GLASILO OBCIN^KE KONFERENCE SZDL UUBLJANA-CENTER Skupšcinska priloga Ljubljana, junij 1976 Gradivo seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 19. seja družbenopolitičnega zbora 20. seja zbora združenega dela 20. seja zbora krajevnih skupnosti Predlog dnevnega reda 19. seje družbenopolitičnega zbora Na podlagi 171.člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 19. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bo v ponedeljek, 21.6.1976 ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. ONEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 18. seje DPZ in po-ročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava osnutka srednjeročnega druž- benega plana razvoja občlne Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 3. Obravnava osnutka srednjeročnega druž-benega plana Ljubljane za obdobje 1976 do 1980 fr 4. Obravnava ocene poslovnega uspeha gospodarstva v občini Ljubljana Center za leto 1975 in gospodarskih gibanj v l.trimesečju 1976 5. Poročilo komisije za družbeno nadzor-stvo 6. Obravnava predloga dopolnitve dogovo-ra o splošni porabi v občinah v letu 1976 , 7. Delegatska vprašanja. PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar I. r. Predlog dnevnega reda 20. seje zbora združenega dela Na podlagi 171. člena statuta občine Ljub-Ijana Center SKLICUJEM 20. sejo zbora združenega dela, ki bo v to-rek, 22. 6.1976 ob 17. uri v veliki sejni dvo-rani na Magistratu, Mestni trg 1. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 19. seje ZZD in po-ročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava osnutka srednjeročnega druž-benega plana razvoja občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 3. Obravnava osnutka srednjeročnega druž- benega plana Ljubljane za obdobje 1976 do 1980 4. Obravnava ocene poslovnega uspeha go-spodarstva v občini Ljubljana Center za leto 1975 in gospodarskih gibanj v I. tri-mesečju 1976 5. Obravnava predloga odloka o poslovnih prostorih 6. Predlog za obravnavo sprememb pravil-nika o notranji organizaciji in sistemi-zaciji delovnih mest pri sodišču združe-nega dela v Ljubljani 7. Obravnava predloga dopolnitve dogovo-ra o splošni porabi v občinah v letu 1976 8. Obravnava predloga odioka o spremem-bi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 9. Delegatska vprašanja PREDSEDNIK ZZD Ivan Prosenc, l. r. Predlog dnevnega reda 20. seje zbora krajevnih skupnosti Na podlagi 171.člena statuta občine Ljub-Ijana Center SKLICUJEM 20. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki bo v torek, 22.6.1976 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 19.seje zbora KS in poročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava osnutka srednjeročnega druž-benega plana razvoja občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 3. Obravnava osnutka srednjeročnega druž-benega plana Ljubljane za obdobje 1976 do 1980 4. Obravnava ocene poslovnega uspeha gospodarstva v občini Ljubljana Center za leto 1975 in gospodarskih gibanj v I. trimesečju 1976 5. Obravnava predloga odloka o poslovnih prostorih 6. Predlog za obravnavo sprememb pravil-nika o notranji organizaciji in sistemi-zaciji delovnih mest pri sodišču združe-nega dela v Ljubljani 7. Obravnava predloga dopolnitve dogovo-ra o splošni porabi v občinah v letu 1976 8. Obravnava predloga odloka o spremem-bi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 9. Delegatska vprašanja. PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare I. r. Obvestilo delegatom O JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU SREDNJEROČNEGA DRU2BENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE Gradivo za 2. točko dnevnega reda — Osnutek sred-njeročnega družbenega plana razvoja občine LJubljana Center za obdobje 1976 do 1980 — je tiskano v posebni (modrij prilogi, ki vam jo prilagamo. Vodjem delegacij in konferenc delegacij za ZZD! Prosimo vas, da delegacije za zbor združenega dela obravnavajo predloženi osnutek na zborih delavcev ter da pridejo na konferenee delegacij z izdelanimi pri-pombami. Vodje konferenc delegacij prosimo, da posredujejo pismene pripombe na osnutek vsaj do 18. 6. 1976 na sekretariat skupščine občine loubljana Center, da jih bo mogoče zbrati do zasedanja Z23D, ki bo 22. 6. 1976. Vodjem delegacij KS! Prosimo vas, da osnutek obravnavate skupaj z zbori krajevnih skupnosti. Vodje delegacij KS prosimo, da posredujejo pisme-ne pripombe na osnutek vsaj do 18. 6. 1976 na sekre-tariat skupščine občine Ljubljana Center, da jih bo mogo6e zbrati do zasedanja zbora KS, ki bo 22. 6. 1976. Gradtvo za 3. točko dnevn^a reda: Obravnava osmutka srednjeročnega družbenega plona Ia zboru KS, naj sekretariat skupščine posreduje predlagatelju. AD 4.) PREDLOG ODLOKA G SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O URBANISTICNEM PROGRAMU ZA OBMOCJE MESTA LJUBLJANE Uvodno obrazložitev je podal Janez Cadež, namestnik _ načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO " Ljubljana Center. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor KS soglaša z odlokom o spremembi in dopol-nitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane. AD 5) POROCILO UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA GRAD-NJO Oš IN VVZ ZA OBDOBJE 1972—1975 AD 6.) ZAKLJUCNI RACUN SKLADA ZA GRADNJO OS IN WZ ZA OBDOBJE 1972—1975 Uvodno obrazložitev k obema točkama dnevnega reda je podal Ludvik Cinč, sekretar UO sklada. Poudaril je, da je bistveni del poročila vsekakor tisti, ki prikazuje realizacijo sprejetega programa. Opozoril je predvsem na velike težave zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dokumentacije, pri urejanju in komunal-nera opremljanju zemljišč, zlasti pa težave zaradi pridobl-vanja lokacij. Zato gradnje kasnijo in se, seveda, tudi dra-žijo. Letošnji načrt izgradnje zajema gradnjo osnovnih šol in vrtoev tako, da ostane za prihodnje leto iz spreje-tega programa še devet objektov in nadin financiranja, ker samoprispevek letos ugasne. Glede finaAčnega poslovanja oz. zaključnega računa sklada je Ludvik Cinč zlasti poudaril, da pri posojilih sredstev občinam ne gre za »kredit« obfiinam, temved le za usmerjanje sredstev v izgradnjo tistih objektov, za ka-tere je bila pripravljena dokumentacija, ali so se že gradi- 11, pa bi gradi>jo morali nstaviti, ker občine niso mogle po dinamlki gradnje zagotoviti ustreznega dela lasfcndh sred-stev. Tako je UO sklada posojal — to pravico je imel — likvidna sredstva občinam, te pa so jih tudi vračale. V razpravi so sodelovali: Anton Kerč, Jože Kropivnik, Franc Gerlovič, Nada Gorše. Delegati so zlasti poudarili, da bi moral že ta, poseb-no pa bodočd petletni program izgradnje objektov iz samo-prispevka upoštevati tipske gradnje, se poslioievati tipske notranje opreme in tehnično poslovanje (kuhinje, računo-vodstva itd.) urediti tako, da bo racionatao in ceneje. Drugi program izgradnje objektov iz samoprispevka bi mo-ral biti tehnično ustrezneje pripravljen. Bodoči projektrt WZ naj bi se pripravili v več tipskih variantah, tako da bi se bilo mogoče odločati na okolje, število otrok itd. Posebej so delegati podčrtali, da bi bilo sedaj, ko se pripravljamo na drugi samoprispevek treba bolj nazorno in vizualno delovnim ljudem in občanom" prikazati kaj je bilo narejenega v prvem programu in kakšen bi bil dru-gi program. Razen tega so delegati zahtevali, da upravni odbor sklada javnosti obrazloži dohodke in izdatke sklada lz zaključnega računa tako, kot jih je predstavnik sklada obrazložil delegatom na zboru. Na osnovi razprave, obrazložitev in pojasnil na vpra-šanja, ki jih je delegatom posredoval Ludvik Cinč, so dele-gati sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor KS sprejema poročilo VO «klada za gradnjo šol in WZ. Z. Zbor KS apelira na vse pristojne organe, da upo-števajo še v tem programu, posebno pa v novem progra-mu za naslednje petletno obdobje pripombe na račun racionalizacije in pocenitve gradenj ter, da poskrbijo čim-prej za izdelavo tipskih objektov OS in VVZ. 3. Zbor KS potrjuje zaključni račun sklada za izgrad-njo OŠ in VVZ za leto 1975 s tem, da UO sklada obrazlo-žitev dohodkov In izdatkov posreduje delegacijam in javnosti na način kot je bila posredovana na seji zbora KS. AD 7.) PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K MESECNI OSKRB-NINI V VVZ NA OBMOCJU OBČINE LJUBUANA-CENTER Uvodno obrazložitev je dal dr. Primož Kuret, 61an IS SO Ljubljana Center. Delegate je seznaml, da je predlog obravnaval IO SIS otroškega varstva in z njim soglašal. S predlogom je sogla-šala IS občine Loubljana Center s tem, da začne veljati, če dajo delegati nanj soglasje s 1. 6. 1976. V razpravi so sodelovali: Vojko Nemec, Jefto LukaC, Anton Kerč, Pranc Mekinda, dr. Primož Kuret, Olga Vipot-nik, Dušan Kompare, Zdenka Ferčnik, Mirko 2argi, Sergej Omladič, Danica šter. Delegati so poudarili, da zvišanj.e mesečnih oskrtoiin v WZ ni v skladu z družbenim* dogovoroin za leto 1976, kl dovoljuje le tolikšno zvišanje, kolikor se bodo povišali življenjski stroški. Razen tega se v mesečno oskrbnino vključujejo tudi osebni dohodki delavcev v WZ in marsikaj drugega, kar v oskrbnino ne sodi. Dele-gati so meniil, da morajo biti v ceni mesečne oskrbnine v WZ, ki jo plačujejo starši, vključeni samo stroski za prehrano in materialn« stroške. Iz materiaiov pa po rnne-nju delegatov ni jasno, kolikšen je prispevek SIS na posamezne VVZ. Poudarili so tudi, da bi morali lestvico diferenciranih oskrbnin, ki iih plačujejo starši, spreme-olti v korist tistih, ki imajo nizke osebne dohodke. Bazen tega vlsoke oskrbnine v WZ zapirajo vrata otrokom iz družin z najnižjimi dohodki in otrokom mladih družin, katerih statistično i^otovljem OD je manjši od realnega, saj morajo varčevati za stanovanja. In kc za stanovanja privardujejo, odplačujejo še anuitete. Delegati so predlagali, da bi se formiral solidaraostol sklad — vendar ne iz prispevkov staršev — za obmofije ljubljanskih občin in da bi se cene oskrbnin vseh WZ v Ljubljani poenotile. Hkrati pa so menili, da t>i lahko krajani z aktivnejšo vlogo v vrtcih, krajevnih skupnostih in drugod, z bolj razvito samoupravo, z večjim sodelova-njem staršev pri iskanju poti za zndževanje oskrbnin v WZ, kjer tmajo svoje otroke, vellko prispevali k poce-nitvi stro&kov. Dokler pa tega angažiranja ni, ne preosta-ne drugega, kot da pnedlagane oskrbnine delegati sprej-mejo. Na vprašanja in dileme delegatov so odgovarjali dr. Prl-mož Kuret, Clan IS SO Ljubljana Center, Tone Ferenc, predsednik skupščine SIS otroškega varstva in tov. Zala-amk. samostojni svetovalec na SIS za izobraževanje. Pojasnili so, da se cene oskrbrtega dne v WZ izraču-nava po zakonu o vzgojnovarstvenih dejavnostih, ki še ni usklajen z ustavo. V ceno oskrbnine se po tem zakonu Stejejo stroškl za prehrano, režijo, OD osebja, stroški za redno vzdrževanje prostorov, za opremo in stro&ki za vzgojo. Prizadevanja za poenotenje cen v WZ na območju petih ljubljan&kih občin in za solidamostni sklad niso nova. V vseh petih ijubljanskih občinah so stališča slična, kot jih iznašajo sedaj delegati. Vsa pa so prispevek k temu, da bi dobili nek sistem, ki bi bolj dolgoročno reše-val ca \nprasanja. Vendar tega ni mogoče rešiti ta hip in zato je pred deJegati predlog za soglasje k zvišaiiju oskrb-nin. Ka}ti, so poudarili poročevalci, če cene oskrbnega dne ne in zviiali, bi ustvariil izgubo in še znižali obsto jeffi standard na področju otroškega varstva. Tega ze ltak nimajo več takšnega kot smo ga imeli pred leti, kajti delavci odhajajo predvsem zaradi nizkih osebnih dohod-kov, novih modi pa ni, ker mo6no upada zanimanje za ta poklic. Na osnovi razprave in obrazložitev ter odgovorov je zbor KS z večino glasov (5 vadržanih) sprejel sledefie SKLEPE: 1. Zbor KS daje soglasje k mesečnim oskrbninam v vvz. 2. Nove cene veljajo od 1. 6. 1976 dalje. 3. Zbor KS priporoča SIS otroškega varstva, da po-novno prouči, kaj se da napraviti še v okviru diferencira-nja oskrbnin predvsem za mlade družine. 4. Zbor KS priporoča SIS otroškega varstva, naj poišče tudi druge možnosti za eventualno znižanje cen, oskrbnin v VVZ. 5. Zbor KS podplra prizadevanja za poenotenje cen oskrbnin v VVZ na območju ljubljanskih občin, prizade-vanja za združevanje sredstev in še posebej prizadevanja la tak sistem, ki bi bolj dolgoročno reševal vprašanja Otroškega varstva. AD 8.) KADROVSKE ZADEVE Obrazloždtev predlogov po mncnju delegatov ni bila potrfebna. Eazprave nf bilo. Zbor KS je sprejel naslednje SKLEPE: 1. Razrešijo se: — Rudi Bajželj, ravnatelj OS »Prežihov Voranc«, LJub-ljana, Pfežihova 8 — Ivan Berce, ravnatelj OS »Tone Cufar«, Ljubljana, Cufarjeva 11 2. lmenujejo se: — Vilma Sega za ravnatelja OS »Prežlhov Voraac«, LJubljana, Prežihova 8, — Milan Simič za ravnatelja OS »Dr. Jože Potrč«, Ljubljana, Potrčeva 1 — Mllenko Boš za raroatelja OS »Ledina« v LjubljanJ, Komenskega 19 — Vera Primar za vršilca dolžnoeti ravnatelja OS »Tone Cufar« v Ljubljani, Cufarjeva 11. DELEGATSKA VFRASANJA Anlca Žgajnar — KS Poljane: Kaj je z areditvijo peš poti Ambrožev trg—Božka ee-sta? Obrazložitev: Belegacija KS Poljane želi odgovor na zgornje vpraša-nje. Meniino namreč, da je to vprašanje, ki kaže na ne-močnost ali pa nesposobnost in neodgovornost ustreznih organov. Ce gre za nemočnost, bi moraia biti vsebina in bistvo problema že predložena v razpravo občinski skup-ščini. Prvič zavoljo tega, ker je to tretje delegatsko vpra-šanje v tej zadevi in se načrtovanje ureditve že v tretje prffnaša v občinskem proračimu, drugič pa predvsem zavo-ljo tega, ker imajo tovrstna zavlačevanja širše družbene in politične razsežnosti. Anica Zgajnar — KS Poljane: Zakaj Hradeckega cesta ni normalno osvetljena? Obrazložitev: Hradeckega cesta je z rekonstrukcijo postala zelo obremenjena obvoznica. Nerazumljivo pa je, da je ure-jena ulična razsvetljava tako, da sveti na dobri polovici c^te vsaia druga svetilka. Predvsem zavoljo tega, ker je ogroženea vamost starejših prebivalcev, ki tu prevla-dujejo, želi delegacija KS. Poljane čimprejšen odgovor. Sergej Omladič — KS Stara Ljubljana: ¦ Zakaj ni bil sprejet amandma skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor občin SML s podrodja občine Ljubljana Center, ki je predlagal 20% zvišanje stanarin? Vprašanje bo posredovano sekretariatu skupščine SML, kajti odgovor na zasedanju je formalen — skupi-tia ni dobila potrebne padpore najmanj 10 delegatov — čeprav v začasnem posiovniku SML ne piše, da mora biti za amandma 10 prisotnih delegatov Delegacija za zbor občin SML skupine delegatov s področja občine Ljubljana Center delegira le namreč 6 delegatov. i Seja je bila zaključena ob 19.30. Vodja zapisnika: Nena Luzar, 1. r. PREDSEDMK ZBORA KS Dušan Kompare I. r. Soclalistlčna republika Slovenlja Skupščina občine Ljubljana Center Izvršoi svet OSNUTEK Obravnava ocene poslovnega uspeha gospodarstva v občini Ljubljana center za leto 1976 in gospodarskih gibanj v prvem trimesečju 1976 Predložena ocena izhaja Iz podatkov in ugotovitev ana-llze zakljuonih računov organizacij združenega dela za leto 1975, ki jo je pripravila Služba družbenega knjigo-vodstva, iz razpoložljivih podatkov rednih statističnih evi-denc in povzema ugotovitve, ki jih je sprejel odbor za gospodarstvo izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center ob obravnavi analize zaključnih računov. GOSPODARSKI REZULTATI Celotni dohodek gospodarstva občine je bil v primer-javi z letom 1974 v višini 59,098.359 tisoč din le za 17- odst. višji. Ce pri tem upoštevamo stopnjo rasti cen (proizva-jalčeve prodajne cene 27,3 odst., cene na debelo 26,9 odst., oene na drobno 26 odst, cene gostinskih storitev 23,2 odst.) lahko ugotovimo, da bi bil trez njihovega vpliva celotni dohodek v gospodarstvu manjši kot v letu 1974. Na tako dinamiko zaradi svojega visokeg-a strukturnega deleža bi-stveno vpltva ceJotni dohodek v trgovini, ki se je povečal le za 15 odstotkov. V zunanji trgovini je bil porast še nižji (14 odstotkov). V ostalih področjih gospodarstva se je celotni dohodek povečal bolj kot poprečno v gospodarstvu. Porabljena sredstva gospodarstva so v letu 1975 dosegla višino 52,856.024 tisoč din in so naraščala z enakim od-stotkom (17 odst.) kot celotni dohodek. Iz pregleda posa-meznih vrst stroškov in njihove udeležbe v celotnem do-hodku je razvidno, da so hitreje naraščali v primerjavi z letom 1974 in da se je njihova udeležba v skupnih porab-ljenih sredstvih poveoala vsi materialni stroški, da pa je bUo povečanje izdatkov za nabavno vrednost realiziranega irgovskega blaga le 14 odst. in da je bila amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah večja za 2 odst. in amor-tizacija nad predpisanimi stopnjami za 10 odstotkov. Rela-tivno nizek porast nabavne vrednosti realiziranega trgov-skega blaga in amortizacije je vplival na to, da se eko-nomičnost poslovanja kljub visokemu porastu ostalih stro&kov ni poslabšala. Dohodek, ki ga je gospodarstvo doseglo v letu 1975 t višini 6,237.745 tisoč din je bil za 23 odst. višji kot v preteklem letu. Bruto dohodek in njegova razporedilev za leto 1975 močno odstopa od smernic družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1975 tako v dinamiki porasta kakor tudi v razporeditvi. Gospodarstvo je razdelilo 6.994.462 tisoč din bruto dohodka, kar je za 21 odst. več kot v preteklem obdobju. Za pogodbene obveznosti je bilo razdeljeno za 23 odst. več, del bruto dohodka za skupno in splošno porabo je bil večji za 26 odst. tako, da je gospodarstvu ostalo le 19 odst. sredstev več kot v letu prej. Delež muto dohodka, ki je ostal gospodarstvu v razporejenem bruto dohodku se je zmanjšal od 70,4 odst. v letu 1974 na 69,4 odst. v letu 1975. Tudi razporeditev znotraj organiza-cij združenega dela je bila izvršena na škodo sredstev na-menjenih za reprodukcijo, saj so se povečala le za 6 odst. in dosegla višino 1.782.356 tisoC dm. sredstva namenjena za osebne dohodke in prejemke pa so bila višja za 30 odstotkov. Tako kot za celotno gospodarstvo velja ta ugotovitev za vsa posamezna gospodarska področja. Gos-podarstvo je razpolagalo s sredstvi namenjenimi za inve-sticije iz tekočega poslovan.ja v višini 1.450.425 tisoč din (enako kot v letu 1974), njihov delež v skupno akumuli-ranih sredstvih gospodarstva pa je bil za 3,2-odstotni točki manjši kot leta 1974 in je znašal 36,6 odstotka. ŠteviJo zaposlenih v gospodarstvu je bilo za 4 odst. večje kot v letu prej, pri čemer je največji porast dose-žen v gradbeništvu (10 odst.) in obrti (5 odst.), v trgovini in gostinstvu se je število zaposlenih povečalo za 4 odst., medtem ko je bilo v industriji zaposlenih le 1 odst. de-lavcev več kot v letu 1974. Poprečni izplačani neto osebni dohodki delavcev so v letu 1975 znašali 3.617.— din in so bili za 25 odst. višji kot v pretekiem letu, pri tem pa je bila produktivnost dela merjena z višino ustvarjenega dohodka na delavca višja za 20 odstotkov. Ugotavljamo torej hitrejši porast osebnih dohodkov od produktivnosti, kar velja za vsa področja gospodarstva razen obrti. Poleg tega je na ob-močju občine 27 organizaci.i združenega dela, ki so po zaključnih račnmh razporedile več sredstev za osebne dohodke in prejemke kot dopuščajo dogovorjena sredstva po sporazumih. Prekoračitve se gibljejo od 0,3 do 86,8 odstotka (tabela v prilogi). Poslovna sredstva gospodarstva in njihovi viri. Gospo-darstvo je v letu 1975 poprečno uporabljalo 14.668.485 ti-soč din obratnih sredstev, ki so se v primerjavi s pre-teklim letom povečale za 15 odstotkov. Uporaba obratnih sredstev se ni bistveno spremenila in so se v obeh letih obrnila štirikrat. Od pomembnejših obratnih sredstev še vedno odpade večji del na naložbe v terjatvah do kupcev, (Seprav so se v primerjavi z letom 1974 zmanjšaie za 11 odst. in se je njihov delež v skupmh obratnih sredstvih gospodarsiva znižal od 49,3 odst. v letu 1974 na 42,8 od-stotka. Nasprotno pa se delež denarnih sredstev in zalog povečuje, in sicer se je delež denarnih sredstev povečal od 19,4 na 21,4 odst. in delež zalog od 31,3 na 35,8 odst. pomembnejših obratnih sredstev Zaloge so koncem leta 1975 znašale 5.593.398 tisoč din in so bile skupno višje za 17 odstotkov. Gibanje posameznih vrst zalog in spremem-be v st.rukturi pa so zelo znaoilne: zaloge materiala in drobnega inventarja so ostale na ravni leta 1974 (ind. 101), relativno zelo malo so se povečale zaloge trgovskega blaga (ind, 110), visok porast pa je pri zalogah nedovršene za-loge (ind. 229), zalogah gotovih izdelkov (ind. 132) in za-logah konsignacijskega in komisijskega blaga (ind. 121). Taka gibanja kažejo na siabo založenost industrije z re-produkcijskim materialom, na porast zalog gotovih izdel-kov v industriji in na relativno zmanjševanje zalog v trgovini, kar vpliva na založenost trgovine. Organizacije združenega dela so ob koncu leta 1975 razpolagale z osnovnimi sredstvi v funkciji po nabavni vrednosti v višini 10.628.728 t:soč ddn Povečanje vrednosti je v primerjavi z letom 1974 zaradi revalorizaclje kar 86 odst., vendar so se ie hitreje povečali odpisi, ki so biU večji za 93 odstotkov. Odstotek odpisanih osnovnfli sredstev se je tako v pramarjavi s preteklim letom po-večal od 46,6 na 48,3 odstatika. Stopnja odpisa se je pove-čala v vseh področjih gospodarstva razen obrti in fcme-tijstva, najkritičnejša pa je v industriji (63,1 odst.) in prometu (53,6 odstotka). V strukturi virov poslovnih sredstev nd prišlo do po-membnejSega premika. Tuji viri poslovnih sredstev so še vedno zastopani s pretežnim dedom (66,5 odst.), vandar se njihov delež v skupnih virih poslovnih sredstev v letu 1975 zmanjšuje (cxi 72,6 na 66,5 odst.). Zaradi revalorizacije osnovnih. sredstev so se namreč lastnl viri poslovnih sred-stev povečali. Od tujih virov poslovnih sredstev so še vedno najpomembnejši kratkoročni vir sredstva dobavi-teljev, ki pa so bila v prirnerjavi z letom prej za 7 odst. nižja, prav tako pa se je zsmanjšala njihora udeležba v skupnih tujih virih sredstev od'41,6 na 302 odstotka. Krediti, ki jih uporablja gospodarstvo, so bili višji le za 7 odst., s tem pa se je zmanjšala tudi njihova udeležba od 24,9 na 20,8 odstotka. Pomemben za občino je podatek, da se je kljub ugodni dinamiki terjatev in obveznosti v prtm&rjavi z gibanjem celotnega dohodka razmerje med terjatvami in obveznost-mi poslabšalo. Gospodarstvo kot celota je imelo po za-ključnih računih višje obveznosti od terjatev. Iz obračuna obveznih trajnih obratnih sredstev na dan 31.12.1975 je prav tako razvidno, da je na območju občine primanjkovalo trajnili obratnih sredstev za kritje enoletne paprečne vrednosti zalog 56 organizacijam združenega dela v skupnem znesku 633.212 tisoč din. Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev je imelo 35 or-ganizacij trgovine, po 7 organizacij v industriji ter gostin-stvu in turizmu, 4 organizacije iz obrti in po ena organi-zacija v kmetljsUoi in protnetu (tabela v prilogi). Likvidnost. Po podatkih iz zaključnih računov ugotav-ljaotno, da so se povečala denarna sredstva gospodarstva, zmanjšal delež terjatev v celotnem dohcxlku, povečal delež lastnih virov poslovnih sredstev, zmanjšale obveanosti do dobaviteljev, obseg kreditov pa se je povečal le za 7 odst. ob 17 odst. povečanju celotnega dohodka. Plaoilna spo-sobnost gospodarstva se je nekoliko izboljšala. Kazalci uspešnosti poslovanja go&podarstva po podatkih in zaključnih računih niso ugodni. Malenicostno se je izboljšala ekonomičnost (za 1 odst.), pri četner pa se ekonomičnost v trgovini kot najp«nembnejšem področju ni spremenila, v gradbeništvu pa je bila celo za 4 odst. slabša kot leto prej. Finanoni kazalec produktivnosti iz-kazuje porast za 20 odst., vendar moramo ob upošteva-nju fizičnih kazalcev obsega poslovanja in vpliva cen ugotoviti, da se produktivnost dejansko ni izboljšala. Rentabilnost je bila bbljša za 9 odst., po posameznih področjih pa je tako stopn.ja kot tudi dinamika renta-bilnosti zelo različna. V primerjavi s preteklim letom se je rentabilnost poslabšaJa v industriji in. gradbeništvu, v txgovini in gosttnstvu pa se je povedala le za 6 odstot-kov. Stopnja inteme akumulativnosti gospodarstva se je poslabšala od 8,9 na 8,8 odst., reproduktivnost pa od 8,9 na 8,6 odstotka. Poleg prometa, ki ima stopnjo inteme akumulativna»ti le 4 odst., ima najnižjo stopnjo inteme akumulativnosti trgovina tn gostinstvo — le 8,3 odst. in je tudi za 3 odst. nižja kot v letu 1974. Tudi reproduktiv-na sposobnost trgovine in gostinstva je med najnižjimi in znaša 7,3 odst. ter se je v primerjavi s preteklim letom posJabšala za 4 odstotke. Izvozno-uvozna dejavnost. Indiistrijske organizacije združenega dela v občini so za leto 1975 načrtovale izvoz svojih izdelkov v vrednosti 3.132.000 ameriSkih dolarjev, dosegle pa so izvoz v vrednosti 7j632.000 ameriških dolar-jev, kar je 93,7 odst. predvidene letne vrednosti izvoza. V primerjavi s preteklim letom pa je bila vrednost izvoza za. 41 & odst. večja. Manj kot leto prej je izvozila le PJe-tenina (ind. 92,8), ostalih 7 organizacij pa je izvoz svojih izdelkov povečalo, niso pa vse uspele doseči predvidene ravni izvoza. Poleg podatkov o izvozu industrijskih izdelkov ra^K)-lagamo tudi z nekaterhmi okvimimi podatki o izvomo- nvozaii dejavnosti organizacdj 2xiruženfiga dela, ld se t obdini ukvarjajo z zunanjet^govinsla) menjavo. Te orga-nizacije so v letu 1975 skupno izvozile blaga v vrednosti 4^682.581 tasoč din, kar je za 8^ odst. veC kot leto prej. Od skupne vrednosti izvoza odpade na blago iz Slovemije 64,4 odstotka. Vrednost uvoza, ki so ga realizirale te or-ganizacije, je znašala l032&L9fl tisoč din in je bila za 6,6 odst. manjša kot v preteklem letu. Tudi pri uvozu blaga je bilo 69,2 odst. namenjeno organizaoijam v Slo-veniji. Izgube. Po zaklju6nih radunih za letdst. višje osebne dohodke kot lani (4.154 din), v negospodarskih de-javnostih pa je bilo povečanje 26,1 odst. (4.905 din). V primerjavi s poprečjem leta 1975 so bili osebni dohodki delavcev v Centru v letošnjem prv«n tiimesedju višji za 10^ odstotka. UGOTOVITVE V GOSPODARSTVV 1. 2e analiza 9-mese6nih gospodarsteih glbanj v letu 1975 je nakazala umirjenejšo gospodarsko rast kot sino jo zasledovali v pretekldh obdobjih in bistvena odstopanja od začrtanih usmeritev za leto 1975. Rezultati gospodarje-nja $o zaključnih računih za leto 1975 to oceno potrju-jejo. Ugotavljamo bistvena odstopanja tako v dinamiki osnovnih. kazalcev razvoja — družbenega proizvoda in njegovih elementov, kakor tudi v strukturi njegove raz-poreditve. Osnovni cilj — povečanje reproduktivne spo-sobnosti gospodarstva — ni bil dosežen. Razporeditev družbenega proizvoda med ostalimi udeleženci v delitvi in gospodarstvom je potekala na škodo sredstev, ki ostanejo gospodarstvu, prav tako pa tudi razporeditev znotraj organizacij združenega dela ni omogočala rasti sredstev za reprodukcijo, saj so sredstva za osebne do-hodke naraščala hitreje kot pa se je povečal družbeni proizvod. 2. Jtfajbolj neugodra rezultati so bili doseženi v trgo-vini, ki kot najmočnejša panoga v občiiid najbolj vpliva na skupne dosežke gospodarstva. Stagnaolja popraševanja na domačem trgu, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu, prepočasna rast izvoza in močan lzpad uvoza kot posle-dioa restriktivnih ukrepov na področju uvoza so vzroki za relativno zmanjšanje obsega poslovanja v trgovini. Poleg tega slabšanja akuraulativne sposobnosti trgovine, ki jo opažamo zadnja leta in pomanjkanje obrataih sred-stev, ki kljub vse večjim vlaganjem v obratna sredstva zaradi rasti cen ne zadoščajo za razširitev poslovanja, onemogočata hitrejši razvoj trgovme kot aktivnega po-srednika med proizvodnjo in potrošnjo. 3. Stagnacija popraševanja na domačem trgu in restrik-' cije pri uvozu so se odrazile v industriji, kjer tudi v občini ugotavljamo rast zalog gotx>vih izdelkov in upadanje dinamike proizvodnje. Zmanjšanje uvoza reprodukcijskega materiala in nadomestnih delov za raznovrstno in poleg tega zastarelo opremo v industriji povzioča dodatne težave in zastoje v proizivodnji in kljub izdatnim prizadevanjein vpliva na rezultate gospodarjenja v industriji. 4. 2e tako slabi rezultati v letu 1975 so bili doseženi ob visoki stopnji zaposlovanja, ki je presegla predvideno 2,5-odstotno povečanje, kar kaže na ekstenzlvno aaposlo vanje in premajhno skrb za difrg prodnktivnosti. V letoš-njem letu se zaposlovanje sicer umirja, vendar velja to predvsem za gospodarstvo, medtem ko število zaposlenili v negospodarskih dejavnostih še vedno narašča. 5. Unjiritev rastd cen koncem leta 1975 se nadaljuje tudi v letošnjem prvem trimesečju, vendar je potrebno pri tem upoštevati, da je to posledica administrativnega zadrževanja cen in ne odraz ekonomskih zakonitosti. Tako zadrževanje cen ob naraščajočih proizvodnih stroških ža vpliva na zmanjšanje proizvodenje, v trgovini pa zrnanj-^ šuje uspešnost poslovanja. še vedno naraščajo življenjskl' stroški, kar utegne sprožiti nadaljnje pritiske na rast osebnih dohodkov in na ponovno poslabšanje odnosov v razporejanju dohodka na škodo sredstev za razširitev materiaine osnove združenega dela. 6. Likvidnost gospodarstva se je proti koncu leta neko-liko izboljšala in se izboljšuje tudi v letošnjem letu, kar je povezano z uveljavitvijo zakona o zavarovanju plaftil med uporabniki družbenih sredstev. Uveljavitev novih predpisov je povečala disciplino v finančnem poslovanju, zaradi pomanjkanja obratnih sredstev pa povzroča v ne-katerih primerih začasne zastoje v blagovno denarnih od-nosih. V gospodarstvu občine tako pri poravnavi obvez-nostl po stanju 31. 12. 1975 kakor tudi pri zavarovanju plačil za tekoče obveznosti v I. trimesečju ni bilo bistvenih problemo^'. Rezultati v drugem polletju 1975 in v prvih mesecdh letoSnjega leta kažejo, da so z akcijo za stabilizacijo že doseženi določeni premiki na nekaterih področjih (zuna-njetrgavinska menjava, cene, finančno poslovanje in U- kvidnost, zapostovanje) vemdar pa ist»6asno lahko ugo-tovimo tudi slabše rezultate od pričakovanih (upadanje dinamike prodzvodnje in prometa v trgovini, rast zalog v tadustriji, upadanje povpraševanja...). Vsekakor z do-seženim ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, ampak je treba nadaljevati s prizadevanji za stabilizacijo, ker kot sitno že ugotavljali tudi sedanja situacija kaže na dol-goročnost te akcije. Stanje v blagovno denarnih tokovih še posebej opo-zarja na intenaivnejše povezovanje med organizacijami združenega dela v trgovini in proizvodnji, ki mora teme-Ijiti na načelih združevanja dela in sredstev, oblikovanja skupnih obratnih sredstev ter skupnega prevzemanja ri-zika pri oblikovanju dohodka. Že sprejeti in predvideni ukrepi za poživitev blagovno denarnih tokov bodo verjetno dali določene rezultate, vendar je za trajno reševanje teh neskladij potrebno iskati rešitve na ustavnih osnovah, kar je že večkrat poudarjeno in predstavlja tudi osnovno usmeritev pri planiranju. Tozd, ki so po ZR/1975 razporedile več sredstev za OD in osebne prejemke, kot znašajo dogovorjena sredstva za OD po sporazumu Silna dajav. ' LraJeks llll-iO DBS Elektro Ljubljana — okolica 100,3 3.870 116-3G Tovarna optičnih In steklopihaških naprav 131,7 3j201 1.19-10 Scena • 112,5 4.086 119-88 Tovarna baterij Zmaj 102,5 3.186 411-10 Inženiring in oprema 118,9 4.520 S16-20 Cestno podjetje — Mehanizacija 1025 3.828 612-23 Iskra Commerce DS SS 100,7 — 612-24 Volan 115,4 2.896 612-28 TOZD Tobak 114,4 4.007 613-20 Slovenijales TOZD Izvoz polfinalnih izdelkov 1073 5.137 613-20 Slovenijales Izvoz finainih lesnih Izdelkov 106,8 5.239 613-20 Slovenijales DS skupnih zadev 103,7 4.253 613-20 Iskra Commerce TOZD Zunanji trg 115,9 — 613-20 Kemija-impex 122,5 4.497 613-20 Jugotehnika TOZD Zunanja trgovina 110,3 4.423 613-30 Interexport 107,5 4.571 613-30 Hennes 109,7 4.044 613-30 Avtotehna 109,1 — 614-32 Jugoreklam 103,9 3.888 620-11 TOZD Skupne službe Z2 TTG 100,7 4.585 717-40 Contal TOZD PAN 142,2 3.750 717-40 Težmer 103,3 3.904 717-50 Elektrotehna TOZD Elips 106,4 2.913 717-90 Elektromedicina 100,8 3.691 77040 Foto Slovenija 147,0 2.705 812-80 DS SS Vamost 185,8 4.588 812-80 Varnost TOZD Varovanje premoženja 104,6 2.622 Manjkajoča trajna obratna sredstva na dan 31.12.1975 Mamjkajoča Zap. OZD trajna obrata* st- sredstva 1. Državna založba Slovenije 23,057.243.— din 2. ZP Cankarjeva založba 10,412.057.—din 3. ZGP MK — TOZD Založba 11,468.876,—din 4. Partizan&ka knjiga 3^88.190.— din 5. Tekstil TOZD Angora 115.955.— din 6. Mladinska knjiga Koprodukcija 11,827^95.— din 7. Tribuna 4,804.029.— ddn 8. Kmetijska kooperacija 166.005.— din 9. Sekcija za vzdrževanje prog 846.386.—din 10. ZGP MK TOZD Trgovina 26,391.957.—dln 11. ONPZ Dimnikarjev 51.179.—din 12. Elektrotehna TOZD Elprom 27,732.151.— din 13. Slovenijašport export-import 1,993.227.—din 14. Modna konfekcija Krim 6 , TOZD maloprodaja Bli'.a 6,086.503.— din 15. ZP ABC trg. pod. Manufaktura 420.367.— din 16. Mercator TOZD Emona 65.914.— din 17. Mercator TOZD Specerija 2,008.599.—din 18. Jugotehnika TOZD Trgovina 19,402.571.—din 19. Avtotehna 4,014.736 — din 20. Ambient 345.238 — din 21. Maximarket 23,821.848.—din 22. Emona TOZD Supermarket 7,562.267.— din 23. IUV TOZD Maloprodaja 4,097.586.— din 24. Sadjar in vrtnar 48.129.—din 25. Slavonija TOZD 760 Trgovina 4,702.305 —din 26. Gasilska oprema 1,048.247 — din 27. Agrotehnika TOZD Trgovina 60,994.581,— din .28. Semenarski kombinat Semenarna 36,146.880.—din 29. Nama TOZD Engro 1,607.955 — dta 30. Centromerkur export-tmport 8,107.233.—din 31. Konus TOZD Blagovna hiša 3,970.601 — dln 32. ABC Trgovsko podjetje Mavrica 5,967.644.—din 33. Trg. pod. na debelo in drobno Volan 18,894.345.—din 34. Kovinotehna TOZD Opremotehna 3,735.782 —dtn 35. Tobačna tovarna TOZD Tobak 5,602.101.— din 36. Emona TOZD Trgovina na veliko 72,676.226,— din 37. Tekstil TOZD Tekstil eommerce 28,076.054 — din 38. Orbital-commerce 796.348.— din 39. ZTP ABC — ZP Skupne službe 386.357.—din 40..Trgovsko podjetje Dom 12,821.830.— Hin 4'1. Slovenijales TOZD Stanov. oprema 47,606.101 —din 42. Intertrade TOZD Zastopstvo IBM 1,053.544.—din 43. Iskra commerce TOZD Domači trg 60,623.383.— din 44. PZ Modna hiša 46,715.353 — din 45. Kavarna Evropa , 135.083.—dln 46. Počitniška skupnost Oddih 14.837.— din 47. Bistro Vodnikov hram 181.733.— din 48. GPL TOZD Ljudska kuhinja 381.151,— din 49. GPL TOZO Gostilna Madek 178.740,—din 50. Kompas TOZD Hotel Ijubljana * 13,475.606.— din 51. Putnik Beograd TOZD Putnik Slovenija 1^35.478.—din 52. Contal TOZD PAN 2,525.749 —din 53. Elektrotehna TOZD Blpis 3,103.997.— din 54. Optika 133.400.— din 55. Slaščičarna Zvezda 2.877.— din S k u p a j : 633,212.329.— din Na podlagl 4. člena zakona o poslovnih stavbah in poslov-nih prostorih (Ur. 1. SRS št. 18/74), 155. člena statuta obči-ne LJubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) ter 3. in 8. čle- PREDLOG na zakona o prekrških (Ur. I. SRS, št. 7/73) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združene- ga dela na seji zbora krajevnih skupnosti, dne Odlok o poslovnih prostorih I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen SkupšCina občane Ljubljana Center s tem odlokom določa: — kateri poslovni prostori smejo služiti za določene po-trebe; — da se smejo uporabljati poslovni prostori v stavbah, ki so v določenih ulicah ali delih ulic, samo za določene vrste poslovnih dejavnosti ali pa se ne smejo uporab-ljati za določene vrste poslovne dejavnosti; — da morajo imeti stavbe, ki se zidajo na posameznem ob-močju poslovne prostore za določene poslovne dejav-nosti, v skladu z urbanističnim načrtom ali zazidalnlm načrtom. H. POSLOVNA DEJAVNOST 2. 61en \/ ožjem poslovnem območju obdine se liličnih poslov-nih prostorov v pritličju stavb ne sme uporabljati za pdsar-niške prostore, predstavništva, skladišča in obratovalnice pioizvodnega značaja. Sme pa se za te namene uporabljati dvoriščne dele stavb, kolikor ti niso gradbeno ali funkcionalno povezani s poslovnimi prostori v uličnem delu stavb in če to ni v na-sprotju z določili tega odloka Ulični poslovni prostori so prostori v pritličju stavb, ki imajo neposreden vhod oz ulice, trga ali pasaže in so grajeni v ta namen. 3. člen Ožje poslovno območje občine predstavlja predel, ki ga omejuje: Prešemova oesta, Trg Osvobodilne Ironte, Res-Ijeva cesta, Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Ciril Metodov trg, Mestni trg, Stari trg, Levstikov trg, Gornji trg, Rožna ulica, Cojzova cesta, Aškerčeva cesta in Trg mladinskih de-lovnih brigad. Meja tega območja zajema stavbe samo na notrnji strni mejnib. cest, ulic in trgov. 4. dleo , Llične poslovne prostore v Copovi ulici, na Titovi ce-sti, v Gledališki pasaži, na Trgu osvoboditve, na Mikloši-čevi in Cankarjevi cesti, v pasaži NebotiCnika, v Kidriče-vi ulici (od Titove ceste do Zupančičeve ulice), na Gospo-svetski cesti, v Tavčarjevi ulici, Dalmatinovi ulici, Nazor-jevi uliei, Wolfovi ulici, Prešemovem trgu, Trgu revoluci-je in Pražakovi ulici se uporablja za prodajne prostore za gostinstvo, turistične poslovalnice, bančne in poštne šal-terske poslovalnice, frizerske salone, loto ateljeje in obrt-ne delavnice s prodajnimi prostori. 5. člen Staro Ljubljano, ki Je kot staro mestno jedro spomeni-ško zavarovana, se načrtno obnavlja za sodobne funkdje v sldadu z lastnostmi stavbne dediščine na tem območju. Poslovne prostore v Stari Ljubljani se sme uporabljati le za namene, določene s tem odlokom. 6. eien V spomeniškem območju Stare Ljubljane in v spome-niško zavarovanih stavbah izven območja Stare Ljubljane se poslovna dejavnost poslovndh prostorov usklajuje s spo-raeniškim svojstvom zavarovanih stavb, po predhodnem mnenju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. 7. člen Znotraj območja Stare Ljubljane so programirani in oblikovani poslovni predeli : posebninji lastnostmi, zato se poslovne prostore v teh predelih uporablja predvsem za te poslovne dejavnosti: — na predelu tržnice, ki poleg Adamič-Lundrovega nabrež-ja zajema še Krekov trg, Vodnikov trg, Ciril Metodov trg in vzhodno stran Stritarjeve ulice se poslovne pro-store poleg tržnic uporablja še za gosttnstvo, trgovine široke potrošnje, kot so: manufaktura, čevlji, domača in umetna obrt, prodaja vrtnega orodja in dejavnosti dru-žbenega pomena; — na predelu rotovških hiš, kl obsegajo stavbe Oiril Me-todov trg 19, 20, 21 in Mestni trg 27, 1, 2, 3, 4, se po-slovne prostore uporablja za upravno dejavnost, gostin-stvo, turistični biro s spomenkarstvom ter poročni ser-vis s spremljajočimi dejavnostmi, cvetličarne in foto-atelje; — na predelu Mestnega trga, Starega trga in Levstikovega trga ter zahodne strani Stritarjeve ulice je trgovska de-javnost s specializiranimi trgovinami široke potrošnje, trgovinami domače in umetne obrti, specializiranimi obrtnimi služnostnimi delavnicami, razstavnimi prostori — knjigarnami in papimicami; — na predelu Gallusovega nabrežja, Jurčičevega trga, čev-ljarske ulice, Brega ter Trga franooske revolucije, se poslovne prostore uporablja za gostinstvo, galerijsko de-javnost, antikvariate, oblačilne salone za specializirane izdelke, trgovine s slikami in grafičnimi pripomočki, muzikalijami, znanstveno literaturo, rezbarskimi in re-stavratorskimi ateljeji: — na predelu Gosposke ulice, Novega trga, Salendrove in Križevniške ulice se poslovne prostore uporablja za de-javnosti, ko to: knjigoveznice, drobna grafična repro-dukcija, sitotisk, fotokopiranje, popravila glasbenih in-strumentov in finomehanika; — na predelu Gornjega trga do Rožne ulice ter na predelu Dvornega trga, židovske ulice in židovske steze so po-leg gostinstva še specializirane trgovine in služnostae obrtne dejavnosti; — na predelu vzhodnega dela Gornjega trga, Božne ulice, 2abjeka, Hrenove in Zvonarske ulice je drobna obrt in drobna servisna dejavnost; — na predelu Cankarjevega nabrežja, Bibjega trga ter uldc in prehodov na Mestni trg, so poslovnl prostori namenjeni: za gostinstvo, fcurizem, trgovine domače in uraetne obrti in specializirane obrtne služaostoe dejav-nosti. 8. filen Na obmodju Stare Ljubljane se sme prodajna skladi-šča uporabiti samo za prodajo predmetov manjšega obse-ga, ki niso vezani na dostavo z večjimi tovorniini avtorno-bilt 9. čten Malo gospodarstvo na območju Stare Ime, ker to področje ureja zakon o stanovanjsktlt razmerjih; — pripomba delegadje KS Stara Ljubljana ni upoSte-vana, ker odlok ne ureja podrobno namembnost posamea-nih poslovnth proetorov; — pripamba delegacije KS Kolodvor ni upoštevana, ker obravnavane ulice ne spadajo v apomeniško varstvenl režim prve stopnje, kot je to primer v Stari Ljubljani; — pripomba, da spreminjanje namembnosti ne zadena satno trgovsko, pač pa vao trgovin&ko, poslovno in stortt-veno dejavnost se ne da upoštevati, ker vseh trgovin n« moremo enako vrednotitd kot trgovine osnovne preskrbe; — določilo, da se pridobi mnenje pristojne krajevne stoupnosti je Iz predloga izpadlo, ker ni v skladu z zako notn. Zakon ne predpisuje za tovrstni post»pek piiloSite? v osnutku odloka navedenih mnenj; — iz predloga odloka je izpadlo dolofiilo o nadzorstvu, zato pripomba in »krajevne skupnosti« ni upoštevana, ker zakon ne pooblašča odloka za nadzorstvo nad izvajanjem odloka. IZVRSNI SVET Socialistična republika Slovenlja Skupščina občine Ljubljana center Izvršnl svet Datum: 22.5.1976 Predlog za obravnavo sprememb pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri sodišču združenega dela v Ljubljani SkupSčina občine Ljubljana Center je poleg drugih občinskih skupščin, za katere območja deluje Sodišče združenega dela v Ljubljani, na podlagi 21. člena Zakona o sodiščih združen^a dela (Uradni Iist SRS št. 38/74) na 12. seji vseh zborov daJa soglasje k 3. členu Pravilnika o aotranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri Sodišču združenega dela v Ljubljani. Delovna skupnost sodišča združenega dela v Ljubljani je sprejela spremembe pravilruka o notranji organizaciji ln sistemizaciji delovnlh mest in zaprosila občinsko skup-ščino, da da k spremembam pravilnika svoje soglasje. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je na svoji seji, dne 25. 5. 1976, obravnaval spremembe pravalniia o notranji organizaciji in sistemizacijj delovnlh mest so-dišča združenega dela v Ljubljam. Glede na to, da določi število delavcev in delovnih mest splošni samoupravni akt sodišča s soglasjem ustrezne skupščlne, izvršni svet predlags Skupšdini občine Ljubljana Center, da na podlagi 31. Slena Zakona o sodiščih združenega dela, da soglasje k 3. členu satnoupravn^a sporazuma o notranji organizadji in si-stemteaoiji delovnih mest, ki določa število delaveev ia delovnih mest. IZVK&NI SVHT OBRAZLO2ITEV Dosedanji pravilnik o notranji organizaciji in sdste-mizaciji delovnih mest, ki je bil sprejet na zboru sodnikov tega sodišča in na seji delovne skupnosti, ter je bil po-trjen od vseh pristojnih skupščin občin, se je tonalu po začetku delovanja sodišča združenega dela pokazal kot pomanjkljiv. Dosedanje delo tega sodišča je namreč v precejšnji meri slonelo na neprofesionalnih sodmkih, ti pa so pri opravljanju svoje funkcije potrebovali strokov-no pomoč. To pomoč je nudil tajnik — samostojni sveto-valec, ki zaseda delovno mesto po že obstoječi sistemi-zaciji. Ker pa smo ugotovili, da en svetovalec ne zmore vsega dela, saj trenutno deluje približno 15 senatov, ki potrebujejo strokovno pomoč, v fazi izvolitve pa so še 4 neprofesionalni sodniki, ki bodo tudi predsedniki sema-tov, smo obstoječo sistemizacijo povečali za 3 delovna mesta samostojnih svetovalcev s tem, da letos ne bomo zasedli vseh, ampak postopoma 2 delovni mesti sveto-valca. Tudi v računovodstvu smo spremenili, oziroma na novo sistemizirali delovno mesto vodje računovodstva s polnim delovnim časom in eno delovno mesto rač. delavca z ne-polnim delovnim časom. S takšno zasedbo v t^ačunovod-stvu bomo uspešno opravljali ne le naše delo, ampak bomo opravljali določene storitve tudi za družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki ima svoje prostore poleg naših. V ostalem smo prt delovnem mestu vodje računovod-stva in vodje prerlsedstvene pisarne oziroma tajnici pred-sednika sodlšča spremenill pogoj za zasedbo teh dveh delovnih mest, tako, da se sedaj zahteva višja izobrazba. 5 to spremembo smo naš akt uskladili s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo tehničnih in administrativnih delavcev ter strokovnih delavcev pravosodnih organov v SRS, ki za tak profil delavca, ki vodi delo in usklajuje i delo drugih delavcev zah^eva višjo izobrazbo. S tem, da smo za ti dve delovni mesti kot pogoj dali višjo izobrazbo, smo ta delovna mesta uvrstili v isti nivo, kot na drugih sodiščih v Ijjubljani. V letu 1976, kot je že navedeno, bomo zasedli od de-lovnih mest, ki so na novo sistemizirana, le dve delovni mesti samostojnih svetovalcev. Ker za ti dve delovni me-sti v finančnem načrtu za leto 1976 nti predvidenih sred-stev, bomo osebni dohodek tema dvema delavcema izpla-čali iz denarja, ki ni bil porabljen za osebni dohodek za predsednika sodišča in ostale tri sodnike. Predsednika so-dišča ne bomo imeli najmanj tri mesece, dveh sodnikov najmanj štiri mesece, sodnica, ki že ima lastnost delavca v združenem delu, pa bo šla na porodniški dopust. O vseh navedenih spremembah je v soglasju s predsed-. nikom sodišča že odlodala delovna skupnost na seji iine 20.1.1976. Ker za potrditev sprememb sistemizacije veljajo ista pravila kot za potrjevanje sistemizacije, to je, da jih po-trdijo vse skupščine občin podpisnic družbenega dogovora o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljanl, pošiljamo csloten material, kl je pomemben za potrditev sistemizacije vsem izvršnim svetom občin, ki naj to potem čimpre.i posredujejo svojim skupščinam. Končno še poudarjamo, da se je o navedenih spre-membah že razpravljalo na seji skupnosti občin ljubljan-ske in zasavske regije dne 23.4.1976, ter da so bile spre-membe v taki obliki, kot vam jih posredujemo, od udele-žencev sestanka sprejete. Ljubljana, dne 4.5.1976 Tajnik — samostojni svetovalec: Vesna Safar, dipl. iur. V. D. predsednika sodišča: Janez Toplišek, dipl. iur. Na podlagl 21. Clena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni last SRS St. 38/74) je delovna skupnost sodišfia združenega dela na svojem zboru dne 20.1.1976 sprejela SPREMEMBE PRAVILNIKA O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACUI DELOVNIH MEST PRI SODIŠČU ZDKUŽENEGA DELA V LJUBLJANl 1.) IX»edanji naslov akta »Pravilnik o notranji organi-zaciji In sistemizaciji delovnih mest« se spremeni tako, da se glasi: »Samoupravni sporazum o notraoji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest« 2.) Pod III. se 4. m 5. odstaveik črtata in nadomestrtta z novim v naslednjem besedilu: Druga delovna mesta so: 1. tajnik — samostojni svetovalec; pravna fatoilteta in pravosodni izpit ter 5 let delovnih izkušenj kot diplo-mirani pravnik, 2. samostpjni svetx>valec; pravna fakulteta ter pravosodni izpit in 3 leta delovnih izkušeinj kot diplomirani prav-nik, 3. samostojni svetx>valec; pravna fakulteta ter pravosodni izpit in 3 leta delovnih izkušenj kot diplomirani prav-nik, 4. samostojni svetovalec; pravna fakulteta ter pravosodni izpit in 3 leta delovnih izikušenj kot diplomirani prav-nik, 5. vodja računovodstva; višja izobrazba finar^ne smeri all I. stopnja fakultete iste smeri ter 3 leta prakse, 6. računovodski delavec; srednješolska izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, delovni das 4 ure dnevno, 7. vodja predsedstvene pisarne in tajnica predsednUta sodišča; višja izobrazba upravne ali ekonomske smeri ali I. stopnja fakultete in 5 let delovne prakse, 8. vodja administracije in vpisnikov; srednja izobrazba upravne ali ekonomske smeri in 5 let prakse, 9. strojepiska, nepopolna srednja šola in znanje stroje-pisja, 10. sti-ojepiska; nepopolna srednja šola in znanje stroje-pisja, 11. strojepiska; nepopolna srednja šola in znanje stroje-pisja, 12. strojepiska; nepopolna srednja šola in znanje stroje-pisja, 18. vodja vložišda in ekspedita; srednja izobrazba upravno-administrativne smeri in 2 letd prakse, 14. snažilka; nižja izobrazba, 15. kurir; nižja izobrazba. ¦ ^ Na delovnem mestu kurirja in na delavnem mestu ra-čunovodski delavec, traja delovni čas 4 ure dnevno, oziro-ma 20 ur tedensko, ostala deJovna mesta pa se zasedajo s polnim delovnim časom. 3.) Crta se cel člem VI. in nadomesti z dvema novi-ma: VI. a) Tajnik sodišča — samostojni svetovalec — vodi in organizira delo samostojnih svetovalcev, sodeluje pri sejah senatov, zlasti senatov, kl jih sestavljajo sodniki iz vrst delovnih ljudi in občanov, pripravlja osnutke odlodb, pripravlja predloge in spremembe samoupravnih aktov sodlšča, sodeluje s pristojnimi organi pri sprejemanju družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, ki zadevajo delo in organizacije SZD, zbira gradivo z dru-žbeno in pravno evidenco ter opravlja drugo delo, ki ga doloCi predsednik sodišča. VI. b) Samostojni svetovalec sodeluje pri sejah sena-tov, zlasti senatov, ki jih sestavl.jajo sodniki iz vrst de-lovnih Ijudi in občanov, pripravlja osnutke odločb, pomaga vodjem oddelkov pri zbiranju gradiva za družbeno in pravno evidenco, nudi pravno pomoč ter opravlja drugo delo, ki ga določi predssdnik sodišča. Ljubljana, dne 23.4.1976 Namestnik predsednika delovne skupnosU: Vesna šafar, 1. r. V. d. predsednika sodišča: Janez Toplišek, L r. Predlog dopolnitve dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 V 31. ftlenu dogovora o splošni porabi v običnah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76) se doda nov peti odstavek, ki se glasi: Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje posebnega otačinskega davka od prometa naravnega žganja in vtnjaka zvišalo za obseg znižanja temeljnega davka v višini 25-odstofcnih točk tako, da bo stopnja posebnega občinskega davka znašala 40 »o. Odloke o spremembi občinskih sto-pemj bodo udeleženke sprejele v juniju 1976 » tem, da se nove stopnje uporabljajo od 1. julija 1376.. OBRAZLO2ITEV PREDLOGA DOPOLNITVE 31. CLENA DOGOVORA O SPLOŠNI PORABI V OBCINAH V LETU 1976 Glede na to, da je v proračunih občin za leto 1976 zagotovljenih le za 25 % več sredstev za pokrivanje potreb na področju splošnega ljudskega odpora, kot jih je bilo za te namene na razpolago v lanskem letu, kar pa ne zadošča za prograinirane potrebe v letu 1976, je potrebno zagotovitl dodatna sredstva. V ta namen je republiški sekretariat za finance pred- lagal, da se potrebna dodatna sredstva zagotovi iz na-slednjih vtrov: a) iz davka od skupnega dohodka občanov, ki ga bodo obdine zbrale s poonovnim predpisom akontacij tega dav-ka, kl po zakanu za Ieto 1976 izjemcana niso bile predpi-sane in b) iz zvišanega posebnega obdinskega davka od pro-meta naravnega žganja in vinjaka, ki bi ga naj občine zvišale za 25 odstotnih točk, to je za toliko, za kolikor je bil znižam temeljni (zvezni) davek na te vrste pijač. Skupščina SR Slovenije je predlog zakona o ponov-nem predpisu akontacij na davek od skupnega dohodka občanov že sprejela 26. 5. 1976. Odbor udeleženk dogovors o splošni porabi v občinah v letu 1976 pa je predlog sekretariata za ftnance za zviša. nje posebnega občinskega davka na naravno žganje in vi-njak obravnavaJ na 3. seji odbora, dne 21. 5. 1976 in pred-laga občinskim skupščinam, da ga sprejmejo. Izvršna svet občinske skupščine Ljubljana Center je predlog dopolnitve 31. člena dogovora o splošni porabi obravnaval na 83. seji dne 2. ,6. 1976 ia predlaga občinski skupščlnl, da ga sprejme. IZVRSNISVET Na podlagl 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavče-vanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 56/72, 28/73, 36/75 in 53/75), 2. člena za-koha o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostm (Uradm list SBS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je skupščina obfiine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne..........In na seji zbora krajevnih skupnosti dne.......... sprejela i ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PESEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku cxl prometa proozvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS št 39/74, 13/75, 29/75 in 6/76) se v 5. točki tarifne številke 2 črtajo besede »naravno žganje in«. 2. člen 2!a 5. točko tarifne številke 2 se doda 5. a točka, ki se glasi: »5. a naravno žganje in vinjak 40 %u. 3. 61en Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-nem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976. SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Štev.: 421-02/74 Predsednik Datum; Hugo KER2AN, dipl. ing. OBRAZLOZITEV K PREDLOGU ODLORA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBCINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLACIL ZA STORITVE Odlok o posebnem občinskem davku od prometa pro-izvodov in od plačil za storitve )e občinska skupščina spremenila v marcu letošnjega leta in ga s tem uskla-dila z vsebino takratnega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976. Navedeni odlok je potrebno ponovno spremeniti v skladu z dopolnitvijo dogovora o splošaii porabi, da bi se s tem zagotovUa dodatna sredstva v zvezi z reševanjem problematike financiranja sploSnega Ijudskega odpora. Za potrebe splošnega ljudskega odpora je v proraču-nih občin v letu 1976 zagotovljenih le 25% več sredstev v odnosu na porabo v letu 1975. Ker pa ta sredstva ne zadoščajo za izvedbo programa po srednjeroftnem načrtu in ker v prehodnem letu 1976 še ne bo mogoče uveljaviti novega sistema tinanciranja potreb splošnega ljudskega odpora je zato potrebno v lefcu 1976 podvzeti izjemne prehodne ufcrepe za zagotovitev potrebnih sredstev. V ta namen je republi&ka skupščina s spremembo za-kona o podailjšanju rokov za doloičtev stopenj in osnov davkov za leto 1976 odpravila odločbo 3. člena, po kateri za leto 1976 pobiranje akontacij davka od skupnega do hodka občanov izjemoma ni bilo predpisano. Zato je po-trebno te akontacije naknadno odmeriti tudi za leto 1976. Hkrati odbor udeleženk dogovora o splošni porabi v občinah predlaga občinskim skupščtnam dopolnitev' 31. člena dogavora o splošni porabi za leto 1976 tako, da se za 4. odstavkom tega člena doda 5. odstavek, kd se glasi: Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje posdbnega občinskega davka od prometa naraivnega žganja in vinjaka zvišale za obseg znižanja temeljnega davka v višini 2&- odstotnih todk tako, da bo stopnja posebnega občinskega davka znašala 40 %. Odloke o spremembi občinskih sto-penj botio udefleženke sprejele v juniju 1976 s tem, da se nove stapnje uporabljajo od 1. julija 1976. V skladu s to dopolnitvijo dogovora o splošni porabi je pripravljen predlog odloka o spremembi odloka o po-sebnem obdinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, po katerem se stopnja občinskega danrka za naravno žganje in vinjak povišujeta od sedanjlh 15 na 40%. S tem bi ostala obdavčitev naravnega žganja in vl-njaka enaka, kot je bila do spremembe zvezne uredbe, s katero se je temeljni prometnd davek za te pijače zni-žal. Z uredbo zsveznega izvršnega sveta o povečanju, zmanj-šanju oziroma odpravi stopenj temeljnega claivka od pro meta posameznih proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 21/76) se je stopija tega davka za naravno žganje in viojak zni-žala od 45 na20%. Pinančna posledioa sprejema predloženega odloka je v povišanju posebnega občinskega prometnega daivka na alkoholne pijače v višini 1.300.000.— dinarjev. Predlog odloka je v skladu s predlagano dopolnitvijo dogovora o splošni porabi in je po vsebini enak za vse ijubljanske obične. Predlog zakana o spremembi odloka o posebnem ob-činskem davku od prometa proizvodov in od plačil za sto-ritve je obravnaval izvršni svet skupščine otočine Ljublja-na Center na 83. seji, dne 2. 6. 1976 in predlaga občinski skupščini, da ga sprejme. IZVRSNI SVET Beležke: Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih in obča-ni v krajevnih skupnostih, ki na območju občine Ljubljana Center združujejo delo in sredstva, da bi preko občinske raziskovalne skupnosti uresničevali svoje osebne in skupne interese na področau raziskovalne dejavnosti, sklenejo Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana raziskovalne skupnosti občine Ljubljana center za obdobje 1976 -1980 TEMEUNE DOLOČBE 1. člen « Podpisniki s tem samoupravnim spprazumom določamo glavne cilje in naloge na področju raziskovalne dejavnosti v obdobju 1976—1980 in urejamo medsebojne odnose, pra-vice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje v občinski raziskovalni skupnosti. 2. člen Podpisniki pri tem upoštevalo načela in smernice do-govorjene v osnutku dogovora o temeljih družbenega pla-na SRS za obdobje od leta 1976 do leta 1980, v osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah plana raziskovalne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980, ter v osnutku dogovora o osnovah družbenega plana občihe Ljubljana Center za obdobje 1977—1980, jih usklajujemo z drugimi Interesnlmi skupnostmi v občini in za skupne naloge tudi z drugimi raziskovalnimi skupnostmi. 3. člen Ob uresničevanju uačel iz 2. člena tega sporazuma si bomo podpisniki prizadevali: — da bo načrtovanje ražvoja združenega dela na vseh pod-ročjih temeljilo na večjem doseganju znanja v strukturi dela; — da bo raziskovalna dejavnost postala sestavnt in neloč-ljivi del združenega dela in neposredna proizvajalna sila, kot pogoj za samoupravni družbeni razvoj; — da bodo obstoječim raziskovalnim kapacitetam v obči-ni zagotovljeni pogoji za njihov razvoj in učiakovito delo; - da bo inovacijska dejavnost v OZD deležna pozornostl, ki ji pripada kot neobhodni osnovi za višjo proizvod-nost; ¦ da bodo upoštevane pobude in ideje za raziskovalno de-javnost, ki jih dajejo uporabniki raziskovalne dejavno-sti, s čemer bo dosežena večja povezanost med uporab-niki in raziskovalci. 4. člen Uresničujoč srnerinice 2. člena tega sporazuma se pod-pisniki sporazuma nadalje obvezujemo, da bomo podpirali in spodbujali raziskovanja: — ki bodo izboljšala konkurenčno sposobnost združenega dela v mednarodni delitvi dela in s tem zmanjševali dolgoročno surovinsko in tehnološko odvisnost od zu-nanjega sveta; — ki bodo prispevali k večji racionallaacijd potrošnje na vseh podrofijih; — ki so povezana z uresničevanjem dolgoročnih progra-mov družbenega, ekonomskega in prostorskega razvoja in, ki odkrivajo naravne, ekonomske in druge posebno-sti naše družbe; — kl so povezana s posodabljanjem izobraževanja in vzgo-je s ciljem večje učinkovitosti ter usklajenosti šolstva s potrebanu gospodarstva in družbenih dejavnosti; — ki bodo pospeševala hitrejši prenos novih dogajanj zna-nosti v proizvodnjo; — ki pospešujejo tehnološki napredek, dvig produktivnosti dela. ekonomičnost, uveljavljanje samoupravnih cxino sov in novih domačih surovinskih, energetskiii ter pr» hrambenih virov. IZVAJANJE NALOG 5. člen PodpisniM se obvezujemo, da bomo izvajali sporazum; — z dejavnostjo, ki bo pribliiala raziskovalno dejavnost delavnemu človeku in mu pokazala njen pomemben vpliv na dvig produktivnosti in življenjskega standarda; — za povečanje deleža aplitativnih raziskav v celotnem raz-iskovalnem delu, ter prilagajanja teh raziskav potre-bam prakse; — s pospeševanjem izmenjave raziskovalnega kadra tned organizacljami združenega dela ter ražiskovalnimi or-ganizacijami; — s povezovanjem z Ljubljansko univerzo, ter s samo-stojnimi raziskovalnimi inštituti; — s spodbujanjem razvoja raziskovalnih kapacitet ln Iz-obraževanjem raziskovalnega kadra; 6. člen V skladu z dogbvorom o temeljih družbenega plana obCine Ljubljana Center, pa bomo podpisniki usmerjaii raziskovalno dejavnost še posebej k naslednjim nalogam: — proučevanju prometnega režlma (razmerje med indlvi-dualmm in kolektivnim prometom), — varstvu okolja (problemi v zvezi z onesnaževanjem oko-lja — smod, hrup, odpadkl), v reševanje problemov s podrodja urbanlzma, stanovanj-Bkega in komunalnega gospodarstva ter spomeniškega varstva, — proudevanje organizacije ln razvoja gostlnsko-turistične dejavnosti, — proučevanju razvoja trgovine ter marketinga. Občlnska raziskovalna skupnost 7. člen Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Center bo v svezi z uresničevanjem ciljev in nalog tega sporazuma: — ugotavljala in jblikovala skupne lnterese za raziskovalno dejavnost v občini ter usmerjala raziskovalne pobude, — organisrirala in pospeševala samoupravno sporazumeva-nje ter sodelovala pri sklepanju dmžbenih dogovorov. na področju raziskovalnega dela; — sodelovala pri oblikovanju raziskovalne politike v občini In raziskovalne politike področnih skupnosti ter razisko-valne skupnosti Slovenije; — spodbujala novatorstvo in izumiteljstvo na vseh področ-jih življenja v občini; zlasti pa v organizacijah združe-nega dela; — skrbela za obveščenost o raziskovalnem delu; — spodbujala družbena prizadevanja in akeije, ki podpira-Jo ustvarjalnost delavcev v združenem delu, zlasti pa akcije za popularizacijo znanosti; — podeljevala priznaja novatorjem, izumiteljem to racio-nalizatorjem; — spodbujala in pospeševala uporabo razlskovalnih rezul-tatov in drugih rezultatov znanostl; — skrbela za povezovanje z raziskovalnimi organizacijaml v sosednjih občinah in z njtml sodelovala pri programi-ranju in izvajanju raziskovalniii nalog. 8. člen Neposredna odvlsnost načrtavanega družbenega razvo-Ja občine Ljubljana Center zahteva tudi intenzavno nara-ščanje vlaganj v raziskovalno dejavnost, ki imajo v na-sledpjih letih tega obdobja dosežen ustrezni del od druz-benega proizvoda, ki naj bi znašal v lefu 1980 2—2,5% od družbenega proizvoda. 9. člen Zaradi ključnih potreb usklajenega razvoja občine Lju-bljana Center ter mesta Ljubljana, bo samoupravna interes-na skupnost za raziskovanje občine Ljubljana Center za ta namen skrbela za združevanje potrebnlh sredstev. na ob-činskem nivoju. 10. čler. IzvTšni odbor raziskovalne skupnosti občine IJubljana Center bo ob koncu vsakega leta obravnaval in analiziral uresničevanje srednjeročnega plana skupnosti in tega spo-razuma ter o tem poročal SkupSčini občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Center. Podpisniki bodo prek svojih deleg-itov v skupščini raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Center spremljali, analizii-ali uresničevanje tega sporazuma in sprejemall ukrepe za njegovo ure&ničevanje. KONČNE DOLOČBE 11. člen Ce se pokaže, da zaradi utemeljenih razlc^rov ne bo mogoče dose6i planskih ciljev, določenih s tem sporazu-mom ali pa da je planske cilje treba prilagoditi spreme-njenim objektivntm okolišfiinam, je ra^lskovalna skupnost občine Ljubljana Center dolžna začeti postopek za spre-tnetnbo ali dopolnitev sporazuma. 12. 61en Občinska raziskovalna skupnost )e tudi dolina začeti postopek za spremembo oz. dopolnitev tega sporazuma, če to zahtevajo organi samoupravljanja organizacij In skupnosti, v katerih je združeno več kot polovica clelov-nih ijudi in občanov, ki so člani Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Center. Sprememba in dopolnitev tega sporazuma se sprejme po postopku, po katerem je sprejet sporassum. Osnutek sprememb in dopolnltev predloži podplsnl-kam v obravnavo skupščina raziskovalne skupnosti obfii-ne lijubljana Center. 13. Slen Podpisndki tega sporazuma obravnavajo osnutek spo-razuma na načai, ki ga v skladu z zakoncan določajo nji-hovi samoupravni akti in po svojih delegatih v raziskoval-ni skupnosti občine Ljubljana Center, ter uskladijo svoje pripombe in predloge ter staJišča. 14. člen Sporazum je sklenjen, ko predJog sporazuma sprej-mejo pooblaščeni organi organizacij in skupnosti ustano-viteljev raziskovaOne skupnosti najmanj' 2/3 vefiino ude-ležencev. Skupščina raziskovalne skupnosti obdine Ljubljana Center ugotovi veljavnost samoupraivnega sporazuma in ga objavi v uradnem glasUu obiiine. Datnm: Podpisnikl: Beležke: Beležke: Beležke: DOGOVORI — POSEBNA SKUPŠCINSKA PRILOGA, ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center Tisk CGP DELO — Ljubljana, junij 1976