako v geodetski službi sami. Na zalogo si evidenc ne moremo uzurpirati ali re- zervirati, saj ima podatek uporabno vrednost le, če je pripravljen vpra- vern času, za pravega uporabnika in mu je tudi dostopen. Morali se bomo odločiti, kaj srno v realnem času sposobni narediti, kaj pa bomo prepusti- li drugim službam. Od strategije do operative Stališča o strategiji razvoja geodetske službe so različna. Kar je še huje: isti subjekt menja stališča glede na okolje, v katerem se znajde v neposrednem dialogu. Slišati je mnenja tako o velikem razvoju kot o stagnaciji geodetske službe.27 Anketa28 pa vendarle kaže, da večina so- di, da je razvoj geodetske službe nesporen in velik. To med drugim do- kazujejo tudi nove evidence, skokovit razvoj kartografije, raziskovalne dejavnosti in drugega. Strategija geodetske službe pa mora vsekakor obsegati vse njene organi- zacijske strukture, vse njene povezave z okoljem, družbeno delitev dela, kadrovsko, tehnološko, finančno, organizacijsko in raziskovalno politiko in druge komponente celotne stroke. Taktika kot del strategije pa mora obravnavati te sestavine tesno povezane med seboj in usklajene. Taktič­ ne odločitve morajo izhajati iz splošne razvojne strategije, ne pa loče­ no po organizacijskih strukturah. Iz usklajenih taktičnih rešitev pa sledijo operativne odločitve posameznih sestavin geodetske službe. Svoje cilje ima posameznik v organizaciji in vsaka organizacija kot se- stavni del geodetske službe. Usklajevanje teh ciljev v skupni cilj tako posamezne organizacije kot celotne geodetske službe pa edino omogoča na- daljnji razvoj - opredelitev skupne strategije razvoja. Pri tem morajo obstajati dialektična nasprotja mnenj (brez njih ni razvoja!), ki pa se morajo reševati z dogovarjanjem in sporazumevanjem - demokratično, brez samovolje in vsiljevanja rešitev. Za to pa so potrebni veliki napori, medsebojno zaupanje, iskrenost, širina in druge lastnosti, ki sodijo k liku komunista. Sodim, da je bila strategija razvoja precej jasno nakazana že samo v tem prispevku. Realizirali jo bomo s pametno in preudarno delitvijo dela, s skupnim prizadevanjem, z maksimalno racionalizacijo dela, z večjo produk- tivnostjo in podobnimi prijemi. Če pa tako globalno usmeritev ali stra- tegijo razvoja odklanjamo, je to res kriza službe in negacija družbene geodezije. Delo pri ROTE in EHIŠ potrjuje tako usmeritev. Kadri so ena najbolj pomembnih strateških usmeritev. Za vzdrževanje druž- beno pomembnih evidenc geodetske službe so predvsem pomembni kadri uprav- ne službe, - ker bi morali usmerjati politiko geodetske službe v svoji družbenopo- litični skupnosti, - ker je predvsem njihova naloga vzdrževanje evidenc, - ker bi morali biti aktivni družbenopolitični delavci, - ker bi morali skrbeti za "razširjeno reprodukcijo" tako službe kot njenih evidenc in še marsikaj. Temeljita analiza29 bi prav gotovo pokazala, da smo kadrovski problema- tiki, zlasti v upravni službi in raziskovalnem delu, posvečali premalo pozornosti. Tudi disperzija učnih programov na vse mogoče predmete iz- ven stroke se ni obnesla. Na geodeziji ne moremo vzgojiti prostorskega 270 tej trditvi ni na voljo pisnih dokumentov. 28vir kot pod op. 10 in se nanaša na izvedeno in analizirano anketo med delavci geodetske upravne službe. 29Ta ni opravljena; deloma jo je naredil avtor v delu pod op. 10. GV 24(1980) 4 277 planerja; 0 če naj bo povrhu še geodet. Ta in druga ·znanja (sociologi- ja,psihologija,teorija sistemov,teorija organizacije,ekonomija itd.) bi morali geodetu dati ob delu in seveda z njegovo zavestno privolitvijo. Le tako bi si pridobili osnove omenjenih znanj, ki bi jih v praksi tudi lahko uporabili. Družbena geodezija nas vse bolj obremenjuje. Ker jih nismo sposobni ob- vladovati fizično, je razumljivo, da tudi miselno zaostajamo za potreba- mi družbe., Zaostajanje je očitno tako v kvalitativnem kot v kvantitativ- nem smislu.31 Kvantitativna komponenta je ugotovljena, kvantitativna pa je ocenjena. Analitična ocena delovanja geodetskih upravnih organov po procesnih funk- cijah32 potrjuje različnost razvoja upravnih organov, prav tako njihovih vodij. Zlasti zanimivi so podatki glede na stopnjo izobrazbe. 3 3 Ne sme- mo pozabiti, da smo vsi predvsem delavci, ki moramo svojo vrednost doka- zovati predvsem z uporabnimi rezultati svojega dela ne glede na stopnjo formRlne izobrazbe. Družbeno potrebne evidence, iz katerih sem izpeljal pojem družbena geo- dezija, pa dajejo delavcem geodetom še posebno razsežnost: komuniciranje z okoljem, s širokim družbenim okoljem, ki zahteva široko razgledanost. Tega v dosedanji praksi ni bilo toliko, saj smo komunicirali pretežno le z neposrednimi "strankami". Sklepne misli O zemljiškem katastru ne moremo razmišljati izolirano. To je bil osnovni namen tega prispevka. Problematiko sem skušal razširiti v kolikor toli- ko zaokroženo celoto. V teh razmišljanjih sem tudi nakazal nekatere re- šitve, o katerih bo morala geodetska služba kot celota razmisliti ne glede na notranja protislovja, če hoče res postati sestavina družbenega sistema informiranja. Drugi namen prispevka je bil razjasniti nekatera terminološka nesoglas- ja, zato sem dal nekaj pobud. Menim, da bi morali oblikovati stalno ko- misijo, ki bi spremljala, opredeljevala in objavljala terminološke re- šitve, da bi se lahko čimbolj nedvoumno sporazumevali. Uveljaviti družbeno geodezijo je bil naslednji namen tega prispevka. To pa je povezano s kadrovsko problematiko, zato tudi mimo nje nisem mogel. Ob tem sem predvsem želel poudariti neposredno komuniciranje, medseboj- no zaupanje, dogovarjanje in sporazumevanje. Praksa vendar kaže, da se z živo besedo napravi mnogo več kot s pisanim aktom. Pri vseh razmišljanjih sem izhajal predvsem iz povezave z neposrednimi uporabniki. Praktično nobene evidence ne delamo zase, temveč za uporab- nike. Menim, da to včasih pozabljamo. Le z uporabno vrednostjo "izdelkov" 30Menim, da prostorskega planerja kot individuuma ni in ne bo, saj je področje prostorskega planiranja tipično timsko delo. 31o~ tem je treba razmisliti tudi, koliko taka trditev vpliva na strate- gijo razvoja celotne službe. Da se bomo razumeli, moramo opredeliti tu- di merila, kaj je napredna miselnost - kvaliteta. 32vir kot pod op.10: posebna metodologija analiziranja delovanja posamez- ne organizacijske strukture, ki jo je razvil prof.dr. Štefan Ivanko. 33Analiza kaže dobro učinkovitost kadra v upravnih organih, ki so si višjo izobrazbo pridobili ob delu. Med vodji z visoko izobrazbo so zelo učinkoviti in tudi slabi. Tudi med vodji s srednjo izobrazbo naj- demo zelo učinkvite: izobrazba ni edini pogoj učinkovitosti vodje. 278 GV 2 4 (19 8 O ) 4 (podatkov, evidenc) se bomo lahko uveljavili v družbeni delitvi dela.To bi morala biti naša temeljna filozofija! Delo pri ROTE in EHIŠ mi je navrglo mnogo pomembnih izkušenj. Le prist- no sedelovanje lahko rodi uspehe. Naj še enkrat ponovim sklep iz geodet- skega dne v Dobrni: le v slogi je moč! Vsem načelnikom geodetskih uprav občin in njihovim sodelavcem, s kateri- mi smo zadnji leti pristno sodelovali, izmenjavali mnenja in drug druge- ga vzpodbujali, gre posebna zahvala. Vsak ve nekaj, in če bomo znali vsa ta znanja strniti v celoto, se ni bati za nadaljnji razvoj geodetske službe v SR Sloveniji. Posebno še če se bomo pogovarjali kot enak z ena- kim, ne glede na to, kje in kaj delamo, in ne glede na to, kakšen polo- žaj v družbi imamo. Janez KOBILICA* POVEZAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Z DRUGIMI EVIDENCAMI l. Vloga zemljiškega katastra v današnji družbi Enciklopedija Jugoslovanskega leksikografskega zavoda definira kataster takole (prevedeno v slovenščino): Kataster (sr.vek gr. katastihon - lista, popis), uradna evidenca zemljišč po boniteti in kulturi, služi za tehnične, ekonomske in statistične name- ne, za izdelavo zemljiških knjig in kot podlaga za obdavčenje dohodka od kmetijstva. Kataster se izdeluje na osnovi geodetske izmere zemljišča in razvrščanja po boniteti in kulturi. Podatki, pridobljeni s katastrsko izmero zemlj~šč, se vnašajo v katastrske zemljiške knjige, na osnovi katerih se sestavlJa- jo posestni listi. Ključ katastrske ocene zemljišča se določa v posameznih upravnih območ­ jih in služi za ugotavljanje čistega dohodka. Tehnični elaborati izmere zemljišča se hranijo v arhivih katastrskih uprav, izdelani podatki o oce- ni zemljišča in dohodka pa pri finančnih organih. Ko govorimo o vlogi zemljiškega katastra v današnji družbi, moramo upoštevati predvsem dva vidika odnosov: - prvič, koliko o njem širša družba sploh ve; drugič, koliko je dejansko zajet v vse dejavnosti, v katerih je obve- zen ali pa koristen. S prvega vidika je zanimiva citirana definicija iz enciklopedije. Pod geslom kataster definira samo zemljiški kata~ter, kot da drugi katastri ne obstajajo ali pa so nepomembni. Definicija zemljiškega katastra je sorazmerno površna, nekatere podrobnosti, zlasti organizacijske, velja- jo le za določeno zgodovinsko obdobje in ob izdaji enciklopedije že ni- so bile več resnične. Res gre za splošno enciklopedijo, vendar sorazmer- no drobro povezuje splošno slabo povezovanje te evidence. * 62000, YU, Maribor, Geodetska uprava dipl.ing.geod., načelnik GU Prispelo v objavo 1980-09-15 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 279 Vendar pa je raba podatkov zemljiškega katastra zelo razsirjena, in to ne le v zadevah, v katerih je uporaba teh podatkov obvezna, ampak prak- tično povsod, kjer je treba podrobneje locirati informacijo, ali pa tu- di tam, kjer je lastništvo na zemljišču pomemben podatek. Tako obsega današnja raba podatkov zemljiškega katastra od evidenc osnovnih sredstev delovnih organizacij prek različnih dovoljenj (lokacijskih, gradbenih, razna soglasja itd.) pa v skrajnem primeru do zapisnika milice o kraju, kjer je bilo najdeno truplo. Povsod, kjer se pokaže potreba po natančnej­ ši lokaciji, zlasti na nezazidanih zemljiščih, se skoraj praviloma upo- rabljajo parcelne številke. Podatki o kvaliteti zemljišča in posestnem stanju pa se izven obdavčeva­ nja in de2ovanja mnogo manj uporabljajo. Le malokdaj na primer urbani- stično načrtovanje upošteva kvaliteto zemljišč ali posestno stanje, če­ prav bi se s tem izognilo mnogim konfliktom in bi lahko smotrneje izrab~ ljali tla. In to kljub temu, da je te podatke možno zelo preprosto dobiti v zemljiškem katastru. 2. __ µedr1g_1?1::J in _s_labo_§_ti __ ~~-rn_:1-ji_~t.-~_gil_kcit_čl.§:t:ra kot osno've za prostorski c3:_~ __ dr_11ž]2~_:ri_e5I_c:l_ sistema informiranja Prednosti in slabosti so seveda relativne glede na namene, za katere že- limo uporabljati določene evidence ali službe. V okviru te teme bi se zato omejil predvsem na oceno uporabnosti zemljiškega katastra kot ene izmed osnov za prostorski del družbenega informacijskega sistema. Prednosti zemljiškega katastra. kot informacijske osnove so naslednje: l. Zemljiški kataster sestavljajo načrti, ki so izdelani na osnovi izme- re zemljišča, in opisni del, ki vsebuje številčne in kvalitetne podat- ke o zemljiščih. Ta zveza omogoča sorazmerno enostavne zveze med raz- nimi podatki in njihovo lokacijo: - v katastrskem jeziku izražene informacije je možno enostavno in so- razmerno natančno locirati na terenu, - enostavne so različne statistične obdelave in njihov grafični prikaz prostorske razporeditve. 2. Zemljiški kataster tvori s prikazom parcel kompleten raster, ki ima naslednje značilnosti: - zajema vso Slovenijo, - je sorazmerno zelo gost (povprečno ca. 3 parcele na ha), - preko osnovne definicije parcele kot lastninskega kosa zemljišča iste rabe sorazmerno vedno odseva antropogene značilnosti pokraji- ne. 3. Način definicije prostora s k.o. in parcelno številko je sorazmerno lahko uporaben v tekstih in v grafičnih prikazih. 4. Za vzdrževanje zemljiškega katastra skrbi relativno dobro organizira- na služba, poleg tega pa je ažurnost istočasno dolžnost in interes velikega števila lastnikov in uporabnikov zemljišč. S. Zemljiški kataster je na osnovi več kot stopetdesetletne tradicije utečen sistem, ki je postal kot jezik za sporazumevanje o prostoru delovna praksa mnogih organov, služb in organizacij. Vendar pa ima zemljiški kataster kot osnova za prostorski del družbene- ga sistema informiranja tudi vrsto slabosti: l. Za mnoge informacije zadostujejo bolj grobe definicije lokacij, kot na primer ulica, naselje, krajevna skupnost, politična občina. Z vse- mi temi načini lociranja je zemljiški kataster po svoji notranji struk- turi zelo težko enostavno povezati. Izjema je le politična občina. 2. Mnoge kompleksne informacije, ki jih sicer zemljiški kataster lahko da, se lahko pridobijo le z zelo zamudnim ročnim načinom dela, pri 280 GV 2 4 ( 19 8 O ) 4 katerem je treba kombinirati podatke iz grafičnega in .knjigovod- skega dela operata. Agregacije podatkov na velikih kompleksih so za- to večinoma zelo počasne. Taki so na primer podatki o dejanski raz- drobljenosti posesti, o razvoju določenega naselja v nekem obdobju in podobno. 3. Izpeljava na terenu izvedenih sprememb je mnogokrat v precejšnjem zaostanku, ki je deloma posledica slabosti službe, deloma pa tudi sistemsko pogojena (na primer spremembe v vrsti rabe zemljišča). 4. Kljub relativni enostavnosti je definicija lokacije s parcelno šte- vilko v katastrski občini še vedno precej zahtevna. Zato se je mnogi izogibajo, in če ni nujna definicija cele ploskve, raje uporabljajo bolj razširjene definicije, na primer hišno številko. Iz navedene primerjane prednosti in slabosti je možno skleniti, da je zemljiški kataster dragocena osnova za prostorski del družbenega infor- macijskega sistema, da pa ne more biti ne edini ne osnovni nosilec loka- cije podatkov. S svojo današnjo kvaliteto je zemljiški kataster torej lahko predvsem osnova za prostorski del informacijskega sistema za po- trebe upravno-pravnega poslovanja, kmetijstva, gospodarstva in urbaniz- ma. Teže pa je uporaben kot osnova za prostorski del sistema informira- nja za potrebe družbenega planiranja. 3. Povezave zemljiškega katastra z drugimi evidencami Zemljiški kataster je povezan z drugimi evidencami na več nacinov. Po- seben primer je povezava zemljiškega katastra in zemljiške knjige, ko obe evidenci šele skupaj pomenita celoto in sploh ne moreta poslovati vsaka sama zase. Ta zveza je predmet posebne teme, zato je tu ne bi ob- ravnaval. Prve evidence z največjo stopnjo povezave so tiste, ki v celoti temelji- jo na zemljiškem katastru (na primer evidenca davčnih zavezancev iz kme- tijstva). Za nekatere evidence pomeni zemljiški kataster osnovno definicijo pro- stora in v celoti temeljijo na katastrskih parcelah kot prostorski os- novi (na primer kmetijska in stavbna zemljišča). Druge evidence so z zemljiškim katastrom povezane prek skupnih podatkov bodisi v celoti ali le na posameznih območjih (na primer gozdovi ali ur- banistični režimi). Tehnično je zveza vzpostavljena prek grafičnih načrtov, kjer so istočas­ no vrisani katastrski in ostali podatki ali obstaja oleatni sistem evi- denc ali pa tako, da so v tabelarno-tekstualnih delih evidenc navedeni katastrski podatki. V nekaterih primerih sta izpeljana tudi oba tehnič­ na načina povezave. Naj navedem nekatere evidence, ki temeljijo na podatkih zemljiškega ka- tastra ali pa del teh podatkov vsebujejo ~ot bistveni element: l. zemljiška knjiga, 2. evidenca delovnih in drugih organizacij o zemljiščih, s katerimi raz- polagajo, 3. evidenca kmetijskih zemljišč v družbeni lasti, s katerimi razpolaga kmetijska zemljiška skupnost, 4. evidenca zaščitenih kmetij, 5. kategorizacija kmetijskih zemljišč, 6. evidenca davčnih zavezancev od kmetijske dejavnosti, 7. evidenca gozdov 8. evidenca urbanističnih režimov 9. kataster zavarovanih območij 10.evidenca zaščitenih spomenikov kulture, narave in NOB, GV 24(1980) 4 281 11. kataster komunalnih naprav in objektov, 12. kataster voda, 13. evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč, 14. evidenca območij nacionalizacije, 15. katastri rezervoarjev in cistern vnetljivih tekočin in plinov, 16. bančne evidence o kreditih za individualno stanovanjsko gradnjo. Poleg tega obstaja še mnogo evidenc, ki vsebujejo katastrske podatke ali pa se z njimi povezujejo le občasno v določenih primerih, na primer: l. evidenca in kataster javnih cest, 2. evidenca stanovanj in stanovanjskih stavb davčnih uprav in stanovanj- skih skupnosti, 3. evidenca zelenih površin v naseljih, 4. evidenca o onesnaženosti zraka, 5. evidenca območij lovskih družin (ali statuti), 6. statuti krajevnih skupnosti pri opisih meja. Ta dva seznama dajeta sliko o širini povezav zemljiškega katastra z drugimi evidencami. Seveda pa nista popolna. Evidence niso navedene z uradni~i nazivi, ampak z delovnimi imeni, ki naj bi približno ponazarja- le, za kakšno evidenco gre in kje je. Natančnejši popis bi bil preobse- žen elaborat, da bi ga bilo možno podati v kratkem referatu. Če natančneje analiziramo oba seznama, lahko ugotovimo nekatere značilno­ sti. Povsod pri vseh evidencah služijo podatki zemljiškega katastra za povezavo določenim stanjem na zemljiščih in lastniki ali uporabniki zem- ljišč. Povsod gre za to, da ima lastnik ali uporabnik določene pravice, dolžnosti ali omejitve pri uporabi zemljišča in je za zagotovitev tega zadolžena določena služba, skupnost ali organizacija. V manjšem številu evidenc se uporabljajo tudi drugi podatki zemljiškega katastra, zlasti podatki o rabi zemljišča in njegovi kvaliteti. Če razpravljamo o vlogi zemljiškega katastra v družbenem sistemu infor- miranja, ni pomembno samo število povezav in način povezave z drugimi informacijskimi sistemi, ampak tudi kvaliteta zveze. Ta kvaliteta je v različnih primerih zelo različna. Najboljša je zveza pri usklajenem delu službe zemljiškega katastra in službe, ki vodi druge evidence, to pa je bilo le deloma doseženo pri zemljiški knjigi in davčni upravi, pri dru- gih službah pa v veliko manjši meri. Tehnično je dobra zveza med evidencami možna prek grafične primerjave, če obstoja oleatni sistem sortiranja, to je, če je katastrska vsebina prikazana posebej in ostala vsebina druge €vidence posebej. Taka zveza je vzpostavljena le pri nekaterih evidencah urbanističnih režimov. Druga kvalitetna tehnična povezava je zveza med računalniško banko podat- kov zemljiškega katastra in banko podatkov druge evidence. Tak primer zveze je bil deloma dosežen pri evidenci davčnih zavezancev od kmetijst- va. Kvaliteta vseh drugih povezav pa je relativno slaba. Že zemljiški kata- ster se v nekaterih elementih usklajuje z dejanskim stanjem s precejš- Djim zaostankom. Ostale službe pa dopolnjujejo katastrske podatke v svo- jih evidencah le v velikih časovnih zaostankih, nekatere pa sploh obdr- žijo katastrske podatke, kot so jih zajele ob vpisu v svoje evidence. V nekaterih primerih to ni pomembno, v mnogih primerih pa to zmanjšuje kva- liteto teh evidenc. 4. Nekaj predlogov sklepov l. Zemljiški kataster je še danes osnova ali dopolnitev za veliko števi- lo drugih evidenc in je zato primeren kot ena izmed osnov za prostor- ski del družbenega sistema informiranja, zlasti kot sistem lokacij za informacije v upravnem in pravnem delovanju, na področju kmetijstva, gozdarstva in prostorskega urejanja. 282 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 2. Zaradi že široko uveljavljenega sistema zvez z drugimi evidencami je treba ob vsaki spremembi v sistemu zemljiškega katastra skrbno analizirati posledice takih sprememb tudi v drugih evidencah in oce- niti posledice sprememb pri delu drugih služb, ki uporabljajo kata- strske podatke pri svojem delu. 3. Način povezav zemljiškega katastra z drugimi evidencami je treba teh- nično in organizacijsko bistveno izboljšati. 4. Vsebino in način organizacije zemljiškega katastra je treba dopolniti tako, da bo bolj sposoben dajati tudi širše podatke za družbeno pla- niranje. Franc JENIČ* POMEN IN VLOGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V OBČINSKIH PLANIH Kako živimo v občini danes, kakšno bo naše življenje jutri, kaj vse bo vplivalo na življenjski ritem, so vprašanja, na katera iščemo odgovore kot krajani in kot delavci na delovnih mestih. Rezultanta vseh teh pri- zadevanj in volje delovnih ljudi je vtkana v družbeni plan občine, ki vsebuje tudi prostorski vidik. Ta je za nas geodete zelo pomemben, saj od nas ?.ahteva še posebno prizadevanje. Nič kolikokrat smo že poudarili, da le celovito družbeno planiranje, v katerm upoštevamo vse vidike planiranja, tudi prostorskega, zagotavlja smotrno izrabo prostora in omogoča racionalen in human odnos do okolja in življenja v njem. Mislim, da živimo v času, ko načrtovanje jutrišnjega dne, to je iskanje razvojnih ciljev in poti, po kateri naj bi jih dosegli, doživlja koreni- te spremembe. Vse bolj in bolj spoznavamo, da družbeni plan občin dolo- ča, kako bomo živeli jutri, da nastaja iz planov, ki jih pripravljajo in sprejemajo delovni ljudje in občani kot skupni dogovor predstavlja osnovo in izhodišča za izvajanje ter izdelavo ostalih planskih dokumen- tov. Pri tako širokem nacinu načrtovanja naletimo tudi na številne napake in vidimo, kako ozko zastavljeni projekti brez poznavanja prostorskih da- nosti celovitega razvoja in poznavanja družbenih tokov postajajo ovira za nadaljnji razvoj. Ugotavljamo, da so razne "zazidalne skice" pa tu- di načrti, ki jih danes realiziramo ali pa so že realizirani, nastali kot izhod v sili, kot reševanje trenutnih potreb po lokaciji stanovanj- skih hiš. Danes pa so v napoto širšim razvojnim težnjam in družbenim interesom (npr. varovanju kmetijskih zemljišč, usmerjeni graditvi itd.). Spoznavanje teh nepravilnosti pa nas navdaja s prepričanjem, da prav celovitost načrtovanja in permanentno delo zagotavljata tudi realiza- cijo dogovorjene vsebine planov razvoja v občini. Načrtovanje na toliko ravneh, usklajevanje tnliko planov, soočanje tako mnogo želja s strokovnimi možnostmi narekuje, po mojem prepričanju,nuj­ nost sodelovanja planerjev in geodetov tudi v občinah. * 68270, YU, Krško Geodetska uprava ing.geod., načelnik GU Prispelo v objavo 1980-09-15 GV 2 4 (19 8 O ) 4 283 Poznati prostor in njegove danosti, spremljati spremembe v prostoru, po- nuditi dejansko stanje v prostoru.v vseh mogočih oblikah evidenc, načr­ tov in kart je osnova za uspešno delo. Če pogledamo nekoliko v preteklost, vidimo, da je arhitekt kot oblikova- lec potegnil regulacijsko linijo kar na katastrski mapi. Na razstavi ob 35-letnici geodetske službe v Krškem smo videli skoraj 150 let star pri- mer načrtovanja in vlogo katastrskih osnov. Tudi prvi začetki izdelave zazidalnih dokumentov v povojnem obdobju so nastajali v občinah na po- doben način. Zazidalne skice so izdelane na katastrskih načrtih. Vsebi- na je zelo skromna in je omogočala geodetom delitev, današnjo parcela- cijo, upravni gradbeni službi pa osnovo za izdajo gradbenega dovoljenja. Nova zakonodaja o urbanističnem planiranju pomeni velik korak naprej na tem področju. Vsebina katastrskih evidenc, predvsem načrtov in natanč- nost zaostajata za težnjami po višji urejevalski kulturi v prostoru, ki jo prinaša nova zakonodaja. Nove izmere, razni tehnični posnetki in podobne rešitve pomenijo izhod v sili in se orientirajo v glavnem na občinske centre in ostala večja naselja. Danes, ko prostor obdelujemo kot celoto, enako preudarno mesto kot po- deželje, ko pri pripravi strokovnih gradiv sodeluje tim strokovnjakov, ko imamo celo hierarhijo dokumentov od DP do lokacijske dokumentacije vidimo, da so podatki zemljiškega katastra nujno potrebni, vendar taki, ki prikazujejo dejansko stanje na terenu. želimo siveč informacij o pro- storu, večjo povezanost z ostalimi evidencami, itd. z veseljem ugotavljamo, da je pri pripravi temeljne dokumentacije (pro- storski dokumenti in urbanistični načrti) kartografija odigrala ogromno vlogo, saj si vseh postopkov nastajanja dokumentov od anketiranja,jav- nih razprav do sprejemanja brez nje ne moremo predstavljati. Žal pa moramo zaostanek pri izdelavi topografskih načrtov v merilu 1:5000 nadomeščati največkrat kar s pomanjšanim katastrskim načrtom v merilu 1:5000 (preglednim katastrskim načrtom). S sočasnim nastajanjem evidenc ROTE in prostorskih dokumentov smo dobili nekaj nujno potrebnih podatkov o prostoru (meje KS, velikosti KS), s či­ mer pa ne moremo omiliti rakaste rane podatkov zemljiškega katastra, tj. dejanskih podatkov o parceli. Mislim, da je tu največja slabost zemljiš- kega katastra. Evidenca, ki je ena izmed osnov planiranja, do letos prak- tično ni izkazovala skoraj nobenih prostorskih opredelitev. Hiter razvoj povzroča deagrarizacijo podeželja in spreminjanje namembnosti zemljišča. Podatki, ki jih da.jemo so mnogokrat nerealni in niso odsev stanja v na- ravi, so pogosto vzrok tudi za nezaupanje v službo, ki take podatke daje. Treba je poudariti, da smo večje napredke dosegli na področju grafičnega prikazovanja terena kot pri tekstualnem delu. Pri temeljni urbanistični dokumentaciji in drugih občinskih planih uspešno uveljavljamo kartogra- fijo, pri nižjerazrednih dokumentih stanje katastrskih načrtov dopolnju- jemo s posnetki na terenu, le podatki (tekstualni) so v glavnem iz zad- nje revizije (ca. 20 let), sicer pa so odvisni od individualni_h prijav sprememb vrste rabe, katerih število se stalno zmanjšuje. Tudi zajemanje podatkov po katastrskih občinah povzroča probleme, saj se vsi planski do- kumenti orientirajo po krajevnih skupnostih. Prepričan sem, da ni treba navajati podrobnosti in posledic, ki so očitni največkrat že v javni razpravi o dokumentih ali pa pri realizaciji, ker jih vsi dobro poznamo. če analiziramo nastajanje planov v občini, vidimo, da skoraj ni plana brez katastrskih podatkov, vidimo, da podružbljamo celotno planiranje in geodetsko dejavnost, žal pa lahko ugotovim, da podatki zemljiškega kata- stra ne zadostujejo potrebam planiranja v občini. Prihajamo skoraj do nedopustne situacije: pogosto trdimo, da je zemljiški kataster edina evidenca, ki zajema celoten prostor, najbrž tudi ena izmed redkih, ki jo po nekih načelih (trenutno ne najboljših) tudi obnavljamo; pretek- 284 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 lost nam kaže, da so iz teh evidenc nastale mnoge druge in da z njo "mašimo"luknje povsod, kjer nas je prehitel čas ali pa ni dovolj finanč­ nih sredstev, ob vsem tem pa skoraj onemimo nad dejstvom, da še nimamo enotne in jasne perspektive o zemljiškem katastru. Kaj bo zemljiški ka- taster v bodoče, kakšna bo njegova prenova, kako se bo povezoval z osta- limi topografskimi osnovami in dodatnimi informacijami o prostoru, z zemljiško knjigo itd. Tovarišice in tovariši! Mnogi izmed nas desetletja vsak dan spoznavamo prednosti in slabosti po- datkov, ki jih lahko črpamo iz te evidence. Moj namen danes ni nekaj hvaliti ali kritizirati, temveč želim na kratko prikazati potrebo po od- ločitvi o prihodnosti katastrske evidence, metod in tehnologije, skate- rimi bomo dosegli to preobrazbo. Mislim, da je ugotovitev, da je zemljiš- ki kataster predvsem osnova za obdavčitev (pri nas to znese nekaj pro- centov dohodka v občinskem proračunu), zmotna. Moramo jo imeti za pri- marno evidenco, ki je bila in je še danes osnova vseh dokumentov, s ka- terimi urejamo prostor, pa tudi drugih, vendar ji moramo dodati nove funk- cije in jo prilagoditi zahtevam sodobnosti. Prepričan sem, da bomo ob že številnih uspešnih rešitvah našli tudi na področju zemljiškega katastra pravo usmeritev in z dolgoročnim pristopom dopolnili in izdelali tak zemljiški kataster, ki bo z ostalimi evidenca- mi celovita, predvsem pa ažurna banka podatkov tudi za pripravo strokov- nih planskih gradiv in platforma za delegatsko odločanje. Menim tudi, da bo mogoče prav 13. geodetski dan tisti, ki bo prižgal ze- leno luč spoznanju, da zemljiški kataster kot primarna zbirka podatkov ne sme doživeti žalostne usode mnogih primarnih dejavnosti, ki tako po- gosto omogočajo razvoj novih dejavnosti, same pa se ob tem ne obnavljajo ali pa celo zaostajajo. GV 2 4 (19 8 O ) 4 285 Franci ŠALA* POMEN ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV PRI UREJANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Zemlja je osnovno sredstvo, enkratna dobrina, ki nam omogoča pridobiva- nje hra~e - energije in vseh ostalih porabnih dobrin. V referatu bi se zlasti omejil na tista vprašanja povezave zernljiškokatastrskih podatkov, ki pogojujejo delno izvajanje kmetijske zemljiške politike, zlasti na področju varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanja pogojev za proiz- vodnjo hrane. Če srno do pred kratkim zanemarjali problematiko kmetijstva in dajali prednost sekundarni in terciarni dejavnosti, nas današnje zaostrene sve- tovne razmere glede energetike in preskrbe s hrano silijo, da storimo na tem področju dosti več, saj postaja hrana vedno bolj pomemben strateški material. Že v tem srednjeročnem obdobju, tj. v obdobju 1976-1980, so se pokazali določeni premiki na tem področju, zlasti glede organiziranosti vodenja "kmetijske zemljiške politike na ravni občinskih skupščin in republike. Prelomnica v teh prizadevanjih je sprejetje Zakona o kmetijskih zem- ljiščih v letu 1973 in na njegovi osnovi oblikovanje kmetijskih zemljiš- kih skupnosti ter uvedba odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetij- skega zemljišča ali gozda, ki se uporablja za nekmetijske namene. V prej citiranem z.akonu je bila prvič celovito opredeljena kmetijska zemljiška politika od varstva kmetijskih zemljišč, prometa z zemljišči (zakup,zern- ljiški maksimum) do kmetijskega zemljiškega sklada in kmetijske zemljiš- ke prostorske ureditvene operacije (menjava zemljišč, arondacije, koma- sacije, melioracije in drugo), pri katerih se predvsem srečujemo z upo- rabo zernljiškokatastrskih podatkov. V tem srednjeročnem obdobju srno zastavili prve komasacije po prihodku 25 let, večji obseg melioracij (ca. izvedenih 7.000 ha) in uvedli prej navedeno odškodnino na osnovi uporabe katastrskih podatkov, tj. podatke o katastrski kulturi in katastrskem razredu. Tudi v prihodnje kaže,da se bo uporaba teh podatkov in sodelovanje med geodetsko službo ter kme- tijstvom morala bolj povezovati. Konkretno se to kaže v izdelavi novih srednjeročnih planov, saj načrtujemo ca. 12-15.000 ha komasacij in prav takšen obseg melioracij, kar bo zahtevalo še poglobljeno sodelovanje, saj prehajamo sedaj k izvajanju agrarnih operacij skoraj v celoti na zemljiščih v zasebni lasti. Pri izvajanju komasacij in drugih agrarnih operacijah naletimo ne le na konkretno izvajanje geodetskih del v okviru geodetskih delovnih organi- zacij, ampak tudi na konkretno sodelovanje občinskega geodetskega uprav- nega organa in široko uporabo zemljiško-katastrskih podatkov. Tudi na tem področju je novelacija zakona o kmetijskih zemljiščih prinesla no- vost, da se ob komasacijskem postopku oblikuje posebna komasacijska ko- misija, ki ima status občinskega upravnega organa z osnovno nalogo ko- ordinatorja za izvajanje postopka komasacije. V tej komisiji je obvezno tudi geodetski strokovnjak. Menimo, da je bila ta povezava, kljub anga- žiranosti geodetskih strokovnjakov, doslej zadovoljiva in da bo morala glede na načrtovani obseg operacij postati še tesnejša. Kljub temu pa * 61000,YU,Ljubljana Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl.ing.agr., samostojni svetovalec Prispelo v objavo 1980-10-02 286 GV 24(1980) 4 menimo, da je uporaba zemljiškokatastrskih podatkov sporna, zlasti gle- de vrednotenja zemljišč, za katera Zakon o kmetijskih zemljiščih določa da se uporabljata za cenitev zemljišč le katastrska kultura in razred. ' Zato bo treba v prihodnje razmisliti, kako razpoložljive oziroma potrebne zemljiško katastrske podatke za izvajanje agrarnih operacij usposobiti, da bodo omogočili hitrejše izvajanje agrarnih operacij. Seznanjeni smo, da v tem pogledu pripravlja RGU raziskave in analize za pristop k novemu vrednotenju oziroma klasifikaciji zemljišč, zato priča­ kujemo, da bodo ta prizadevanja uspela in omogočila uporabo zemljiško ka- tastrskih podatkov za izvajanje agrarnih operacij in hkrati razrešila neka- tere dileme in težave, ki so se pojavljale zlasti pri sedanjem izvajanju komasacij. Podobno kot pri izvajanju komasacij uporabljajo vse občine v Sloveniji katastrske podatke o kulturi in razredu za določanje višine odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Tudi v teh prime- rih se dostikrat dogaja, da navedeni podatki ne ustrezajo dejanskemu sta- nju, posledica tega pa je, da se odškodnina nepravilno obračunava in s tem se zmanjša finančni potencial sredstev (v lanskem letu 18,4 milijo- na din), ki so izključno namenjena za sofinanciranje agrarnih operacij. Glede na pomen teh sredstev je nujno, da občinski geodetski upravni or- gani poskrbijo, da so zemljiškokatastrski podatki čimbolj realni in s tem preprečijo družbeno škodo ter pogosto negodovanje prizadetih obča­ nov. Seznanjeni smo tudi z nekaterimi primeri, ko občinski geodetski upravni organi omogočajo s svojimi podatki očitno špekulacijo, zlasti glede od- mere oziroma oprostitve plačila odškodnine. V tem kratkem prispevku sem se omejil le na nekaj očitnih problemov zem- ljiškokatastrskih podatkov, ki zadevajo našo branžo. Kmetijci pričakujemo, da bo nekatere dileme glede interpretacije kata- strskih podatkov s skupnimi napori mogoče rešiti in da bodo v prihodnje solidna informacija tudi za druge uporabnike, poleg tega pa računamo še na nadaljnje sodelovanje pri reševanju skupnih nalog. GV 24(1980) 4 287 Anton PROSEN* POMEN ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV PRI URBANISTIČNEM UREJANJU V OBČINI V naši družbi se spoznanje o potrebnosti in nujnosti planiranja uvelja- vlja prav v zadnjem času; ta potreba se poraja zaradi usmerjanja naše- ga prihodnjega razvoja, istočasno pa je nujen tudi planski in usklajen pristop za krajša obdobja in trenutne odločitve. Naraščajoči osebni standard in nagel razvoj gospodarstva v zadnjih pet- najstih letih sta prispevala k temu, da smo prostorsko in urbanistič­ no planiranje kot sestavni del družbenega planiranja zanemarili in smo danes priča nesmotrnemu gospodarjenju s prostorom. Nezadržni razvoj ur- banizacije in industrializacije zahteva nenehno nove površine te ponov- . I no pravilno izrabiti oziroma intenzivno izrabiti. Iz tega kratkega uvoda je razvidno, da se stroki urbanizem in geodezija nenehno prepletata; če prva planira in usmerja izrabo prostora, mora druga te spremembe v prostoru evidentirati; osnova za planiranje v pro- storu so dobri in ažurirani geodetski načrti ter drugi zemljiškokatastr- ski podatki. Iz tega izhaja, da spoznanje o potrebnosti planiranja velja tudi za naši dve stroki. Če na kratko pregledamo razvoj urbanističnega planiranja v novi Jugoslaviji, kaže omeniti, da je bila leta 1949 izdana Zvezna te- meljna uredba o generalnem urbanističnem planu. Razvidno je, da je šlo predvsem za urejanje planskega razvoja večjih mest oziroma gradnjo no- vih mest. Iz uredbe same ni razvidno, kakšno geodetsko podlogo naj bi uporabljali pri izdelavi urbanističnih načrtov. Uvedba delavskega upravljanja po letu 1950 pomeni tudi začetek najpomemb- nejšega razdobja za preobrazbo našega prostora. Osnovne poteze tega ob- dobja so zajete v besedah decentralizacija in demokratizacija. V tem ča­ su se je gradnja razpršila in v Sloveniji smo dobili leta 1956 Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene. Okrajni ljudski odbori naj bi po predlogih občinskih ljudskih odborov določili z odloki "gradbene okoli- še". Ne glede na slabosti teh odlokov (majhne površine, nestrokovna pri- prava itd.) je razvidno iz elaboratov, ki so bili izdelani kot priloga k odlokom, da so urbanisti uporabljali za osnove katastrske načrte (naj- večkrat v merilu 1:2880) ter druge zemljiškokatastrske podatke (površi- no, kulturo). Naj dalje omenim tudi Zakon o nacionalizaciji najemnih zg- radb in .gradbenih zemljišč iz leta 1958 (Uradni list FLRJ, št. 53/58) ,ki je imel skupaj s prej omenjenim predpisom daljnosežne posledice za izra- bo zemljišč za gradbene namene oziroma za gradnjo mest. Osnove za načrten poseg v prostor so bile z gradbenimi okoliši dane,žal pa opažamo v tem času neracionalno in individualno reševanje posameznih lokacij ali v najboljšem primeru skupin zgradb (zazidalne skice). V letu 1958 je republika Slovenija dobila Zakon o urbanističnih projek- tih (Uradni list SRS, št. 22/58), s katerim je skušala "zagotoviti kar najbolj smotrno graditev", zato morajo biti izdelani in sprejeti urba- nistični projekti. Zakon pozna dva akta, in sicer: urbanistični program in ureditveni načrt. Urbanistični program se je izdeloval za ureditev vplivnega območja,ure­ ditveni načrt je osnova za ureditev gradbenega okoliša. Če pogledamo *65000, YU, Nova Gorica, Skupščina občine ing.geod.predsednik komiteja za ur,banizem Prispelo v objavo 1980-10-02 288 GV 24 (1980) 4 vsebino "ureditvenega načrta za gradbeni okoliš", vidimo, da je na pr- vem mestu načrt obstoječega stanja s potrebnimi višinskimi terenskimi podatki, poleg ostale vsebine: načrtno namenske rabe površin z osnovno prometno mrežo in lokacijo pomembnih objektov, načrta načelnih rešitev glede vodnogospodarskih ureditev in komunalnih naprav, tehničnega poro- čila z obrazložitvijo in z opisom etapne graditve, pravilnika za izvajan- je ureditvenega načrta ter zazidalnega načrta za predele zemljišč, ki so namenjeni za zazidavo. Za gradnjo mest so bile opravljene nove izmere in izdelani novi načrti v različnih merilih (tehnični načrti oziroma topo- grafsko-katastrski načrti). Na podlagi omenjene zakonodaje in ustreznih geodetskih podlog je bilo v tem času izdelanih v Sloveniji veliko števi- lo urbanističnih programov ter urbanističnih (ureditvenih) načrtov. Za področje prostorskega in urbanističnega planiranja sta bila v letu 1967 izdana v SR Sloveniji dva pomembna zakona, in sicer Zakon o regionalnem prostorskem planiranju in Zakon o urbanističnem planiranju. Kot izhaja iz Zakona o urbanističnem planiranju in se je pozneje razvilo v praksi, se zazidalni načrt, predvsem pa urbanistični red v celoti naslanjata na podatke zemljiškega katastra. V veliko primerih služijo za izdelavo ur- banističnega reda katastrski načrti v različnih merilih, ker trenutno ni drugih osnov za ruralna naselja. že sam zakon predpisuje, naj bi se za graditev uporabljala kmetijska zemljišča z manjšo proizvodno vrednostjo. V tem času, ko druge klasifikacije kmetijskih zemljišč ni bilo, smo v ce- loti uporabljali katastrske podatke glede kulture in razreda posamezne parcele oziroma skupine parcel. Predvsem pa pri izdelavi lokacijske do- kumentacije v celoti uporabljamo podatke zemljiškega katastra. Lokacijska dokumentacija, ki je tudi osnova za razlastitev zemljišč, če drugih pro- storskih izvedbenih aktov ni, zato moramo uporabljati podatke zemljiš- kega katastra običajno s predhodno opravljeno parcelacijo na podlagi lo- kacijske dokumentacije oziroma drugega urbanističnega izvedbenega doku- menta. Tudi na ruralnih območjih se v zadnjem času kažejo velike potrebe po iz- delavi urbanističnih načrtov. Izdelani "coningi" ne ustrezajo več hitre- mu razvoju naselij vaškega značaja, v katere se selijo tudi industrij- ski obrati, in vse večji potrebi po strožjem varovanju in intenzivnejši izrabi kmetijskih površin. Ravno za ta območja pa v večini primerov obs- tajajo samo stari katastrski načrti brez višinske predstave in največkrat tudi z neažurnim stanjem izrabe površin (kulture in razredi parcel). Le lastništvo zemljišč se v glavnem vodi po dejanskem stanju v naravi. Ker temeljni topografski načrti v merilu 1:5000 kot najbolj primerne karto- grafske osnove za planerje nimajo podatkov o lastništvu in so mnogokrat tudi že zastareli, bi lahko bolj uporabljali redresirane aeroposnetke določenega območja. z izdelavo teh posnetkov v merilu katastrskih načr­ tov (največkrat 1:2880) ali s pomanjšavo katastrskih načrtov v merilo posnetka (npr. 1:5000) z vrisanimi plastnicami bi dosegli najpopolnejšo kartografsko osnovo za planerj~ Ta aeroposnetek oziroma ortofotokartas prekrit z oleata katastrskega·načrta, bi dal vse potrebne podatke tako o izrabi površin kot o njillovem lastništvu. Uporabnost aeroposnetkov bi bila večkratna, saj bi z njihovo pomočjo geodetska uprava ažurirala svo- je evidence brez dela da terenu, lahko pa bi bili tudi osnova za rearnbu- lacijo TTN v merilu 1:5000. Pomenili bi tudi prepotrebno informacijo za kmetijce, gozdno gospodarstvo itd. Ravno ta vsestranska uporabnost in hitra izdelava v primerjavi s klasičnimi izmerami terena bi upravičila finančne izdatke za te karte in njihovo drago razmnoževanje. z vse intenzivnejšim razvojem, posebno v zadnjem desetletju, se je poka- zala potreba po novih zazidalnih površinah, zato smo nekdanje "gradbene okoliše" že pozidali. Sedaj smo v Sloveniji dobili Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno izgradnjo. Ta zakona velja za mesta in naselja mestnega zna- čaja. Ko smo začeli izvajati ta zakon v občinah, smo ugotovili, da je najbolje, če so v kompleks zazidalnega načrta vključene cele parcele o- ziroma ce meja zazidalnega načrta poteka po parcelnih mejah, saj v tem GV 24 (1980) 4 289 primeru odpade predhodna parcelacija oboda zazidalnega načrta. Ti podatki so nujni za sestavo ustreznega odloka v skladu z navedenim zakonom. V občinah ugotavljamo, da je ovira za hitro realizacijo nekega zazidal- nega oziroma drugega kompleksa velikokrat ravno neurejeno lastniško stanje, zato je akcija, da bi vse občine sprejele svoje desetletne pla- ne odkupa oziroma pridobitve zemljišč, popolnoma upravičena. Za to ak- cijo bomo verjetno morali izdelati ustrezna navodila, vendar že vnaprej vemo, da bo treba prenesti meje posameznih območij oziroma karejev, ki bodo v naslednjih letih pozidani, na katastrske načrte in ustrezno etap-· nost gradnje uskladiti z etapnostjo pridobivanja zemljišč. Odkupi bi morali potekati sistematično, saj smo drugače priče raznim špekulacijam z zemljiščem. Da bi preprečili špekulacijo s stavbnimi zemljišči, vse bolj uporabljamo možnost, da na kompleksu, kjer se bo izdeloval zazidalni načrt, sprejme občinska skupščina ustrezen odlok o prepovedi parcelacije, spremembe kulture, prometa z zemljišči ter graditve. Na ta način si zagotovimo, da ustrezni zemljiškokatastrski podatki v času izdelave zazidalnega na- črta ne zastarajo, in obenem preprečimo omenjeno špekulacijo z zemljišči. V mestih in drugih naseljih imamo uvedeno pobiranje nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki predpisuje, da občinske skupščine sprejemajo v skladu z zakonom ustrezne predpise, s katerimi določijo merila, po katerih se do- loča višina nadomestila. V skladu z zakonom so slovenske občine sklenile dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča, žal pa ustrezne metodologije zajemanja nadomestila še ni- mamo. Precej uporabljamo katastrske podatke, vendar se bomo morali vre- publiškem merilu le dogovoriti za ustrezno nastavitev evidence, ki bo slonela na ažurnih zemljiškokatastrskih podatkih (podatki o površini, kulturi, etažni lastnini itd.). Ravno ta predpis narekuje določitev ob- močij pobiranja nadomestila skladno z zemljiško katastrskimi podatki in podatki nove evidence EHIŠ, ki se v zadnjem letu vodi na geodetskih up- ravah. Še bi lahko nadaljevali z opisom nalog, ki so pred nami, katerih cilj bi bil boljše izkoriščanje podatkov zemljiškega katastra pri urejanju pros- tora. To bo odvisno tudi od tega, kako bomo v prihodnje organizirali služ- be za urejanje prostora. Pri pisanju tega sestavka sem uporabi] nekatere referate s Sedlarjevega srečanja iz let 1978 in 1979, predvsem referata V.B.Mušiča Kdo oblikuje prostor Slovenije, ter drugo literaturo in pub- likacijo 35 let geodetske službe v Sloveniji. 290 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 Ivanka US* VPLIV OBDAVČENJA PO KATASTRSKEM DOHODKU NA ZEMLJIŠKO POLITIKO vrsta sprememb, ki so kot rezultat družbenopolitičnih in družbenoekonom- skih usmeritev prispevale in še prispevajo k pospešenemu procesu spre- minjanja odnosov v kmetijstvu, zahteva, da jim sledi tudi davčni sistem. zato je namen tega prispevka na kratko orisati razvoj dosedanjega sis- tema obdavčevanja, veljavno ureditev s poudarkom na katastrskem dohodku kot osnovi za odmero davčnih in drugih družbenih obveznosti ter obsegu teh obveznosti in razloge, ki terjajo spremembo veljavne ureditve, ob razmišljanjih o prihodnji ureditvi pa nakazati nekatere probleme, ki se pojavljajo ob tem. V obdobju do leta 1954 je osnova za obdavčitev kmetijstva temeljila na dejansko doseženem dohodku; takrat je veljavni zakon oziroma uredba iz- recno določala, da se v davčno osnovo vključujejo tudi dohodki, ki bi se dosegli na zemljišču, namenjenem za kmetijsko proizvodnjo, če ga kmetij- sko gospodarstvo po svoji krivdi ni obdelalo. Ugotavljanje doseženih dohodkov se je v veliki meri opiralo na normati- ve; na razpolago pa so bili tudi precej izčrpni podatki o obsegu tržnih presežkov, saj je bila do leta 1951 pod režimom obveznega odkupa vrsta najpomembnejših kmetijskih proizvodov, ki so pomenili 70-80 % blagovne proizvodnje kmečkih gospodarstev v SFRJ. Z letom 1955 je bil ta sistem opuščen in uveden katastrski dohodek kot osnova za obdavčenje kmetijstva. Prehod na tako ureditev so utemeljeva- li predvsem s kmetijsko pospeševalnimi cilji glede na to, da katastrski dohodek spodbuja večjo produktivnost, razširitev kmetijske proizvodnje in modernizacijo kmetijstva, ker zavezancu nad povprečjem dosežene do- hodke pušča neobdavčene, oziroma da od možnega povprečnega dohodka ob- davčuje zavezance, ki so dosegli nižji dohodek, in zavezance, ki zemlji- šča sploh ne obdelujejo. Veljavni sistem obdavčenja kmetijstva temelji na katastrskem dohodku kot osnovi za odmero davka iz kmetijstva, hkrati pa tudi za odmero obvezno- sti za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov ter še za nekatere dru- ge obveznosti. Poleg tega pa služi tudi za ugotavljanje premoženjskega stanja v zvezi z uveljavljanjem določenih pravic občanov (otroški doda- tek, štipendije, varstveni dodatki itd.). Ugotavljanje katastrskega dohodka je urejeno s posebnimi predpisi, kot so: Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, medrepubliški dogovor o temeljnih kriterijih za nastavljanje katastrskega dohodka, za zadnji iz- račun pa tudi Odlok o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka v SR Slo- veniji. Katastrski dohodek obsega dohodek od rastlinskih pridelkov in do- hodek od živinoreje. Dohodek od rastlinskih pridelkov je odvisen od po- vršine zemljišča, načina njegovega izkoriščanja, katastrske kulture (nji- ve, vrtovi, travniki, sadovnjaki itd.), katastrskega razreda (I-VIII) ,cen kmetijskih pridelkov in materialnih stroškov. Dohodek od rastlinskih pri-· delkov je denarna vrednost povprečnega pridelka, ki se doseže na enem ha zemljiške površine pri občijani strukturi in običajnem načinu obdelave po odbitku povprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje se vklju- čuje v dohodek rastlinskih pridelkov, in sicer v obliki cene za krmo, s * 61000, YU, Ljubljana Republiški sekretariat za finance ing.agr., vodja organizacijsko analitskega oddelka Prispelo v objavo 1980-10-02 GV 24(1980) 4 291 katero se krmi živina. Ugotavlja se za vsako katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišč v katastrskem okraju. Na tej podlagi se izdajajo lestvice katastrskega dohodka za vsak katastrski okraj (v SR Sloveniji jih je 42), razčlenjene po razredih in po katastrskih kulturah. Z uporabo te lestvice nato katastrski uradi izračunajo katastrski doho- dek gospodarstva. Iz takega značaja katastrskega dohodka kot povprečnega dohodka, ki bi ga bilo možno doseči na določenem zemljišču, izhaja pomen vzdrževanja katastrskega elaborata, to je ažurnega evidentiranja vseh lastniških, kulturnih in drugih sprememb. Nedosledno izvajanje teh nalog zmanjšuje vrednost katastrskih elaboratov in s tem tudi pravilnost in pravičnost v zvezi z odločitvami o obveznostih in pravicah občanov. Dohodki od gozdnih ·površin se ne obdavčujejo po katastrskem dohodku goz- dov, ki pomeni povprečno vrednost letnega prirasta lesne mase, temveč se kot davčna osnova uporablja vrednost lesa, odkazanega za posek. Ohranitev sistema katastrskega dohodka, ugotovljenega na podlagi objektiv- nih kriterijev, pomeni, da se davčne in druge obveznosti odmerjajo načelo­ ma neodvisno od dohodka, ki ga lastnik na takem zemljišču doseže. Različ­ ne pogoje in možnosti za doseganje tako ugotovljenega dohodka skušajo v zvezi z odmero davčnih obveznosti čimbolj upoštevati prek sistema diferen- ciranih proporcionalnih davčnih stopenj za posamezna območja občine. Pri tem gre predvsem za upoštevanje tistih elementov, ki pomembno vplivajo na objektivno možnost doseganja dohodkov, kot so množična uvedba kmetijske mehanizacije, spremembe tržnih pogojev, novi mestni industrijski in tu- ristični centri, dalje nagle spremembe v prometnih zvezah, ki pomembno posegajo v sistem gospodarjenja na posameznih območjih, in drugo. Upošte- vaje navedene okoliščine, so davčne stopnje naravnane tako, da so višje za predele z ugodnejšimi ekonomskimi, predvsem pa tržnimi pogoji in niž- je za višinske predele. Opredelitev proizvodnih okolišev na podlagi ena- kih kriterijev, kot jih določa davčni zakon in višina davčnih stopenj, usklajujejo občine z medsebojnimi dogovori. Različna davčna sposobnost posameznega zavezanca se ob ureditvi, ko se obdavčuje povprečni možni, in ne dejanski dohodek, upošteva tudi v obli- ki raznih oprostitev in vrste socialnih in ekonomskih olajšav. Na podlagi davčnega zakona občinske skupščine priznavajo razne oprostit- ve za zemljišča, zasajena z novimi nasadi, do časa polne rodnosti, za zemljišča v višinskih krajih, ko je možnost doseganja dohodkov znatno o- krnjena; uvedene so olajšave zaradi prizadetosti po naravnih nesrečah in izdatkov za zdravljenje ali pogreb družinskih članov; med ekonomskimi olaj- šavami so zlasti pomembne olajšave v zvezi z vlaganjem sredstev v preus- merjanje kmetij. Z zakonom je določena vrsta socialnopolitičnih olajšav za družine z mladoletnimi otroki ter za delo nezmožnimi družinskimi čla­ ni, olajšave za borce NOV ipd. Ukrepom, katerih namen je pospeševanje želenega razvoja v kmetijstvu,sle- dijo torej tudi ukrepi na področju davčnega sistema in politike. Po podatkih iz letne odmere statistike za leto 1979 je v SR Sloveniji 355.556 nosilcev katastrskega dohodka negozdnih površin; od tega odpade na zavezance s katastrskim dohodkom do 470 din, ki so iz odmerno tehnič­ nih razlogov oproščeni davka iz kmetijstva, na zavezance iz višinskih krajev, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev po občinskih predpisih pa 163.900 ali 46 % vseh nosilcev katastrskega dohodka. Davek iz kmetijstva se torej odmerja le 191.656 ali 54 % zavezancev. Podatek o strukturi teh zavezancev priča o izredni razdrobljenosti posesti. Od 191.656 zavezan- cev, ki plačujejo davek iz kmetijstva, je 49 % ali 93.169 zavezancev s katastrskim dohodkom do 4.000 din1 27 % ali 51.078 zavezancev s katastr- skim dohodkom nad 4.000 din do 10.000 din in le 24 % ali 47.409 zavezan- cev s katastrskim dohodkom-nad 10.000 din. 292 GV 24(1980) 4 V zdravstveno zavarovanje kmetov je vključenih okrog 71.000 kmetijskih gospodarstev z okrog 173.400 zavarovanimi družinskimi člani, v starost- no zavarovanje kmetov pa okrog 69.000 kmetijskih gospodarstev. Vsem os- talim je torej kmetovanje le vzporedna dopolnilna dejavnost ob zaposlit- vi, pokojnini ali neki drugi dejavnosti, iz katere črpajo pretežni del sredstev za preživljanje. Delno pa gre tudi za kmetovalce, ki so iz na- slova kooperacije oziroma drugih oblik združevanja pridobili pravice iz delavskega zavarovanja. Enoletna odmera davka iz kmetijstva znaša, upoštevajoč priznane davčne olajšave, nekaj nad 100 milijonov dinarjev in se na taki višini zadržu- je že vrsto let. V okviru skupnih obremenitev 484,7 milijonov din pome- ni davek iz kmetijstva le še 23 %, prispevek za zdravstveno zavarova- nje kmetov 43 %, prispevek za starostno zavarovanje kmetov 27 %, med- tem ko ostale obveznosti (vodni prispevek, samoprispevek itd.) pomeni- jo manjši delež v skupni obremenitvi - 7 %. Pri tem je treba omeniti, da predpisi o starostnem zavarovanju kmetov deloma upoštevajo socialno oziroma ekonomsko stanje zavezancev, medtem ko v predpisih o zdravstve- nerr. zavarovanju kmetov to ni upoštevano. Glede na to, da metodologija za ugotavljanje dohodka, ne more upošteva- ti vseh specifičnosti, prihaja do odstopanj med katastrskim dohodkom in dejansko doseženim dohodkom. Za bistvena odstopanja gre pri tistih kme- tovalcih, ki se v večjem obsegu ukvarjajo z določenimi vrstami kmetijske proizvodnje, ki jih katastrski dohodek vključuje v manjšem obsegu (pi- tanje živine v pretežni meri s kupljeno krmo) ali pa ga sploh ni mogoče zajeti v katastrskem dohodku (reje perutnine). Gre torej za nedovoljšno upoštevanje tistih pogojev pridobivanj dohodka, ki niso izključno rezul- tat lastnega dtla in večje produktivnosti dela, temveč izhajajo iz sploš- nega razvoja celotne družbe in specifičnega razvoja kraja oziroma regi- je, kjer kmetovalec tako dejavnost opravlja. Obstoječi davčni sistem je sicer dopuščal možnost, da občine za posamez- ne vrste zavezancev uvedejo namesto obdavčitve po katastrskem dohodku obdavčitev po dejanskem dohodku. Praksa je pokazala, da večina občin iz mnogih razlogov, tudi v najbolj očitnih primerih teh določb zakona ni u- porabila, temveč čakajo, da jim bo davčni zakon naložil to, kar jim do- slej dopušča. Pri tem je treba omeniti, da tudi prihodnja ureditev na področju obdav- čenja kmetijstva ne bo mogla mimo dejstva, da je še pretežni del zaseb- nih kmetijskih proizvajalcev takih, da bo ugotavljanje dohodka pokata- stru še vedno smotrnejše, in sicer predvsem zaradi starostne strukture, hribovitih predelov, velikosti kmetij ipd. Pri teh deluje veljavni si- stem olajšav zelo intenzivno, predvsem tisti del, ki ima socialni značaj in poselitveni namen. V izhodiščih novega davčnega sistema in v predlogu za izdajo Zakona o dav- kih občanov so bile predlagane rešitve, po katerih naj bi vzporedno s sis- temom obdavčevanja po katastrskem dohodku zakon urejal tudi postopni•.~ prehod v sistem ugotavljanja in obdavčenja doseženega dejanskega dohod- ka. Razprava pa je opozorila in terjala rešitve za vrsto vprašanj, ki pa po svojem bistvu zadevajo sistem družbene ureditve tega področja, kakrš- no naj bi davčna zakonodaja nato upoštevala. Kot osnovno se zastavlja vprašanje opredelitve zavezanca. Ugotoviti je namreč treba, da pridobi- vanja dohodka iz kmetijstva ni več mogoče vezati na lastništvo proizva- jalnih sredstev (predvsem zemljišč), temveč da je na sedanji stopnji raz- voja in ureditve treba v davčnem sistemu omogočiti, da se tudi pridobiva- nje dohodka iz kmetijske dejavnosti obravnava neodvisno od lastništva. To pa pomeni, da bi bilo na isti kmetiji lahko več davčnih zavezancev,ki bi bili hkrati glede na veljavno ureditev vključeni v sistem financiranja splošne in skupne porabe; veljavni predpisi o zdravstvenem in starostnem zavarovanju kmetov pa so naravnani na nosilca zavarovanja. Podobno velja glede vrste vprašanj s področja spremljanja in ugotavljanja dohodka, op- redelitve celotnega dohodka, stroškov, vodenja najnujnejših evidenc ipd., GV 24(1980) 4 293 ker gre za kompleksno problematiko, ki je ni mogoče reševati ločeno, le na enem, v tem primeru davčnem področju, pač pa z usklajeno aktivnostjo vseh dejavnikov (s področja kmetijstva, starostnega oziroma pokojninske- ga zavarovanja, zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja itd.). Glede na to, da se predvideva postopen prehod na obdavčitev po dejanskem dohodku, bo tudi v prihodnje še vedno pomembno sprotno spremljanje in ažu- riranje katastrskega dohodka, ki se kot konstantna kategorija ugotavlja občasno. Analize dosedanjih izračunov so pokazale, da na spremembo viši- ne katastrskega dohodka najbolj vpliva vsakoletno zvišanje cen kmetij- skih pridelkov (od 27 do 70 % na leto) in stroškov (do 90 % na leto), medtem ko imata struktura in obseg kmetijske proizvodnje neznaten vpliv. Glede na zadnji izračun katastrskega dohodka (ki je bil v SR Sloveniji izveden v letu 1977 z uporabo novih lestvic s 1.1.1978 so preizkusni iz- računi, izdelani za nekatere značilne katastrske okraje v vseh republikah inavtonomnimapokrajinama, pokazali, da so se cene kmetijskih pridelkov v zadnjem obdobju povečale z indeksom 180-200, proizvodni stroški pa z indeksom 130-220. Na podlagi takih ugotovitev je bilo ocenjeno, da že obstaja potreba po čimprejšnji valorizaciji. V ta namen je Zvezni sekre- tariat za finance dal pobudo za pripravo medrepubliškega dogovora o va- lorizaciji katastrskega dohodka. V osnutku dogovora, ki ga je pripravi- la medrepubliška skupina za ugotavljanje katastrskega dohodka in je bil v mesecu juniju poslan v pripombe vsem republikam in avtonomnima pokra- jinama, je predvideno, da bi valorizacijo izvedli v vseh republikah in obeh avtonomnih pokrajinah v letu 1981, valorizirane vrednosti pa naj bi se uporabljale od 1.1.1982; valorizacija pa je v tako zastavljenih rokih izvedljiva le, če bo dogovor podpisan še letos. 294 GV 24(1980) 4 Milan JUVANČIČ* OCENA ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV S STALIŠČA UREJANJA GOZDOV Uvod Da bi lahko ocenili vrednost zemljiškokatastrskih podatkov, ki jih v obliki evidenc in kartografskih podlog lahko daje gozdarjem geodetska služba,je treba povedati nekaj besed o organiziranosti gozdarstva, o gozdarski zakonodaji in ne nazadnje o tradiciji urejanja gozdov in gozd- nih površin na Slovenskem. Gozdarstvo je v Sloveniji organizirano po gozdnogospodarskih območjih, ki so oblikovana po geografskogravitacijskem načelu in tvorijo ekonom- sko celoto, zato njihove meje ne sovpadajo z mejami upravnih občin, ne z mejami katastrskih občin in ne s statističnimi okoliši. Območja so dalje razdeljena na gozdnogospodarske enote, te pa na oddelke in odse- ke. Odseke sestavljajo zemljiške parcele; s tem so določene prostorske enote v gozdarstvu. Iz povedanega sledi, da v Sloveniji še nimamo sistem- skih rešitev prostorskih enot, kar nam dela pri analizah in primerjavah že danes velike težave, saj je vsaka panoga, ki gospodari s prostorom, razdeljena po svojih načelih. Zato bomo morali pred morebitno nastavit- vijo "banke podatkov" o prostorskih enotah in njihovi povezavi med raz- ličnimi uporabniki prostora še temeljito razmisliti. Gozdarska zakonodaja predpisuje, da morajo gozdnogospodarske organiza- cije izdelovati območne gozdnogospodarske načrte vsakih 10 let, začenši z letom 1971, in načrte gozdnogospodarskih enot tudi na 10 let, začenši z letom 1950. Za posamezne predele v Sloveniji pa so se izdelovali goz- darskoureditveni načrti že pred sto leti. Glede na ugotovitve, da urejanje gozdnih površin traja za določena pod- ročja že celo stoletje, da se kontinuirano izdelujejo gozdnogospodarski načrti od leta 1950 dalje in da gozdarska zakonodaja predpisuje minimal- ne kazalce pri inventarizaciji in urejanju ter načrtovanju gozdov, je gozdarstvo danes sposobno dajati planerjem na ravni občine in republike vse tiste gozdarske podatke, ki jih potrebujejo pri izdelavi družbenih planov. Poudariti je treba, da gozdnogospodarski načrti vsebujejo tudi nekatere elemente zemljiškega katastra, pa najsi gre za evidence ali za kartne podloge. Primerjava zemljiškokatastrskih in gozdarskih evidenc Zemljiškokatastrske evidence in karte poznamo, z geodetsko zakonodajo sta njihova vsebina in način vzdrževanja točno določena. Glavne gozdarske evidence, ki vsebujejo zemljiškokatastrske podatke, pa so: gozdni kataster, izkazi površin gozdnogospodarskih enot po katastr- skih občinah in zemljiških parcelah ter indeks gozdnih posestnikov. V naštetih evidencah zasledimo tele zemljiškokatastrske elemente: katas- trsko občino, vložno številko, številko posestnega lista, lastništvo, parcelno številko, površino, kulturo in katastrski razred. Primerjava uradnih zemljiškokatastrskih podatkov z gozdarskimi evidenca- mi nam pokaže večje odstopanje pri lastništvu, katastrskem razredu in * 66230, YU, Postojna Gozdno gospodarstvo dipl.ing.geod. Prispelo v objavo 1980-09-01 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 295 kulturi. Lastništvo ni usklajeno z lastništvom v zemljiški knjigi, prav tako lastništvo v mnogih primerih ne ustreza dejanskemu stanju, zaradi tega so v indeksu gozdnih posestnikov v opombi navedeni dejanski užival- ci določene parcele. Katastrski razred, ki je vpisan v zemljiškokatastrskem operatu, je osnova pri določanju vrednosti razredov gozdov. Vrednostni razred{ gozdov nam- reč v veliki meri upoštevajo spravilne možnosti te pa so odvisne od obli- kovitosti zemljišča in odprtosti s cestnim omrežjem. Odprtost določenega območja s cestami pa je sprernenljivka,saj se z izgradnjo gozdnega cestnega sistema bistveno spreminja odprtost gozdnega območja in s tem vrednostni razredi gozdov. Vrednostni razredi gozdov, ki jih posredujejo gozdarji občinam, so osnova pri odmeri dvaka od posekanega lesa, katastrski raz- red pa je le osnova pri obdavčitvi gozdnih površin za tiste, ki nimajo status kmeta. Največja odstopanja so pri katastrskih kulturah oziroma pri namenski iz- rabi površin. S primerjavo podatkov gozdnega katastra s katastrskimi po- datki za območje skupščine občine Cerknica, ki meri 48252 ha, ugotovimo, da je po katastrski evidenci 25676 ha gozdov, po evidenci gozdnega kata- stra pa imamo danes Že 28932 ha gozdnih površin. Razlika 3256 ha pomeni 6,7 % celotne površine občine. Če izločimo iz primerjave stabilen gozdni kompleks, ki se razprostira od Rakovega Škocjana prek Javornikov do Snežnika v izmeri 11532 ha, ugotovimo, da je na površini 36720 ha po katastrski evidenci 14144 ha. gozdov, po evidenci gozdnega katastra pa 17400 ha, ali drugače povedano, gozdarji imajo evidentiranih na 36720 ha, 23 % več gozdnih površin kakor uradna katastrska evidenca. Približno ista slika velja za območje Skupščine občine Postojna in še za katero drugo u- pravno občino v Sloveniji. Uporaba katastrskih načrtov in preglednih katastrskih kart Katastrski načrti so za pretežni del Slovenije rezultat tako imenovane "frančeškinske izmere" iz začetka 19.stolegja. Kljub zastareli vsebini in kljub dejstvu, da za določene predele karte niso vzdrževane, služijo kot osnova pri izdelavi gozdarskih kart. Prav zaradi tega, ker so karte pomanjkljive, jih gozdarji dopolnjujejo z manjkajočim cestnim omrežjem, gozdnimi potmi, trasami daljnovodov in plinovodov, gozdnimi nastawbami, izviri pitne vode, vrišejo se meje med gozdno in negozdno površino ter označijo meje gozdnogospodarskih enot. Brez tako dopolnjenih katastrs- kih kart si gozdarji urejevalnih del ne morejo predstavljati, saj pome- nijo osnovo za določanje površin in za pravnolastniško ureditev. Z isti- mi manjkajočimi elementi so dopolnjene tudi pregledne katastrske karte v merilu 1:5000 ali 1:10.000, če obstajajo. Uporabljajo se pri terens- kem ogledu in so zaradi praktičnosti kaširane v žepni format. Pri urejanju gozdnih površin pa potrebujejo gozdarji za posamezne pro- storske enote še druge podatke, ki pa jih v katastrskih evidencah in ka- tastrskih kartah ne najdemo; to so predvsem nadmorska višina, nagib, osončenje in v kakšnem arealu leži določena parcela. Da bi prišli do teh podatkov, si v gozdarstvu pomagajo na najrazličnejše načine, odpre- prostih in nenatančnih improvizacij do izdelave temeljnega topografske- ga načrta v merilu 1:5000 s katastrsko in gozdarsko vsebino, ki daje o osnovnih prostorskih enotah, to je o parceli, odseku, oddelku, celo vr- sto informacij, med drugimi tudi lokacijo prostorske enote glede na pro- stor. Zaradi tega je taka karta uporabna pri ureditvenem načrtovanju in urejanju gozdnih površin, pri izdelavi podrobnih načrtov za izkoriščanje in gojenje gozdov, pri projektiranju gozdnih komunikacij, pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, pri urejanju avtomatske obdelave prostorskih podatkov in za najrazličnejše potrebe pri vrednotenju prostora. 296 GV 24(1980) 4 ,. Sodelovanje Gozdarji so bili vedno pobudniki, tako pri vzdrževanju zemljiškokatastr- skih evidenc, kakor pri vzdrževanju katastrskih načrtov in pri izdelavi preglednih katastrskih načrtov. Tako dajejo občinskim geodetskim upra- vam podatke o dejanskem stanju gozdnih površin po zemljiških parcelah in prav tako so sofinancirali izdelavo preglednih katastrskih kart. Prijave gozdnogospodarskih organizacij o spremembi katastrske kulture iz kmetijskega zemljišča v gozdno zemljišče občinske geodetske uprave raz- lično obravnavajo, bodisi da si avtomatično prisvojijo podatke gozdar- jev in jih vneseje v katastrski elaborat ali pa tudi sploh ne upošteva- jo postopkov, ki jih predpisuje geodetska zakonodaja. Gozdarji podpirajo postopke, ki jih predpisuje geodetska zakonodaja, vendar želijo, da bi se istočasno spoštovali tudi roki izpeljave v zemljiškem katastru, kar tudi predpisuje geodetska zakonodaja. Povsod, kjer geodetske uprave ne izvedejo pr1Jav gozdnogospodarskih or- ganizacij o spremembah glede vrste rabe zemljišč, o parcelacijah, o proš- nji za ažuriranje katastrskih načrtov in drugih prijav v zemljiškem ka- tastru po več let in na urgence gozdarjev ne odgovarjajo, prihaja do družbene in finančne škode ter do nezadovoljstva lastnikov gozdov. Pos- ledica vsega tega so nesoglasja med gozdnogospodarsko organizacijo in lastniki gozdov ter občinsko geodetsko upravo. Zaključki Upoštevajoč gozdarsko in geodetsko zakonodajo, ki predvideva kontinuira- no vzdrževanje evidenc in kart, bi bilo smotrno da se z medsebojnimi do- govarjanji časovno uskladijo revizije za določene prostorske enote (ka- tastrska občina). S tem bi bile evidence gozdnih površin, ki jih izka- zujejo katastrske evidence in gozdni kataster, med seboj usklajene, kar- te pa popolnejše, kar bi bilo v obojestransko korist. Zaradi današnjih neuporabnih katastrskih evidenc za gozdarstvo (primer- java velja za GG Postojna) in vse prepočasnega uvajanja prostorskega de- la zemljiškega katastra vlagajo gozdarji velika finančna sredstva v in- ventarizacijo in urejanje gozdov. Zaradi boljšega gospodarjenja z gozd- nim prostorom so gozdarji pred vpeljavo splošnega gozdarskega informativ- nega sistema in pred oblikovanjem sklada podatkov o naravnih·razmerah,, stanju gozdov in evidenci gospodarjenja. V gozdarstvu z bogato tradicijo urejanja se dobro zavedajo, da je posledica planiranja z napačnimi podat- ki o zemljišču nerealno interpretiranje vplivov, posledic in ukrepov za gospodarjenje z zemljišči. Prav tako se v gozdarstvu zavedajo, da je za uspešno načrtovanje potrebna dobra karta, zato razmišljajo, da bi se do- govorili o sistematičnem pristopu, ki bi dal kvalitetne gozdarske karte za celo Slovenijo. Pri reševanju nakazane problematike je potrebna inter- disciplinarnost in geodeti bi morali prizadevno sodelovati z gozdarji ter jim ponuditi svoje izkušnje. Eden od zaključkov letošnjega geodetskega dne, )-ravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur .1. SRS st. 19/76). Ta pravica vsebuje upravičenje uporabljati nezazidano stavbno zemljišče na način, s katerim se ne spremeni njegova oblika ~n ~astnost. Pravica prejšnjega lastnika 'preneha potem, ko za premo- zenJskopravne zadeve pristojni občinski upravni organ izda odločbo, s katero odloči, da mora prejšnji lastnik zemljišče izročiti občini. - pravica prejšnjega lastnika po 37. členu Zakona o nacionalizaciji in po 6.členu Zakona o prenehanju lastninske pravice ... Ta pravica vse- buje upravičenje uporabljati zemljišče v družbeni lastnini, ki je pod _stavbo, na kateri je lastninska pravica, in zemljišče, ki je potreb- no za njeno normalno rabo. Ta pravica se ne more samostojno prenaša- ti na drugo osebo in se lahko prenese le s prenosom lastninske pravi- ce na stavbi. Pravica uporabe prejšnjega lastnika traja, dokler na zemljišču stoji stavba. - pravica prejšnjega lastnika po 40.členu Zakona o nacionalizaciji in 8.člena Zakona o prenehanju. Tukaj gre za pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe. Prejšnji lastnik je dolžan v petih letih od vročitve odločbe, s katero mu je bilo zemljišče dano v uporabo, zgraditi stavbo do tretje gradbene faze, sicer pravico izgubi. - pravica uporabe stavbnega zemljišča, ki pripada fizični osebi, društ- vom ali drugi civilni pravni osebi. Uporabnik stavbnega zemljišča je dolžan uporabljati stavbno zemljišče v skladu z njegovim namenom, predpisanimi splošnimi pogoji in posebni- mi pogoji, določenimi v postopku dajanja zemljišča v uporabo (s po- godbo). Uporabnik je dolžan na dodeljenem zemljišču sezidati stavbo ali drug gradbeni objekt. S prenosom lastninske pravice na stavbi ali drugem gradbenem objektu se na pridobitelja prenesejo tudi pravice uporabe stavbnega zemljišča. Kadar je imetnik pravice uporabe družbenopravna oseba, je treba ločiti pravico uporabe stavbnega zemljišča, na katerem stoji staba, in tiste- ga dela zemljišča, ki je nujno potrebno za realno uporabo stavbe, od pravice uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča. Razlika je v razpola- ganju s temi zemljišči. če družbenopravna oseba na dodeljenjem stavbnem zemljišču postavi stavbo, preide s prenosom pravice uporabe stavbe na tistega, ki pridobi stavbo, tudi pravica uporabe zemljišča (Zakon o prometu z nepremičninami). Pravica uporabe nezazidanega stavbnega zem- ljišča ozda pa se ne more prenesti npr. na druge ozd. Po Zakonu o raz- polaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur.l. SRS št. 27-254/72) se ta pravica prenese le na občino, v kateri je zemljišče, kolikor se zemljišče ne uporablja za opravljanje dovoljene dejavnosti družbenoprav- ne osebe. - Pri stavbnih zemljiščih moramo biti še posebno pozorni. Marsikatera zemljiška knjiga opozarja, da ni mogoče izvesti sprememb v A-listu glav- ne knjige, kakor jih naznanijo v določenih primerih geodetski upravni organi, ker se pri spremembah podatkov o zemljišču (sprememba parcelne meje) ni upoštevalo pravno stanje glede pravic na zemljišču, vpisanem v Bali C listu glavne knjige. Znan je primer, ko je geodet v postopku zemljiškokatastrske izmere na dveh parcelah sicer istega uporabnika, vendar dveh različnih pravic, prikazal novo stanje tako, da je del zem- ljišča, na katerem je obstajala pravica po 38. členu Zakona o nacionali- zaciji, priključil k parceli s pravico po 37.členu. Elaborat nove zemlji- škokatastrske izmere je bil pravilno in zakonito razgrnjen. Težave so se pokazale šele ob uveljavitvi izmere v zemljiški knjigi. Primer se je končal tako, da je geodetski upravni organ elaborat popravil ter pri- kazal novo stanje tako, da je upošteval različni pravici na obeh parce- lah. GV 2 4 ( l 9 8 O ) 4 Jll Zemljiška knjiga takšnih in podobnih primerov ne more izvesti. Geodet- ski upravni organi morajo tako pri novi izmeri kot pri vzdrževanju zem- ljiškega katastra pri stavbnem zemljišču upoštevati vknjižene pravice. Obsega zemljišča v korist ene ali druge pravice ne smejo spreminjati. Kolikor gre za spremenjeno vrsto rabe, tega dela ne smemo priključevati k parceli z enako vrsto rabe, temveč ga prikažemo s podelilko. Teoretič­ no lahko podobni primeri nastanejo tudi pri družbenopravnih osebah. Obravnavanje tega primera je pomembno iz dveh razlogov. Prvič, ker opo- zarja, da se podobni primeri ne bi ponavljali. In drugič, ker se spra- šujemo, ali je imel geodet osnovo v veljavnih zemljiškokatastrskih pred- pisih, da bi lahko postopal tako, kot se je primer končal. Zakon o zemljiškem katastru parcele ne definira (govori le o parcelni meji), zato uporabljamo glede parcele kot pravno pravilo določbo l.od- stavka 31.člena Pravilnika o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč. Parcela je po tem pravilniku ~emljišče, ki je pod eno kulturo ali je nerodovit- no ali pa rabi za poseben namen in pripada enemu lastniku, uporabniku ali ~živalcu oziroma solastnikom, souporabnikom oziroma souživalcem na idealne dele. Obstoja različnih pravic na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ta definicija ne zajema. Očitno je, da je definicija parcele boli prilagojena davčni funkciji zemljiškega katastra. Če govorimo, da zemljiška knjiga evidentira pravice na zemljiščih ter da zemljiški ka- taster evidentira zemljišča kot predmet pravice, potem je razvidno, da s takšno definicijo parcele ne bo mogoče doseči usklajenosti med podat- ki obeh evidenc. Menim, da bo treba v postopku priprave sprememb Zakona o zemljiškem katastru dati poddcobnogled sedaj veljavno opredelitev parcele. Nosilci stvarnopravnih pravic Po Zakonu o zemljiškem katastru se smejo lastniki oziroma uporabniki zemljišč vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižne- ga stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča. Izjema od tega pravila ve- lja le v primeru, ko je uveden postopek razlastive, prisilnega prenosa pravice uporabe, arondacije ali komasacije zemljišč; tedaj se lahko v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika oziroma uporabnika vpiše tudi dejanski uživalec, če se s tem strinja. Vpisi nosilcev stvarnopravnih pravic se smejo v zemljiškem katastru opraviti le na podlagi listin, ki jih določajo zakon in podzakonski predpis, oziroma na podlagi prav- nih ugotovitev pristojnega upravnega organa za. geodetske zadeve. S ta- ko opredelitvijo smo dosegli usklajenost podatkov o lastnikih oziroma uporabnikih z zemljiško knjigo. Po drugi strani pa smo zemljiškemu ka- tastru dali čisto vlogo evidence o zemljiščih, na katerih so neke stvar- ne pravice, med tem ko bi se v nasprotnem primeru lahko razvil v neko nepopolno evidenco, pri kateri bi npr. vpis določenih novih podatkov celo šteli za pridobitev stvarne pravice, kar bi glede na vlogo zemljiš- ke knjige imelo v glavnem negativne posledice. Nosilci stvarnopravnih pravic, ki jih evidentiramo v zemljiškem kata- stru, so lahko: občani, društva in druge civilnopravne osebe, ki imajo lastninsko pravico na zemljišču ali pravico uporabe, vpisano v C-listu zemljiške knjige, ter družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti~ samoupravne interesne ,skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije ter družbenopolitične organizacije in društva, ki imajo pravico uporabe, vpisano v B-listu zemljiške knjige. Kot lastniki zemljišč oziroma kot imetniki pravice uporabe zemljišča, na katerem stoji stavba z lastninsko pravico, bodo lahko nastopale tuje pravne osebe. To so lahko: tuje države, tuji zavodi, podjetja, društva tujcev in tuje informacijske ustanove. Kot lastniki zemljišča pa bodo lahko nastopale tudi tuje fizične osebe. Te imajo namreč lahko 312 GV 2 4 (19 8 O ) 4 v skladu z Zakonom o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih na območju SFRJ ob vzajemnosti lastninsko pravico na zemljišču in stavbah, ki so jih podedovale, pred enakimi pogoji kot državljani SFRJ. Tuje pravne in fizične osebe obravnavamo v postopkih zemljiškega katastra enako kot na- še državljane. Kadar obravnavamo v zemljiškem katastru nosilce stvarnopravnih pravic, ne moremo mimo vprašanja solastnine in skupne lastnine. l. Solastnina Nerazdeljeno zemljišče je lahko istočasno last več oseb. če je del vsa- kega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (izdelani del), gre za solasnino. Po zveznem zakonu je možna v primerih in pod pogoji, ki jih določa republiški oziroma pokrajinski zakon, solastnina tudi na nerazde- ljenem zemljišču, katerega en del je družbena lastnina, na drugem delu pa ima kdo lastninsko pravico. Dokler ni podrobnejših republiških pred- pisov, se bodo tudi za te primere uporabljale določbe zveznega Zakona o lastninskih razmerjih. S svojim deležem lahko vsak solastnik razpolaga samostojno in brez so- glasja ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico ob vsakem času zahte- vati delitev zemljišča, razen ob času, ko bi bila ta delitev v škodo drugim solastnikom. Način delitve zemljišča določijo solastniki spora- zumno. Z vprašanjem solastništva se srečamo v vseh postopkih zemljiškega kata- stra (prenos posestne meje po katastru, majni ugotovitveni postopek par- celacija, nova izmera). V teh postopkih ne gre za vprašanje razpolaga- nja solastnika s svojim idealnim deležem, temveč za vprašanje razpola- ganja z zemljiščem kot celoto. Zakon o temeljnih lastninskopravnih raz- merjih govori o rednem upravljanju in opravilih, ki presegajo okvir red- nega upravljanja, kamor se šteje tudi pravica razpolaganja. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem zadostuje večina, za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. Glede na pravno naravo postopkov v zemljiškem katastru nastopajo kot udeleženci v teh postopkih tisti, ki imajo razpolagalno pravico z zemljiščem,zato so njihova dejanja v postopku dejanja razpolaganja, za kar je glede na prej navedeni zvezni zakon potrebno soglasje vseh solastnikov. Popolno soglasje solastnikov mora trajati ves čas postopka. Kolikor se postopek začne na zahtevo solastnikov, morajo zahtevo za postopek podati vsi so- lastniki. če pa se postopek začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo mejaša, je treba poskrbeti, da v postopku sodelujejo vsi solastniki.So- glasje solastnikov mora biti izraženo s podpisom v ustreznem zapisni- ku. Solastniki lahko-zaupajo upravljanje zemljišča, ki je predmet po- stopka, enemu ali več solastnikom ali komu drugemu. V takem primeru po- stopamo v skladu s 56. členom__Zakona o splošnem upravnem postopku. če eden izmed solastnikov ne soglaša z mejo, se šteje posestna meja za sporno in se postopek s sklepom bodisi ustavi, kadar je bil zahtevan samo mejni ugotovitveni postopek oziroma se prekine, če gre za novo iz- mero oziroma parcelacijo. Kot je bilo že omenjeno, ima solastnik pravico zahtevati delitev neraz- deljenega zemljišča. Način delitve zemljišča določijo solastniki spora- zumno, če se ne morejo sporazumeti, pa odloči sodišče. Priprava za spo- razumno delitev je parcelacija.Geodetski upravni organ mora biti v teh postopkih še posebno pozoren. V preteklem letu je drugostopenjski organ - RGU - obravnaval nekaj pritožb na odločbe l.stopnje v zvezi s parce- lacijami zaradi delitve solastnine. Pritožniki večinoma ugovarjajo,da parcelacija ni bila izvedena v skladu s pogoji, ki so jih stranke po- stavile v zahtevi, ipd. Geodetski upravni organ ne more zahtevati od solastnikov predhodnega pismenega sporazuma o delitvi, zato mora zahteva solastnikov za par- celacijo vsebovati tudi pogoje za parcelacijo, toje natančno opredeli- GV 24(1980) 4 313 in gospodarjenje z magistralnimi in regionalnimi cestami pristojna Re- publiška skupnost za ceste, način upravljanja in gos~podarjenja z lokal- nimi in nekategoriziranimi cestami določijo občipske skupščine s svoji- mi predpisi. Ravno tako se z odlokom občinske skupščine pooblasti komu- nalna organizacija, da skrbi za dobrine v splošni rabi. Kdo je upravljavec teh zemljišč, je pomembno pri vprašanju udeležbe v mejnem ugotovitvenem postopku. Menim, da glede na novo zakonodajo ne,bi bilo primerno še dalje vztrajati pri 46. členu Navodila za ugotavijanje in zamejničenje posestnih meja parcel ter bi bilo treba vabiti le uprav- ljavca, predstavnika občine, na katere območju je zemljišče, pa le te- daj, če upravljavec ni določen. Iz praktičnih razlogov bi bilo treba: raz- misliti, v katerih primerih bi bilo mogoče in racionalno, da se določe­ na pooblastila prenesejo na osebo, ki vodi postopek. Sklep V tem referatu nisem dajala receptov, ki naj služijo geodetskim upravnim organom za vsako situacijo lastninskopravne narave, temveč sem opozorila na premoženjskopravno vlogo zemljiškega katastra z željo, da bi vzpodbu- dila intenzivnejše zanimanje geodetov za to problematiko. Že danes lahko rečemo, da so organi, ki vodijo zemljiški kataster, pri- bližno 80 odstotno zavzeti z delitvami in parcelacijami; slišali bomo, kakšen pomen ima mejni ugotovitveni postopek pri urejanju premoženjsko pravnih odnosov v družbi, in obstajajo prizadevanja za ustanovitev enot- ne evidence nepremičnin. Vse to govori v prid mnenju, da lastninskoprav- na funkcija zemljiškega katastra dobiva večji pomen. Seznanitev z načeli, ki veljajo v našem premoženjskem pravu, ter stalno spremljanje zvezne in republiške premoženjskopravne zakonodaje ter občinske zakonodaje, ki se nanaša na konkretne omejitve pravice razpolaganja, bodo lahko osnova za ustvarjalen prispevek geodetov k oblikovanju enotnega premoženjsko pravnega sistema, katerega vsebinski del sta zemljiška knjiga in zem- ljiški kataster. 314 GV 24 (1980) 4 tev, kako naj se zemljišče deli. če se v postopku solastniki d ·-. d v v. d l't . ogovori JO za rugacen nacina e i ve in spremenijo prvotni zahtevek set vpiše v zapisnik kot ugotovitev, ki jo posebej podpišejo vsi'lastn~ki ali pa v obliki posebne izjave solastnikov. če pride med solastniki v' samem postopku do spora oziroma če eden od solastnikov v postopku dano soglasje prekliče še pred izdajo odločbe, je treba postopek parcelacije s sklepom ustaviti. Včasih fizična delitev zemljišča po zakonu ni dovoljena. Taki primeri so npr. delitev komasiranega zemljišča in delitev zaščitene kmetije oziroma kmetijskega zemljišča. Zastavlja se vprašanje, kako naj ravna geodetski organ, kadar prejme zahtevo solasnikov za parcelacijo na komasiranem zemljišču oziroma kme- tijskem zemljišču, ki je sestavni del zaščitene kmetije. Po Zakonu o zemljiškem katastru se parcelacija izvede na predlog last- nika oziroma uporabnika. V zakonu ni določena nikakršna omejitev njego- ve volje. Parcelacija je poseben upravni postopek, ki pomeni pripravo oziroma tehnično osnovo za spremembo lastništva v zemljiški knjigi. če bi z zakonom želeli prepovedati parcelacijo na nekaterih zemljiščih,bi moral zakon to izrecno povedati. Tak primer imamo v 16.členu Zakona o urbanističnem planiranju, ki ureja splošno prepoved parcelacije. Odgo- vor na prvotno zastavljeno vprašanje bi se torej glasil, da se v takem primeru zahtevek ne zavrne, vendar bi bilo smotrno, da se stranki, ka- dar gre za zaščiteno kmetijo, obrazloži, da združitve solastništva v zemljiški knjigi ne bo mogoče speljati. Kadar gre za komasirano zemlji- šče, ker zemljiški knjigi ni naložena skrb za ugotavljanje ali gre za nedovoljeno delitev, pa tudi to opozorilo ne bo potrebno. 2. Skupna lastnina na zemljišču Skupna lastnina na zemljišču je lastnina več oseb na nerazdeljenem zem- ljišču, kadar se dajo njihovi deli določiti, vendar niso vnaprej dolo- čeni. Posebni primeri skupne lastnine so npr. skupno premoženje zakon- cev, skupna lastnina dedičev. V zemljiški knjigi se skupna lastnina vpi- še na ime vseh lastnikov po nedoločenih deležih. V postopkih zemljiške- ga katastra so udeleženci vsi skupni lastniki, kolikor ni med njimi do- govorjeno drugače. Njihovo soglasje se zahteva ves čas med postopkom, enako kot pri solastnikih. Dobrine v splošni rabi Nosilcev stvarnopravnih pravic v zemljiškem katastru ne vpišemo na vseh zemljiščih. Na zemljiščih, ki so dobrine v splošni rabi ni mogoče prido- biti stvarnopravne pravice - podobne pravici uporabe. Ta izhaja iz l. člena Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, saj pravna oseba ne more imeti pravice razpolaganja, ki bi se lahko vpisala v zem- ljiški knjigi. Družbene dobrine v splošni rabi so predvsem: javne ceste, morske in reč­ ne obale, vode,pristanišča in letališča. Zaradi svoje narave ali zara- di posebnega namena je lahko tudi druga stvar določena za splošno ra- bo. Npr. po Zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem spadajo med komunalne objekte splošne rabe: trgi, ulice, pločniki, dre- voredi, parkirni prostori v naselju, nasadi, zelene površine in drugo. V zemljiškem katastru se evidentirajo zemljišča, ki so sestavni del dobrine v splošni rabi. V skladu z Zakonom o združenem delu velja načelo, da z dobrino, ki je v splošni rabi, upravlja občina, v kateri je ta nepremičnina. Nekateri posebni predpisi pa za konkretne dobrine v splošni rabi določajo druge- ga upravljavca. Npr. po Zakonu o javnih cestah je za upravljanje GV 2 4 ( 19 8 O ) 4 315 Vlado KOLMAN* OBSEŽNOST, ZAHTEVNOST IN VREDNOTENJE DEL NA ZEMLJIŠKEM KATASTRU Zemljiški kataster je po obsegu in vsebini evidenca: - o nosilcih stvarnopravnih pravic na zemljiščih; - o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastr- skem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišč: - o posebnih režimih uporabe in razpolaganja z zemljišči,ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti; - o pripadanosti zemljišča statističnim okolišem; - o drugih podatkih o zemljiščih,če je tako določeno z zakonom,predpisom izdanim na podlag~ zakona,ali z odlokom občinske skupščine. že iz vsebinske opredelitve se da razbrati,kako obsežna so dela,ki jih je treba opravljati na področju zemljiškega katastra,pa naj gre pri tem za izdelavo,obnovo ali vzdrževanje.Od nakazanih treh kategorij del lah- ko ugotovimo, da se sistem in tehnologija izvedbe ter vzdrževanje zado- voljivo razvijata in da so obveznosti in naloge v zvezi s temi opravili urejene z zakoni in podzakonskimi predpisi. Skoraj nerešena pa so vpra- šanja v zvezi z obnovo zemljiškega katastra, kar bo v prihodnje brez dvoma ena od osnovnih nalog geodetske službe. Že sam podatek, da je 1e 8 % zemljiškega katastra v SR Sloveniji izdelanega po numerični metodi v Gauss-Krugerjevem sistemu, pove, kolikšni napori bodo potrebni, da bo zemljiški kataster izdelan na takšnih osnovah, da bodo podatki v končni fazi lahko služili načrtovanemu družbenemu sistemu informiranja. Za ob- novo zemljiškega katastra, ki že zahteva svojo rešitev,se bo treba od- ločiti za postopke in tehnologijo, ki bodo ob minimalnih stroških dali maksimalne rezultate ter bodo k financiranju pritegnili prav vse uporab- nike, od občanov do družbenopolitičnih skupnosti. Za zagotovitev ustreznih podatkov v zemljiškem katastru, pa naj gre za izdelavo, obnovo ali vzdrževanje, moramo imeti na razpolago tudi tak ka- der, ki bo tako zahtevne naloge zmogel opravljati. Dela, ki nastopajo pri izdelavi, obnovi in vzdrževanju zemljiškega katastra, lahko razvrsti- mo na dve osnovni kategoriji: - upravna opravila in - geodetskotehnična opravila. Iz take razvrstitve opravil sledi, da mora biti tudi strokovna izobraz- ba delavcev za ta opravila prilagojena takim zahtevam. Kot upravna kategorija del v zvezi z izdelavo, obnovo in vzdrževanjem zemljiškega katastra obsega zlasti opravila posebnega upravnega postop- ka v skladu z Zakonom o zemljiškem katastru in tudi splošnega upravnega postopka na osnovi Zakona o splošnem upravnem postopk,l.],r Tu se prepleta vrsta zahtevanih nalog in opravil, od vabljenja in zasilšanja strank z izvedbo ugotovitvenega postopka do oblikovanja upravnih odločb na prvi stopnji. Geodetskotehnična opravila zahtevajo poleg osnovnega geodetskega, stro- kovno-tehničnega znanja še poglobljeno poznavanje Zakona o zemljiškem katastru, podzakonskih predpisov ter navodil in pravilnikov, ki urejajo zadeve s področja zemljiškega katastra. Pri tem pa se od izvajalca zah- teva popolna samostojnost pri delu, kar si delavec lahko pridobi le z * 61000 YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava Ing.geod., svetovalec direktorja Prispelo v objavo 1980-09-15 316 GV 24(1980) 4 delovnimi izkušnjami in popolnim obvladovanjem vseh predpisov, ki ure- jajo zadeve zemljiškega katastra. Pri izdelavi, obnovi ali vzdrževanju zemljiškega katastra se obe kate- goriji del, tako upravna kakor tudi geodetsko-tehnična, tesno prepleta- ta, tako da ju je fizično skoraj nemogoče ločiti oziroma njuna ločitev ne bi bila ekonomsko upravičljiva. Po vrstnem redu nastopajo običajno najprej upravna opravila, nato geodetsko-tehnična, za njimi zopet uprav- na opravila, in če upoštevamo, da je glede težavnosti dela treba tudi v kategoriji geodetsko-tehničnih del na tem področju zagotavljati abso- lutno s2~ostojnost in dobršno mero delovnih izkušenj, lahko glede zah- tevnosti obe kategoriji izenačimo. Osnovni pogoj za uspešno opravljanje teh nalog je brez dvoma ustrezna šolska izobrazba. Ta sicer daje tako na srednji kakor tudi na visoki stopnji v zadevah zemljiškega katastra ustrezno osnovno znanje za oprav- ljanje geodetsko-tehničnih opravil ter osnove iz zemljiškokatastrskih predpisov, zelo malo pa znanja s področja upravnih opravil. Znanje s področja upravnih opravil v zadevah zemljiškega katastra si morajo de- lavci, ki so končali šolanje, pridobiti sami in se tako sami, izven red- nega šolskega programa, usposobiti za opravljanje upravnih nalog. Skladno z uredbo o strokovni izobrazbi, s katero se predpisuje stopnja izobrazbe kot pogoj za opravljanje dejanj v upravnem postopku, vezanih na poseben ugotovitveni postopek, kar je tipično za dejanja v zadevah zemljiškega katastra, je določeno, da smejo opravljati ta dela le delav- ci, ki imajo najmanj višjo šolsko izobrazbo. Če tej določbi dodamo še stopnjo zahtevnosti za opravljanje geodetsko-tehničnih del, vezanih na Zakon o zemljiškem katastru, podzakonske predpise in pravilnike, ter po- trebo po določenih delovnih izkušnjah in absolutni samostojnosti pri de- lu, lahko ugotovimo, da je upravičeno zahtevati za opravljanje del in nalog v zvezi z izdelavo, obnovo ali vzdrževanjem zemljiškega katastra najmanj višjo šolsko izobrazbo, Pri pripravi sistemizacije del in nalog, tako v upravnih organih za geo- detske zadeve kakor tudi v geodetskih organizacijah združenega dela, je treba skladno z zahtevnostjo izobrazbe pri opravljanju tako upravnih ka- kor tudi strokovno-tehničnih opravil razvrščati dela in naloge s področ­ ja zemljiškega katastra na ustrezno mesto. V aktih o sistemizaciji bo brez dvoma treba zahtevati za opravljanje del in nalog s področja zem- ljiškega katastra, vezanih na upravni postopek in geodetsko-tehnična op- ravila, višjo šolsko izobrazbo geodetske smeri. Pri opisovanju opravil in nalog, ki zahtevajo višjo šolsko izobrazbo in sposobnost opravljanja geodetsko-tehničnih del, se pravi geodetskega strokovnjaka, pa ne sme- mo prezreti zahtevanih del in nalog, ki jih v geodetskih upravnih or- ganih opravljajo katastrski referanti. Od njih se zahteva popolno poz- navanje katastrskega operata ter predpisov v zvezi z njim in povsem samostojno uvajanje sprememb na osnovi upravnih in sodnih aktov. Za op- ravljanje teh del se zahteva popolna srednja izobrazba z dodatnim zna- njem v zadevah zemljiškega katastra. To dodatno znanje si morajo delav- ci pridobiti z delovnimi izkušnjami, saj profila katastrskega referenta ne daje nobena šola. V veliko primerih, pa naj gre za geodetske upravne organe ali za geodet- ske organizacije združenega dela, dela in naloge s področja zemljiškega katastra v njihovih aktih o sistemizaciji niso pravilno razvrščene ter niso usklajene z drugimi nalogami, kar ima končno negativne posledice tudi pri vrenotenju teh del. Vrednotenje del zemljiškega katastra izhaja tako kot vrednotenje vseh ostalih del iz: - zahtevnosti in - uspešnosti. Če za uspešnost še niso bila sprejeta neka zanesljiva merila, niti na področju kvalitete, kvantitete, norm, težine in drugi faktorji, ki vpli- GV 24(1980) 4 317 vajo na vrednotenje, pa lahko rečemo, da je nekaj več urejenega na pod- ročju zahtevnosti. Tu lahko zlasti geodetskim upravnim organom, posred- no pa tudi geodetskim organizacijam združenega dela, koristijo izhodi- šča za pripravo nomenklature enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in organizacijah, ki jih je pripravil Insti- tut za javno upravo v okviru katerih je z ozirom na opisano zahtevnost treba uvrstiti dela in naloge s področja zemljiškega katastra. Ker sta nova sistemizacija del in nalog kakor tudi nomenklatura enotnih nazi- vov še v fazi osnutkov, ne bo težko sprejeti enotnih stališč glede zah- tevnosti del in nalog v zadevah zemljiškega katastra ter jih razvrstiti na pravo mesto. Ko smo na tak način glede na zahtevnost del in nalog razvrstili katastrske referente v kategorijo srednješolske izobrazbe ter dela in naloge upravnega in geodetsko-tehničnega značaja v kategorijo višje šolske izobrazbe, je treba še v okviru teh kategorij primerjati dela in naloge drugih upravnih organov ter jih razvrstiti v ustrezno podskupino. Značaj dela katastrskih referentov se prav gotovo lahko primerja z deli referentov drugih upravnih organov ali skupnih služb ter jih je možno izenačevati glede na zahtevnost vsaj z referenti v davčnih upravah ker je ta uprava neposreden uporabnik podatkov zemljiškega katastra. Pri opravilih upravnega in geodetsko-tehničnega značaja v kategoriji zahtevnosti višje šolske izobrazbe pa pri primerjanju z deli in naloga- mi drugih upravnih organov kaže upoštevati, da so geodetski delavci v državni. upravi edini, ki opravljajo strokovno-tehnična dela, in je prav teža strokovno-tehničnih del taka, da upravičuje razvrstitev teh del in nalog v sam vrh kategorije višje šolske izobrazbe. s takim enotnim pristopom bomo dosegli enotno, predvsem pa pravično vred- notenje dela na zemljiškem katastru in tudi interes za to zahtevno pod- ročje geodetske službe bo pri delavcih dosegel raven, ki jo zasluži. 31-8 GV 24 (1980) 4 Zmago ČERMELJ* O MOŽNOSTIH SISTEMATIČNEGA VZDRŽEVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA GLEDE NA STANJE OPERATAi PREDPISE IN KADRE Uvod Splošno je znano, da imajo topografsko-katastrski načrti pomembno vlo- go pri reševanju pravnih zadev, pri urbaniziranju mest in da so grafič­ na podlaga za vzdrževanje katastrskega operata. Brez topografsko-katas- trskih načrtov ni mogoče detajlno planiranje. Takšen univerzalni namen ima samo topografski katastrski načrt, katerega stanje je identično s stanjem na zemljišču. Prav ta identičnost pomeni problem geodetske uprave, v katere pristoj- nost spada vzdrževanje katastrskih načrtov in katastrskega operata. Poligonska mreža v naseljenih območjih Pri sedanjih načinih vzdrževanja zemljiškega katastra na predelih z no- vo izmero je zelo pomembna poligonska mreža. Vzdrževanje poligonske mre- že pa pomeni problem zaradi številnih vzrokov, ko so poligonske točke uničene npr. zaradi rekonstrukcij cest in ulic itd. Poligonski vlaki naj bi se projektirali in razvijali predvsem po ulicah, novih karejih, brez ozira na obliko. Takšne poligonske točke bi nam slu- žile za vzdrževanje zemljiškega katastra. Pri tem smo sicer v nasprot- ju s pravilnikom za državno izmero glede oblike poligonske mreže, ven- dar naj ima v današnjem času vsaka geodetska uprava elektronski razdalje- mer, ki omogoča razvijanje take poligonske mreže z zahtevano natančnost­ jo. Parcelacija zemljišč Največ dela na geodetski upravi zavzemajo parcelacije zemljišč manjših in večjih razsežnosti. Današnje obdobje terja zaradi novih gradenj, posojil, hitrega reševanja stanovanjskih problemov čim hitrejšo izdelavo geodetskega elaborata par- celacije od naročila do odločbe. V tem pogledu smo glede trajanja dela še sorazmerno šibki. Geodetski strokovnjaki izdelajo v terenski sezoni poleg terenskega dela ca. 1/3 pisarniškega geodetskega elaborata, ca. 2/3 pa ostaneta za zim- sko obodje. Ker število zaposlenih geodetskih strokovnjakov v večini primerov ne us- treza dejanski potrebi (omejena kvota sprejemanja v delovno razmerje), morajo polovico svojega mesečnega delovnega časa delati v pisarni, da rešijo najnujnejše primere. To pa pri današnji stopnji rasti gradenj ni zadovoljivo. Priporočljivo bi bilo, da bi se sčasoma oblikovali na geodetskih upra- vah pisarniški odseki, ki bi dokončavali terenski geodetski elaborat. * 61230, YU, Domžale, Geodetska uprava ing.geod., načelnik GU Prispelo v objavo 1980-09-18 GV 2 4 (19 8 O ) 4 319 Edino tako bi postali ažurnejši, hitrejši in bi zadovoljili naročnika. Geodetske uprave, ki imajo v pristojnosti še izdelavo geodetskih načr­ tov za potrebe lokacijske dokumentacije, izdelajo geodetski posnetek, kolikor je to možno skupaj s parcelacijo. Terenska skica s takšnimi po- datki naj bo skupna. S kombinacijo izdelave parcelacije z geodetskim načrtom za potrebe lo- kacijske dokumentacije se prihrani veliko časa in izboljša natančnost zarisa na novo nastale parcele v situacijski načrt za potrebe lokacij- ske dokumentacije, pri kateri je podatek o površini podlaga za določi­ tev oziroma prekvalifikacijo funkcionalnega zemljišča. Glede administracije je nujno, da ima vsaka geodetska uprava administra- torko za pisanje vabil, odločb itd., ki pa lahko pomaga tudi pri risar- skem delu. Ker v večini primerov stranke ne prijavljajo sprememb glede novih objek- tov, sta potrebni reambulacija vrste rabe in revizija katastrske klasi- fikacije. Reambulacija vrst rabe zemljišč V krajih izven strnjenih naselij, kjer ni intenzivne gradnje, se lahko vrši sprememba v vrsti rabe po prijavah ali pa kompleksno po katastrskih občinah. V strnjenih naseljih, kjer je gradnja intenzivnejša, pa je priporočlji­ vo, da se reambulacija izvrši vsakih nekaj let fotogrametrično. Fotogrametrično se posname večji kompleks, se kartira v katastrske na- črte, identificira in se konstruirajo razni objekti. Tako reambulacijo izvede geodetska delovna organizacija, ki ima za to usposobljen kader in instrumentarij. Računanje površin ter sestavo odločb lahko opravi posamezna geodetska uprava sama, če ne more, pa lahko tudi to delo dokonča geodetska orga- nizacija. Nato sledi izdelava katastrskega elaborata, razgrnitev, izvedba v zem- ljiški knjigi in mehanografska obdelava. Sem spada tudi: Revizija katastrske klasifikacije Ločimo dve vrsti izdelave sprememb o vrsti rabe zemljišč, in sicer - po prijavah strank, - kompleksno po katastrskih občinah. Po prijavah naročnikov teče sprememba vrste rabe po ustaljenem delu geo- detske uprave. Kompleksna revizija posameznih katastrskih občin se lahko izvaja na nas- lednji način: Kopirajo se katastrski načrti posameznih katastrskih občin. V takšne ko- pije se vpišejo kulture in razredi po parcelah .S takšno kopijo gre geo- detski strokovnjak ali agronom na teren in evidentira ugotovljene spre- membe. Ugotovljeno stanje se po izgotovitvi elaborata razgrne strankam. Možnosti so še drugačne, npr. da geod~tski strokovnjak ali agronom sku- paj s strankami ugotavlja spremembe rabe zemljišč in da stranka takoj podpiše zapisnik, s katerim se strinja, oziroma zavrne podpis, če se ne strinja. S tem odpade razgrnitev revizije kultur in se lahko takoj zač­ ne izdelava geodetskega elaborata in katastrskega operata. 320 GV 24(1980) 4 Ker se pojavljajo poleg sprememb katastrskih kultur tudi spremembe ka- tastrskega razreda, bi bilo nujno, da se zaposlijo v občinskih geodetskih upravah ali pa za več uprav skupaj agronomski strokovnjaki, ki so po Pra- vilniku za katastrsko klasifikacijo pristojni za opravljanje teh del. Za- želeno bi .bilo, da se tako omogoči kompleksna revizija katastrske klasi- fikacije (kultur in razredov) na celotnem območju Slovenije. Določitev 600 metrske plastnice in naklon terena Geodetske u2rave morajo skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih izda jati tudi potrdila o višini in naklonu parcel. Sedaj, ko je že skoraj vsa Slovenija zajeta s temeljnimi topografskimi načrti v merilu 1:5000 in 1:10.000 (TTN 5 in 10), se lahko izdela elaborat, ki nam služi za čim hitrejšo in natančno določitev 600 metrske plastnice ter naklona parcele. Priporočljivo je, da se TTN 5 in 10 povečajo v merilo 1:2880. Izdela se pregledna karta, v katero se vrišejo TTN tako, da takoj vidimo, na katerem TTN in katastrskem listu je iskano območje. Nato se vklapljajo povečani TTN na katastrske načrte in ugotavljajo par- cele, ki so pod oziroma nad nadmorsko višino 600 m. Po presoji se izde- la lahko samo oleata 600 metrske plastnice z naravnalniki za vklop na katastrski načrt. Z navedenim načinom fotopovečave TTN 5 in 10 v merilo katastrskih _načr­ tov bi dobili višinsko predstavo v tem merilu oziroma zasilni topograf- sko-katastrski načrt. Opisani način naj bi uporabljali praviloma le do izdelave preglednih katastrskih načrtov, katerih izdelava je predvidena v srednjeročnem programu geodetskih del 1981-1985. Tehnična oprema občinske geodetske uprave Pri tehnični opremi geodetske uprave moramo ločiti: - ali opravlja vsa dela samo geodetska uprava - ali opravlja dela pooblaščena geodetska delovna organizacija. V prvem primeru mora imeti geodetska uprava vsaj minimalno potrebno op- remo, ki jo je za občine predvidela Republiška geodetska uprava. Potreba po opremi se ugotavlja na podlagi opravil in nalog, ki so jih občinski geodetski upravni organi dolžni izvajati na osnovi geodetske zakonodaje, določb, predpisov itd. Mislim, da bi se morala Republiška geodetska uprava pri organiziranju nabave računalniške opreme bolj angažirati, ker v sedanji fazi geodet- ske uprave občin v glavnem stagnirajo. Imamo žepne računalnike, ki smo jih nabavili pred leti. Nujno bi bilo treba nabaviti namizne računal­ nike, kar pa brez organiziranega pristopa ne bo mogoče. Kadrovska organizacija Veliko se govori o organiziranosti geodetskih uprav, ki sedaj posluje- jo kot: - samostojna geodetska uprava, ki opravlja vso geodetsko dejavnost; - medobčinska geodetska uprava, ki opravlja vso geodetsko dejavnost; - geodetska uprava, ki ima za operativna dela pooblaščeno geodetsko delovno organizacijo. Osredotočil bi se predvsem na povprečne in samostojne geodetske uprave, ki opravljajo vso geodetsko dejavnost in jih je v SR Sloveniji največ. GV 24(1980) 4 321 V sedanji strokovni zasedbi geodetskih uprav, tudi če so opisi delovnih nalog specificirani po panogah geodetskega dela, morajo geodetski stro- kovanjaki izvajati vsa naročila, ne glede na to kaj piše v teh opisih. S takim načinom dela se hitreje opravljajo naročena dela. To pa terja strogo evidenco razporeda dela za posameznika; treba je izdelati tabe- larni pregled tedenskega dela, vzeti zahtevke, prijave ter jih razde- liti in vabiti naročnike za vsakega geodetskega strokovnjaka posebej. Tako ima vsak geodetski strokovnjak skladno z Zakonom o zemljiškem ka- tastru vabljene stranke, ve, ob kateri uri in dnevu mora biti v določe­ ni katastrski občini itd. To je način, da vsakdo dobi nekaj težjih in nekaj lažjih terenskih del raznovrstne geodetske dejavnosti. Drugi način je, da se geodetski strokovnjaki razporedijo na predvidena dela po skupinah nalog - morebiti se razdelijo tudi po odsekih. To se da narediti, če je v geodetski upravi več geodetskih strokovnja- kov. Vendar je stvar prihodnosti v kolikor bo omejitev zaposlovanja v upravah za geodetski kader sproščena. Ta način imajo vpeljane velike geodetske uprave (Ljubljana, Maribor), le da vsa operativna dela oprav- ljajo delovne geodetske organizaciJe. V sedanji fazi geodetske dejav- nosti, ko prihajajo nove naloge, kader pa ostaja isti, si vsakdo poma- ga po svoje. Po letošnji reorganizaciji upravnih organov bo treba izdelati vsako leto program dela, na osnovi katerega se bodo zagotovila sredstva za vzdrže- vanje geodetske uprave. Program dela geodetske uprave - glej prilogo Pri sestavljanju letnih programov geodetskih del lahko služijo kot pri- pomoček "normativi", ki jih je poslala Republiška geodetska uprava vsem geodetskim upravam občin. Menim, da bi bilo treba v prihodnje v okviru geodetske uprave ločiti up- ravni del od operativnega dela in terenske delavce bolje spodbujati v primerjavi z drugimi upravnimi delavci v občinski upravi. Terenskih delavcev bi bilo treba sprejeti v delovno razmerje toliko, ko- likor terja število del in nalog, predpisanih z zakoni, kakor tudi šte- vilo naročil strank. Z upoštevanjem tega bi dobili geodetski kader, po- večali učinek dela in zadostili vsem zakonskim predpisom ter zadovolji- li občane. Seveda bi bila za kaj takšnega potrebna skupna akcija vseh občinskih geodetskih organov in Republiške geodetske uprave. Razmerje geodetskih uprav do ostalih v upravi Z reorganizacijo javne uprave skladno z Zakonom o javni upravi postajajo upravni organi v samoupravnem smislu samostojni. Tudi geodetska uprava v občini mora imeti svoje samoupravne organe, od sindikata do zbora delavcev, ki so povezani z ostalimi upravnimi organi prek komisij, konferenc itd. Sodelovanje poteka prek konference sindikata, osnovne organizaciJe Zve- ze komunistov ter skupnih komisij (npr. stanovanjska), kadar se odloča o zadevah skupnega pomena. Treba je izdelati in sprejeti samoupravne akte, od statuta do raznih pra- vilnikov. Glede povezave z drugimi upravnimi organi v občini morajo delavci geo- detske uprave sodelovati predvsem z upravo za družbene prihodke, komite- jem za prostorsko planiranje, sekretariatom za ljudsko obrambo, samoup- ravno interesno komunalno skupnostjo, komunalnim podjetjem, projetiv- 322 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 PROGlll\M DELA UEODETSKJ, UPlll\VE ZJ\ LETO 193o ;~Fl 9 • š i f r a št. po izkazu o p I s o p Jl /\ v I L enota čas za količina i5tev„ opravil enoto ur + ?.O,J } hejni ·uGotovitveni postopek - teren postanek 2 5 440 l. 320 ur 1 a Vožnja - občina - teren - občina postopek 1 h 400· 400 ··-20_;; 2 h + 2 Parcelacija zemljišč - teren naročil. 400: 960 ;, rarcelacija zemlji.šč - pisarna naročil. 5h 400 2. 000 h + 20% l, Določanje posestnih meja naročil. 8 60 576 4 a Vofoja - občina - teren - občina naročil„ I h 60 60 h + 2o,.; c; Objektne spremembe - teren naročil. 2,5 7o 210 5 a Vožnja - občina - teren - občina naročil. 1 h 7o 70 6 Objektne spremembe - pisarna naročil. 4h 7o 280 2h + 2d:b 'l Zakoličbe zgradb - teren zgradba loo 240 7 a Vožnja - občina - teren - občina naročil. 1 h loo loo o Zakaličbe zgradb - pisarna zgradba. l h loo loo h + 2.oib 9 Izdelava geod,načrtov za lokac.dokumentacijo-teren načrt 3 250 900 9 a Vožnja - občina - teren - občina naročil. 1 h 250 250 h le Izdelava geod.načrtov za lokac.dokumentacijo-pisarna načrt 3 250 750 s K u p A J 8.21G Zap„ šifra po izkazu o p I s o p ll 1\ v I L enota čas za količina ,štev. Rt. oprav;Ll, enoto ur !· ~o 11 Odkrivanje polir;.,mreže in postavitev novih točka 4o' 250 350 12 Izdelava kopij ll:at.načrtov z ppisom ročno kopija 2o' 1.200 400 12a Izdelava kopij kat.načrtov z qpisom strojno kopija 200 ; 13 .t'ri-prava pod;:itkov z,a meh.obdela:v'.o kat,elab. J\OP poen r.907, 26' 4,400 J.4 Obdelava katastr.podatkov po J\OP poen 15 Urejanje arhiva katastrskega elaborata K.O. 4h l.):,, 160 16 Posredovanje telefonskih pogovorov pogovor 2' 3ox2x251 25_1 17 Raznašanje,urejanje grad.pošte,nabava potr.mat.itd. dan 2o' 251 83 18 Vlaganje grR.diva v dosjeje dan 3o' 251 125 19 Kuvertiranje pošte dan 3o' 251 125 2o Sprejemanje vlog za"':geodetska dela vloga 8' 1.050 11+0 ?l ritrojno prepisovan,i e vabil,sklepov,odlo~b,dopisov odlor;ba lo' 2„300 383 22 Voden,ie vseh evidenc geodetskih seznamov naročila 4' 2.600 17.3 ?3 Sprejemanje in oddajan,ie gotovine in pobiranje taks 5' 1.200 loo 24 Izdajanje vseh vrst potrdil potrdilo lo' 300 5o 12.66, s K u p A J GV 24(1980)4 323 nim podjetjem itd. Nakazuj~ se težnja, da bi bila geodetska stroka na enem mestu v občini, od koder bi opravljala vse naloge. Geodetska služba je sicer bolj strokovnega značaja, vendar je potrebno tudi sodelovanje z izvršnim svetom, občinsko skupščino in njenimi komi- sijami, če naj se geodetska služba tudi širše vključuje v družbene to- kove občine, je treba poleg drugega razvijati tudi tematsko kartografi- jo, s katero se lahko približa tudi drugim uporabnikom. V prilogi dajem primer, kako naj bi bil izdelan program del v občinski geodetski upravi. Vsaka občinska geodetska uprava ima sicer svoje pogo- je, zato :e vsak vzorec le pogojno sprejemljiv. Zap. šifra čas za količin iitev. po izkazu o p I s o p R /\ v I L enota 'it. onravil enoto ur 25 Kontrola stP.rega stanja katastr.podatkov načrt ,13' 1f5o 98 26 ~riprava podatkov za vabila naročile .20' 400 133 27 Izdelava stattstičnih poročil 7o 2f:; J.Jajanje pojasnil,podatkov in strok.navodil strankam dan 4~ 248 992 in rep.organih 29 Sodelovanje na sestankih IS in samoupoorge,skupščo 400 3o Sodelovanje pri izdelavi samouprav. aktov loo 31 Izdelava in ažuriranje vojnih planov loo 32 Nadzor nad OZD, ki vzdrž.in vodijo geod.do~umentac. i5o , Sodelovanje pri izdelavi in pripravah za reambulac. 33 naselij", reprod.katastr.map itd. 485 31-1- Voden.je geodetske uprave - vodstvena opravila &oo 7,'j Pomoč geometrom pri geodetskih delih - figurant 3.610 "·skanje starih katastr.podatkov in preverjanje 7>(.) nodatkov od leta 1870 naprej dan 2. um, 5o2 37 Evidenca EHIŠ in ROTE novi del, kroit onr e.vil 1.8_<>2._ 38 Evidenca KKN in kartografija novi dele .71'1 s K U P A J 324 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4 ~~APITULACIJA=PREDVIDENIH=UR=ZA=LETO=l98Q 255 delovnih dni v koledarskem letu 1980 za enega delavca 255 delovnih dni x 13 delavcev= 3.315 delovnih dni x 8 ur= 26.520 ur + 1.222 ur (sreda 2 uri) = 27.742 ur (1) ========= 255 delovnih dni - 26 dni rednega letnega dopusta 229 dPlovnih dni na enega delavca 229 delovnih dni x 7,5 ur= 1.717,5 ur+ 88 ur (sreda) = 1.805,5 ur ži- vega dela v letu 1980 na enega delavca ali 1.805,5 ur x 13 delavcev = 23.471,5 ur Malica=0,5=ur=na=delavca 13 delavcev x 0,5 ur= 6,5 ur na dan 229 delovnih dni x 6,5 ur= l.488=ur=(3) Redni letni dopust ================== Povprečni redni letni dopust znaša 26 dni x 13 delavcev= 338 dni x 8 ur + 78 ur (sreda) = ~~z~~=~~ (4) SKUPAJ ====== (2) O) (4) ( 1) 23.472 ur živega dela l. 4 88 ur malice 2.782 ur rednega letnega dopusta 27.742 ur predvidenih za 13 delavcev, če so na delovnem mestu ======-====================================================== 7 dni državnih in republiških praznikov x 13 delavcev= 91 dni x 8 ur = 728 ur ====== Kalkulirano je 23.713 ur živega dela za 13 delavcev Razlika med predvidenimi in kalkuliranimi urami živega dela, ki gamo- ramo ustvariti, se odraža predvsem: - da terenski delavci delajo dnevno več kot 8 ur in da je geodetskega dela vedno več. - Pri terenskem delu+ 20 % - zato ker dela v skupini samo l figurant. GV 24 (1980) 4 325 IZ DeLA ZVEZE GeODeTDV SLOVeNIJe IN zveze GIG JUGDSLAVIJe P O R O Č I L O o skupni seji strokovnih sekcij za zemljiški kataster in za kartogra- fijo na 13. geodetskem dnevu v Novi Gorici Za soboto 4.10.1980 sta tov. Anton Lesar in Jože Rotar glede na sklep l. seje predsedstva ZGS pripravila in sklicala sejo strokovnih sekcij za zemljiški kataster in za kartografijo. Zaradi skupne strokovne teme je bila seja skupna. Dnevni red: l. izvolitev obeh predsednikov sekcij 2. strokovni referat na temo pregledni katastrski načrti 3. razprava Ad l. Za predsednika strokovne sekcije za zemljiški kataster je bil izvoljen tov. Zmago Čermelj. Za predsednika strokovne sekcije za kartografijo je bil izvoljen tov. Branko Rojc. Mandatna doba predsednikov je 4 leta, delo se prične takoj po izvolitvi. Ad 2. Tov. Lesar je podal referat z naslovom Ocena potrebnosti in možnosti iz- delave preglednih katastrskih načrtov. Referat se objavi v Geodetskem vestniku z ostalim gradivom strokovnega posveta na 13.geodetskem dnevu. Ad.3. Razprava se je nanašala na celotni strokovni material posveta na 13.geo- detskem dnevu in še posebej na probleme izdelave preglednih katastrskih načrtov (PKN) . V razpravi so sodelovali tovariši Albina Pregl, Anton Lesar, Branko Rojc, Jože Rotar, Gojmir Mlakar, Peter Šivic, Marjan Smrekar, Zorko Ukmar, Franc Černe in Miroslav Črnivec. Razpravljalci so zlasti posvetili pozornost pomenu PKN, tehnološki in kartografski obdelavi, časovni razporeditvi izdelave zaradi financiranja in izdelave prostorskega kartastrskega operata in uporabnosti PKN. Ugo- tovljeno je bilo, da bi se bilo zaradi vzdrževanja PKN potrebno opremiti s pantografi domače izdelave, zlasti v občinskih geodetskih upravah,--za kar obstajajo realne možnosti. Podani so bili tudi'hekateri podrobnejši podatki glede izdelave PKN in tehnologije, s katero razpolagajo'geodet- ske delovne organizacije. Poleg tega so se razpravljalci dotaknili vprašanja produktivnosti v iz- vajanju zemljiških katastrskih izmer, obnove zemljiškega katastra, potreb po novih predpisih glede na nove-~ahteve in metode izmer. S področja kartografije je bila podana informacija o dosedanjih dosežkih pri "p?krivanju" Slovenije s topografskimi in preglednimi kartami, o pu ... 326 GV 24 (1980) 4 bliciranju kartografske dejavnosti in o kadrovskih problemih. Glede na to, da je bilo strokovno posvetovanje izvedeno na temo zemljiš- kega katastra, je bil sprejet naslednji sklep: Predsednik strokovne komisije za zemljiški kataster skupaj z organiza- torji strokovnega posveta izdela skupne zaključke s posvetovanja in seje strokovne seKcije za zemljiški kataster. Zaključki se objavijo v Geodet- skem vestniku. Poročilo po magnetofonskem zapisu sestavil. A. Lesar POROČILO IN ZAPISNIK SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA GEODETSKEGA VESTNIKA Skladno s pravilnikom o urejanju, izdajanju in upravljanju geodetskega vestnika je predsednik Zveze geodetov Slovenije tov. Janez Kobilica sklical l.sejo izdajateljskega sveta Geodetskega vestnika. Izdajatelj- ski svet sestavljajo 4 delegati Ljubljanskega geodetskega društva, po 2 delegata mariborskega in celjskega geodetskega društva, pol delegat dolenjskega in primorskega geodetskega društva in 3 delegati uredniške- ga odbora. Seja je bila sklicana dne 2.10.1980 ob 20 uri v prostorih ho- tela PARK v Novi Gorici. Z A P I S N I K l. seje izdajateljskega sveta geodetskega vestnika Prisotni: Banovec Tomaž, Belec Teobald, Naprudnik Milan, Kalač Ahmed, Kobilica Janez, Mlakar Gojmir, Naraks Srečko, Jenič Franc, Kolman Vlado, Rotar Jože, Svetik Peter Odsotni: Obreza Janez, Špolar Anton. Predlagan in sprejet je bil naslednji Dnevni red: l. Konstituiranje izdajateljskega sveta 2. Problematika geodetskega vestnika (poroča Kolman) 3. Razno Ad l. Za predsednika Izdajateljskega sveta je bil soglasno izvoljen tov. To- maž Banovec. Ad 2. Predsednik uredniškega odbora tov. Kolman seznani izdajateljski svet s problematiko izdajanja GV: GV 24(1980) 4 327 povečale so se cene tiska in papirja za več kot 40 % z oziram na lan- sko leto; skupni stroški za štiri številke GV so cca 300.000.- din; - sofinanciranje RSS pokriva stroške tiska in papirja GV za eno številko in pol do dve številki z manj obsega; - sodelovanje bralcev GV ni najboljše. Večkrat so problemi sestaviti številko GV zaradi pomanjkanja člankov in novic. Ad 3. V razpravi o Geodetskem vestniku, njegovi zasnovi sedaj in v prihodnje1 vsebinskih dopolnitvah in financiranju so razpravljali skoraj vsi pri- sotni člani izdajateljskega sveta, med drugim je bilo ugotovljeno: - Geodetski vestnik je vsebinsko precej bogat; - lahko bi razširili področja dela, več bi bilo potrebno sodelovanja društev; - Geodetski vestnik naj ne bi bil samo informatov temveč naj bi vseboval tudi članke s poučno vsebino - za prakso; izboljšati bi bilo potrebno vire informiranja in financiranja; - izboljšati bi bilo potrebno sodelovanje z občinami in drugimi sorodni- mi strokami; - zaradi težav z devizami ne bo možno več naročati večje število inozem- skih revij; za informator (izdajal GZ SRS) ni več sofinancerja - po- trebno bo vključiti te informacije v GV; - vsebino GV je potrebno razširiti tudi z informacijami o diplomskih na- logah - kratki izvlečki. Sklep izdajateljskega sveta: - razširiti vsebinsko zasnovo z novimi temami; - dodati informacije o inozemskih revijah s kratkimi izvlečki zanimivih člankov; - uredniški odbor naj pripravi predvideno vsebino GV za leto 1981 in ok- virne stroške izdajanja. 328 GV 2 4 ( 19 80) 4 Zapisala: V. Kolman J. Rotar PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1980 PO AVTORJIH Andolšek Banovec Belec Beseničar Bregant Brvar Čermelj Črnivec Čuček Demšar Golorej Jarh Jenič Jenko Juvančič Kobilica Kolman Stvarnopravne pravice in nosilci teh pravic, kakor jih obravnavamo v zemljiškem katastru - Informacijski sistemi, znanstvenoraziskoval- no delo, geodezija - Zemljiški kataster kot osnova za oblikovanje baze podatkov o zemljiščih - Decentralizacija pristojnosti pros~orskega planiranja v zvezni republiki Nemčiji - Ali se komasacije v naši republiki uspešno razvijajo Inštitut geodetskega zavoda SRS - primer geo- detske raziskovalne organizacije - Uvod v geodetske meritve recentnih premikov zemeljske skorje v SR Sloveniji Recenini premiki zemeljskega površja in nji- hov vpliv na lego trigonometričnih točk I.re- stran 309 23 263 113 204 29 122 da v SR Sloveniji 211 - Uvedba modernega izravnalnega računa v obsto- ječa geodetska računanja - Računanje geografske širine iz znane dolžine 120 loka poldnevnika 128 - O možnostih sistematičnega vzdrževanja zemljiš- kega katastra glede na stanje operata, predpi- se in kadre 319 - Raziskovalno delo v SR Sloveniji od leta 1972 dalje 17 - Organizacija geodetske znanstvene dejavnosti na podlagi samoupravnih dogovorov 34 - Pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000 139 - Večjezični geodetski slovar 142 - Daljinsko ugotavljanje energetskih izgub 134 - Pomen in vloga zemljiškega katastra v občin- skih planih 283 - Problemi sanacije triangulacijskih mrež v SR Sloveniji 131 - Ocena zemljiškokatastrskih podatkov s stali- šča urejanja gozdov 295 Povezava zemljiškega katastra z drugimi evi- dencami 279 - Izobraževanje geodetskih kadrov za opravlja- nje del in nalog v občinskih geodetskih up~ ravah, vezanih na upravni postopek 31 GV 24(1980) 4 329 Kolman Lukačič Mlakar Mlakar, Svetik Naprudnik Platovšek Pristovnik Prosen Rojc Rotar Sitar Svetik Svetik, Mlakar Svetik 330 - Obnova zemljiškega katastra 200 - Obsežnost, zahtevnost in vrednotenje del na zemljiškem katastru 316 - Uporaba reliefa v digitalni obliki za potre- be prostorskih raziskav - Možnosti za ustanovitev nove evidence ne- premičnin - Proslave 35 letnice geodetske službe v SR Sloveniji - Uvodni referat 123 303 146 12 - Planiranje v republiškem merilu 106 - Družbene in zakonske osnove v sistemu družbe- nega planiranja 192 - Vloga in pomen zemljiškega katastra 261 - Katastrska klasifikacija in vrednotenje zem- ljišč 298 - Problematika usklajevanja podatkov zemljiške- ga katastra s podatki zemljiške knjige 44 - Pomen zemljiškokatastrskih podatkov pri ur- banističnem urejanju v občini 288 - Aplikacija tehnologij kartografske reproduk- cije 126 - Pregled kartografske dejavnosti v prvem tri- mesečju 1980 155 - Standardizacije zemljepisnih imen 209 - Pregled kartografske dejavnosti v drugem trimesečju 1980 226 - Ob 200-letnici Gruberjevega prekopa 228 - Posvetovanje o znanstvenoraziskovalnem delu in izobraževanju kadrov v geodetski stroki s kratko vsebino referatov 5 - O organiziranju in financiranju raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji s poudarkom na geodeziji 36 - Pregled kartografske dejavnosti v tretjem in četrtem trimesečju 1979 54 Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov 56 - Utrinki kadrovske problematike v geodetski službi 152 - Začeli smo - treba je nadaljevati - Proslave 35 letnice geodetske službe v SRS Sloveniji - Zemljiški kataster in družbeno potrebne evidence GV 2 4 ( 19 8 O ) 4 223 146 270 Šala Turnšek Urh Us POPRAVEK Pomen zemljiškokatastrskih podatkov pri ure- janju kmetijskih zemljišč Mejni spori - Enotna stvarna klasifikacija in valoriza- cija stavbnih zemljišč po naravnih in an- tropogenih danostih prostora - Funkcija geodeta v sistemu vrednotenja urba- 286 207 115 nistične dokumentacije 196 - Vpliv obdavčenja po katastrskem dohodku na zemljiško politiko 291 V tretji številki Geodetskega vestnika je prišlo do neljube pomote. Na- slov članka na strani 211 se pravilno glasi:"RECENTNI PREMIKI ZEMELJSKE- GA POVRŠJA IN NJIHOV VPLIV NA LEGO TRIGONOMETRIČNIH TOČKI.REDA V SR SLOVENIJI" in ne ... "LETO" ... , kot je bilo pomotoma objavljeno. GV 24(1980) 4 331 UDK 061.3~97.12) "1980" O 61. 2 3 ( 4 9 7. 12) ZGS: 5 2 8 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, ~e~ljiški kataster NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava VLOGA IN POMEN ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.261 Podana so izhodišča za nadaljnji razvoj zemljiškega ka- tastra ob prehodu v novo srednjeročno plansko obdobje. Razviti je treba njegovo prostorsko funkcijo. Predvi- dena je nastavitev računalniško podprte enotne eviden- ce nepremičnin. GV - 145 UDK O 61. 3 ( 4 9 7 . 12) 11 198 O" O 6 1 . 2 3 ( 4 9 7 . 12) Z GS : 5 2 8 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Bregant Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava ZEMLJIŠKI KATASTER IN DRUŽBENO POTREBNE EVIDENCE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4,p.270 Prispevek obravnava povezavo zemljiškega katastra z družbeno potrebnimi evidencami geodetske službe.Ugotav- lja,da mimo metričnosti dobiva vse večji pomen vsebina zemljiškega katastra.Opredeljuje tri ravni evidenc: zemljiški kataster,prostorski del zemljiškega katastra in izvedeno dokumentacijo o zemljiščih. Avtor razglablja tudi o terminologiji in strategiji raz- voja geodetske službe.Poudarja pomen družbene geodezije in uporabno vrednost "izdelkov" geodetske službe. GV - 147 Avtorski izvleček UDK O 61. 3 ( 4 9 7. 12) "19 8 O 11 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Zveza geodetov Slovenije,zemljiški kataster BANOVEC Tomaž Referat 61000 Ljubljana, YU, Center za družbeni sistem infor- miranja in informatiko ZEMLJIŠKI KATASTER KOT OSNOVA ZA OBLIKOVANJE BAZE PO- DATKOV O ZEMLJIŠČIH Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.263 Teritorialno opredeljena baza podatkov o zemljiščih je sestavina baze podatkov družbenega sistema informira- nja (DSI). Baza podatkov je večinoma večnamenska in izmenljiva in jo moramo ločiti od uporab v informacij- skem sistemu. Noveiše potrebe po podatkih so povezane s prostorskim načrtovanjem in je zato poudarek na namenski izrabi zemljišč. Pri tem je možna uporaba fotointerpretacije posnetkov zemljišč. Pomemben je tudi digitalni model reliefa. Ti podatki omogočajo, v povezavi z drugimi, valorizacijo zemljišč. število obveznih kazalcev o zemljiščih mora biti mini- malno. Jedro podatkov bi tvorili kazalci o namenski iz- rabi zemljišč, kasneje pa bi lahko bazo podatkov širi- li. Organizacija naj bi bila decentralizirana - baze podatkov pri občinah, za njihove potrebe. GV - 146 Bregant UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Report Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster BANOVEC, Tomaž 61000 Ljubljana, YU, Center za druž~~ni sistem infor- miranja in informatiko LAND REGISTER AS BASIS FOR FORMATYON OF LAND DATA BASE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24{~980)4, p.263 / A territorially defined land data base is on element of the data base of the social system of information (SSI). Mostly there is a multipurpose data base, which is cha- ngeable, and which must be distinguished from its uses in the information system. Recent data requirements are connected with regional planning that stress land usedata. The use of land photos for photointerpretation is possible with it.The digital terrain model is significant too. These data make possible, in connection with others, the valuati- o~ of landed property. The number of obligatory indexes on land property sho- uld be the least possible. The core of the data would be indexes about land use, with the possibility of fur- ther expansion of the data base. Organization of the data base should be decentralized - data bases at communities, serving their needs. GV - 146 Bregant UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Republiška geo-.ietska up.·ava TRE ROLE AND TRE MEANING OF TRE LAND REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 261 A starting point for future development of the land register in the next medium term planning period is presented. Its spatial function isto be developed. A computer-assisted property registration is expected. GV - 145 UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Bregant Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register SVETIK,Peter 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava LAND REGISTER AND SOCIALL'f-REQUIRED EVIDENCES Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 270 The connection of the land register with other socially required evidence of the geodetic service is discused. It is established that apart from'metrics, the contents of the land register gain in importance.Three levels of evidence are defined: land register, the spat'lal part of land register,and land documentation,carried outfrom other geodetic evidence. The author considers the terminology and development strategy of the geodetic service.He emphasizes the me- aning of social geodesy and the applicability of the products of the geodetic service. GV - 147 Author's abstract UDK O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12) "19 8 O" 061.23 (497 .12) ZGS:528 336. 211.1=863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster KOBILICA, Janez 62000 Maribor, YU, Geodetska uprava POVEZAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Z DRUGIMI EVIDENCAMI Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.279 Podan je seznam evidenc, ki temeljijo na podatkih zem- ljiškega katastra ali pa del teh elementov vsebujejo kot bistven element, in seznam evidenc, ki vsebujejo katastrske podatke ali pa se občasno povezujejo z nji- mi. Značilnosti evidenc so: podatki zemljiškega kata- stra povsod povezujejo določeno stanje na zemljiščih in lastnike ali uporabnike, v manjšem številu evidenc pa povezujejo podatke o rabi zemljišča in njegovi kako- vosti. GV - 148 Bregant UD K O 6 l. 3 ( 4 9 7 . 1 2 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster ŠALA, Franci 61000 Ljubljana, YU,R~publiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano POMEN ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV PRI UREJANJU KME- TIJSKIH ZEMLJIŠČ Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.286 Zakon o kmetijskih zemljiščih določa,da se uporabljata za cenitev zemljišč katastrska kultura in razred.Upo- rabnost podatkov zemljiškega katastra v ta namen je sporna, večjo uporabnost pričakujemo od novih metod klasifikacije zemljišč. Katastrski podatki o kulturi in razredu se uporabljajo tudi za določanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. GV - 150 Bregant UDK O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12) "19 8 O" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster JENIČ, Franc 68720 Krško, YU, Geodetska uprava POMEN IN VLOGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V OBČINSKIH PLANIH Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.283 Zemljiški kataster moramo smatrati kot primarno eviden- co, ki je bila in je še danes osnova vsem dokumentom, s katerimi urejamo prostor, pa tudi drugim, vendar ji moramo dodati nove funkcije in jo prilagoditi zahtevam sodobnosti. Potrebna je odločitev, kakšna je bodočnost katastrskih evidenc; dogovoriti se moramo o metodah in tehnologiji, s katerimi borno to preobrazbo dosegli. GV - 149 Avtorski izvleček UDK O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12) "19 8 O" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster PROSEN, Anton 65000 Nova Gorica, YU, Skupščina občine POMEN ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV PRI URBANISTIČNEM UREJANJU V OBČINI Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.288 Prostorski načrti, urbanistični red in zazidalni načrt se v celoti naslanjata na podatke zemljiškega katastra. Prikladna osnova za prostorsko načrtovanje bi bili or- tofotonačrti, prekriti z oleatarni katastrskega načrta. Zemljiški kataster se uporablja tudi v zvezi z odkupom stavbnih zemljišč in nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. GV - 151 Bregant UDC O 6 1 . 3 ( 4 9 7 . 12 ) " 1 9 8 O " O 61. 2 3 ( 4 9 7 . 12) ZGS: 5 2 8 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register JENIČ, Franc 68720 Krško, YU, Geodetska uprava THE MEANING AND THE ROLE OF LAND REGISTER IN COMMUNITY PLANNING Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.283 We can suppose the land register to be primary eviden- ce, the ba~e for all the documents serving for physi- cal planning and for other evidence, when new funtions are added to it. We have to agree upon the methods and technology to attain the transformation desired. GV - 149 Author' abstract UDC O 6 1 . 3 ( 4 9 7 . 1 2 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register PROSEN, Anton 65000 Nova Gorica, YU, Skupščina občine THE MEANING OF LANO REGISTER DATA FOR USE IN URBAN PLA- NNING IN A COMMUNITY Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 288 Physical plans and urban area development plans are ba- sed on land register data.The orthophotoplan~ in conne- ction with photographic tracings of cadastral plans are a suitable base for physical planning. Further the land register is used in connection with the purchase of building land and compensation for chan- go in agricultural and forest land use. GV - 151 Bregant lJDC O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12) "19 8 O" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register KOBILICA, Janez 62000 Maribor, YU, Geodetska uprava THE CONNECTION OF THE LAND REGISTER WITH OTHER EVIDENCE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.279 One list of evidence, based on land register data or including a part of its data as an essential element, is presented, and another list of evidence, containing land register data or occasional connections with them. The characteristics of the evidence are: the land re- aister data connect a certain state of lands and their owner or user, and, sometimes, the land use and land quality data. GV - 148 UDC o 61. 3 ( 4 9 7. 12) 11 198 o II 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Bregant Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register ŠALA, Franci 61000 Ljubljana, YU, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano THE MEANING OF LAND REGISTER DATA FOR PHYSICAL PLANNING AND PUTTING IN ORDER OF AGRICULTURAL LANDS Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.286 The law of agricultural lands states that agricultural landuse and soil class serve for the valuation of real estate.The applicability of land register data for this purpose is disputed, the greater applicability of new soil classification methods is expected. Further, land register data on agricultural land use and soil class are used to determine compensation for changes in agricultural and forest land use. GV - 150 Bregant UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster US, Ivanka 61000 Ljubljana, YU, Republiški sekretariat za finance VPLIV OBDAVČENJA PO KATASTRSKEM DOHODKU NA ZEMLJIŠKO POLITIKO Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.291 Vrsta sprememb, ki so kot rezultat družbenopolitičnih in družbenoekonomskih usmeritev,vplivale in še vpliva- jo na pospešeni proces spreminjanja odnosov v kmetij- stvu,zahteva,da tudi davčni sistem sledi tem spremem- bam.Zato je namen tega prispevka v kratkih obrisih po- dati razvoj dosedanjega sistema obdavčenja,veljavno u- reditev s poudarkom na katastrskem dohodku kot osnovi za odmero davčnih in drugih družbenih obveznosti ter razloge, ki terjajo spremembo veljavne ureditve, ob razmišljanjih o bodoči ureditvi pa nakazati nekatere probleme, ki se ob tem pojavljajo. GV - 152 Avtorski izvleček UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster JUVANČIČ, Milan 66230 Postojna, YU, Gozdno gospodarstvo OCENA ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV S STALIŠČA UREJA- NJA GOZDOV Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.295 Da bi lahko ocenili vrednost gemljiškokatastrskih podat- kov, ki jih v obliki evidenc in kartografskih podlog lahko nudi gozdarjem geodetska služba, referat obrav- nava organiziranost gozdarstva, gozdarsko zakonodajo in ne nazadnje tradicijo urejanja gozdow in gozdnih povr- šin na Slovenskem. Pokazali so se problemi usklajevanja lastništva in ka- tastrskega razreda, ki je za gozdne površine brez pra- ve vrednosti in se upošteva samo pri obdavčenju lastni- kov, ki nimajo statusa kmeta. Potrebujejo podatke o nadmorski višini, nagib, osončenje itd. Nakazana je potreba po ažurnosti izpeljave katastrskih podatkov, revizije kultur itd. GV - 153 Avtorski izvleček UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register JUVANČIČ, Milan 66230 Postojna, YU, Gozdno gospodarstvo REVIEW OF LAND REGISTER DATA FROM THE VIEW POINT OF FOREST ARRANGEMENT Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 295 The organization of forest administration, forestry legislation, and the traditions far regulating forests and wood areas in Slovenia is presented. The problems of coordinationg property and soil cla- sses are described. Height above sea level, slope, exposure to the rays of sun,etc. are data needed for forestry. The need far current registration of land register da- ta, revision of agricultural land-use, etc., is indi- cated. GV - 153 Author's abstract UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register US, Ivanka 61000 Ljubljana, YU, Republiški sekretariat za finance IMPACT OF TAX1\TION ON BASIS OF RETURN VALUE OF LAND PROPERTY OVER LAND POLICY Geodetski vestnik, Ljubljana,24(1980)4, p. 291 A series of changes, resultig frpm social-economical and social-political trends, have influenoed the pro- cess of changing relations in agriculture and demands system of taxes to go along with them. The development of a taxation system, the valid arrangement of the sy- stem, and the reasons far the changes are presented, together with some problems in the realization of the new arrangement. GV - 152 Author's abstract UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gori.ca, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster PLATOVŠEK, Mateja 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava KATASTRSKA KLASIFIKACIJA IN VREDNOTENJE ZEMLJIŠČ Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.298 Pomanjkljivosti obstoječe katastrske klasifikacije si- lijo k njeni posodobitvi tako, da bo obnovljena slone- la na enotnih in objektivnih merilih vrednotenja zem- ljišč. Podatki bi služili kot osnova za izračun kata- strskega dohodka zemljišča, pri prostorsko ureditvenih operacijah, pri določanju prometne vrednosti zemljišč, pri podrobnejšem načrtovanju kmetijske proizvodnje,pri prostorskem planiranju itd. Podana ~v priporočila glede organizaciJe agronomske službe po občinskih geodetskih upravah. GV - 154 Avtorski izvleček UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster MLAKAR, Gojmir 63000 Celje, YU, Medobčinska geodetska uprava MOŽNOSTI ZA USTANOVITEV NOVE EVIDENCE NEPREMIČNIN Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.303 V prispevku so prikazana dosedanja prizadevanja za usta- novitev nove enotne evidence nepremičnin. Ta naj bi na- stala z združitvijo podatkov o zemljiščih, ki se sedaj ločeno vodijo v zemljiškem katastru in zemljiški knji- gi.· Tem podatkom naj bi se dodali še podatki o stavbah. Osnovo novi evidenci, ki naj bi se vodila računalniško, daje že avtomatiziran z~mljiški kataster. Z združitvi- jo obeh dosedanjih evidenc je omogočeno, da se bosta združili tudi do sedaj ločeni službi vodenja in vzdr- ževanja. Združitev obeh evidenc ter avtomatsko vodenje naj bi pripomogla k azurnejšemu vodenju in večji točno­ sti podatkov. GV - 155 Avtorski izvleček UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register MLAKAR, Gojmir 63000 Celje, YU, Medobčinska geodetska uprava THE POSSIBILITIES FOR THE FOUNDATION OF A NEW REAL ESTATE REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 303 The history of the efforts for the foundation of a new real estate register in Slovenia is presented. It sho- uld combine land register and property register data. Data on buildings would be added as well. The base for the new register, which would be computer-assisted, is the automated land register. The combination of the two existing services will enable us to fuse the ser- vices of cadastral administration and keep the cada- stre up to date. All this would make it possible to keep the data currently up to date and more accurate. GV - 155 Author's abstract UDC 06 l. 3 ( 497. 12) "1980" Report 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register PLATOVŠEK, Mateja 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetsMa uprava CADASTRAL SOIL CLASSIFICATION ANO VALUATION Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 298 The defects of the existing cadastral soil classifica- tion urge its updating in such a way as to be based on uniform and objective rules for soil valuation. The data could be used asa base for calculati~g the return value of land property, land consolidation, determina- tion of vaule of the land, detailed planning of agricu- ltural production, regional planning,etc. Recommendations for the organization of an agricultu- ral service at a cornrnunity land registry are given. GV - 154 Author's abstract UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster ANDOLŠEK, Lidija 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava STVARNOPRAVNE PRAVICE IN NOSILCI TEH PRAVIC, KAKOR JIH OBRAVNAVAMO V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.309 Prispevek prikazuje vlogo zemljiškega katastra pri ure- janju premoženjskopravnih razmerij z vidika obravnava- nja stvarnopravnih pravic in nosilcev teh pravic v zem- ljiškem katastru. Ne spušča se v sporno vprašanje prav- ne narave pravic na zemljiščih v družbeni lastnini in jih obravnava tako, kakor so sedaj urejene v pozitivni zakonodaji. Zemljiški kataster se mora prilagajati zahtevam družbe. Za izpolnjevanje premoženjskopravne funkcije je pomemb- no, da se z ažurnimi in ustrezno prirejenimi podatki ter s pravilno vodenimi postopki tem zahtevam čim bolj približa. GV - 156 Avtorski izvleček UDK 061. 3 (497 .12) "1980" 061.23(497.12)iGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster KOLMAN, Vlado 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava OBSEŽNOST, ZAHTEVNOST IN VREDNOTENJE DEL NA ZEMLJIŠKEM KATASTRU Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.316 Dela, ki jih je treba opravljati na področju zemljiške- ga katastra, so razvrščena v tri kategorije: izdelava, obnova in vzdrževanje. Pri vseh treh kategorijah nasto- pajo upravna opravila in strokovnotehnična opravila,ki se med seboj v procesu dela tesno prepletajo. Skladno z uredbo o strokovni izobrazbi, je določeno, da smejo opravljati ta dela le delavci, ki imajo najmanj višjo šolsko izobrazbo. Ker se pa tudi za opravljanje geodet- skotehničnih del zahtevajo· določene delovne izkušnje in absolutna samostojnost, velja, da se za dela s po- dročja zemljiškega katastra zahteva višja šolska izo- brazba. Osnova za vrednotenje del izhaja iz zahtevno- sti in uspešnosti. Za uspešnost še ni zanesljivih me- ril, nekaj več pa je storjenega na področju zahtevno- sti. GV - 157 Avtorski izvleček UDC O 61. 3 ( 4 9 7 . 12) "19 8 O" 061. 23 (497 .12) ZGS: 528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register KOLMAN, Vlado 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava THE SIZE, REQUIRED QUALIFICATIONS, AND VALUATION OF THE ACTIVITIES LAND REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 316 There are three groups of land register activities:land registration, renewal, and updating, containing both administrative and technical jobs. In regard to profe- ssional education, these jobs can only be performed by workers.who have at least higher professional educati- on. Since we expec~ experience and independence for technical jobs, higher education is required for all land register activities. The basis for the valuation of the jobs is the requi- red qualifications and success of the worker. There are several reliable criterions for the valuation of success at present, buta little more is needed in the field of qualifications. GV - 157 Author's abstract UDC O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336 .211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register ANDOLŠEK, Lidija 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava REALTY LAW RIGHTS AND THEIR CARRIER, AS THEY ARE TRE- ATED TREAT IN CONNECTION WITH LAND REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 309 This article describes the role of the land register in regulating property law right relations with regard to realty law rights, and with holders of. these rights in the land register being taken into account. It does not deal with the disputed questions concerning the legal nature of rights on public land but presents them in the way in which they are now treated in posi- tive legislation. The land register has to adapt to the demands of a so- ciety. In order to fulfill the realty law rights demands it is important that up-to-date information, arranged in appropriate manner, together with other, correctly carried out steps, are introduced into land registers. GV - 156 Author's abstract UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster ČERMELJ, Zmago 61230 Domžale, YU, Geodetska uprava O MOŽNOSTIH SISTEMATIČNEGA VZDRŽEVANJA ZEMLJIŠKEGA KA- TASTRA GLEDE NA STANJE OPERATA, PREDPISE IN KADRE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p.319 Geodetske podloge, topografsko-katastrski načrti izpol- njujejo svojo vlogo pri naložbi zemljiškega katastra, reševanjµ pravnih zadev, urbanizaciji mest, itd. samo, če je stanje na njih identično s stanjem na terenu. Prikazan je potek del pri vzdrževanju poligonske mreže, pri parcelaciji zemljišč, reambulaciji vrst rabe zem- ljišč, reviziji katastrske klasifikacije in določitvi 600-metrske plastnice in naklona parcele. Obravnavana je organizacija dela na Geodetski upravi. GV - 158 Avtorski izvleček UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register ČERMELJ, Zmago 61230 Domžale, YU, Geodetska uprava POSSIBILITIES OF SYSTEMATIC UPDATING OF LAND REGISTER WITH REGARD TOTHE STATE OF CADASTRAL RECORDS, REGU- LATIONS, AND PERSONNEL Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)4, p. 319 Original Survey patterns, topographic-cadastral plans, fulfill their role in land registration,,'solving of legal affairs, urbanizing, etc., only if they demon- strate the same state that actually exists. The processes of maintaining traverse station marks, cadastral classification revision, and the determina- tion of 600 m contour-line and parcel slope are pre- sented. The organization of the work at the land regi- stry is discussed. GV - 158 Author's abstract ------------------------------------ 502 ELEKTROOPTIČNI DALJINOMER NOVO: Večji doseg: več kot 1200 m z 1 reflektorjem. Krajši čas merjenja: 8 oziroma 4 sekunde. Daljši čas obratovanja: l O ur s polno baterijo. Tekoč - kristalni prikaz Kern Kl-M. Inženirski teodolit z mikrometrskim odčitavanjem Kern K 1-S . lnžen irski teodolit s skalnim odčitavan-j em Kern DKM 2-A Sekundni teodolit SESTAVLJIVI SISTEM KERNOVIH INSTRUMENTOV: Neomejene možnosti sestavljanja DM 502 z optičnimi in elektron- skimi Kernovimi teodoliti. Možnost priključitve na e I e ktrons ko registrirno napravo za računalniško­ združljivo hranjenje merskih podatkov. Sestavljivi sistem Kernovih instrumentov Kern El .Elektronski teod. ------------------------------------ Kern &Co. AG Werke fur Prazis1onsmechanik, Optik und Elektronik 5001 Aarau Telefon 064-251111 ODREZEK Zanimam se za Kern DM 502 in prosim, da mi pošljete podroben barvni prospekt O, ponudbo O, predstavitev O Name - ime: .•.....•...........•......•......... Beruf-poklic: •......•. -....................••.. Adresse - naslov: Telefon: ............................ · .•......•.. ------------------------------------ KERN DM 502 NOVI ELEKTROOPTIČNI DALJINOMER DM 502 ima vse odlike svojega predhodnika DM 501, obenem pa vrsto pomembnih izboljšav in novosti: -Tekoč - kristalni prikaz (LCD): Prikaz za dolžine s tekočimi kristali omogoča tudi pri direktnem sončnem obsevanju zanesljivo odči­ tavanje in s tem zmanjšuje porabo toka. -Večji doseg: Doseg z enim reflektorjem znaša sedaj več kot 1200 m in za 2000 m so potrebni samo še trije reflek- torji. -Krajši čas merjenja: Že osem sekund (pri "Sledenju" - TRAC KING - v štirih sekundah) po sprožitvi merjenja se prikaže razdalja na prikazu (display). -Daljši čas obratovanja: Zmogljivost baterije (DM 502) zadostuje za 1000 merjenj ali za 10 ur trajnega obratovanja. - Del sestavljivega sistema Kernovih instrumentov: Ta Kernov sestavljivi sistem instrumentov ima to edinstveno prednost, da se lahko sestavlja ne samo z optično-mehaničnimi Kernovimi teodoliti DKM 2-A, Kl-S in Kl-M, temveč tudi z elektronskim Kernovim teodolitom E 1. Če je elektronski tahimeter E 1/DM 502 pri kij učen na. registrirno napravo Kern R 32 ali R 48, se merski po- datki avtomatsko prenašaj o in po potrebi shranijo. Za- radi nadaljnjih obdelav je mogoče podatke direktno vnašati v naprave za avto- matsko obdelavo. -Velika natančnost: Natančnost merjenja DM 502 znaša ± (0.5 mm + 5. 10-6. D). Prekinitve sve- tlobnega žarka ne vplivajo na merski podatek. - Sledenje(TRAC KING): Pri premikanju reflektorja sledi prvi prikaz dolžine že po štirih sekundah. Po- tem se ponavljajo meritve na vsaki dve sekundi, to pa omogoča merjenje raz- dalj s prema kij ivimi re- flektorji. Ta postopek sle- denja je uporaben pri za- kol ičbah, pri katerih je treba postaviti reflektor na določeno dolžino.