Poitnlna plačana v gotovini Štev. 114. V Ljubljani, potek 19. ma|a 1939. Cona Din Loto IV Sporazum med Francijo in Turčijo o končni priključitvi pokrajine Aleksandrette k Turčiji V zameno za Aleksandretto bo Turčija sklenila vojaško in obrambno zvezo s Francijo Carigrad, 19. maja. o. Tukajšnji turški listi prinašajo danes novico, da sta Francija in Turčija pri pogajanjih, ki so zadnje dni potekala prav na tihem, sklenili sporazum, po katerem Francija dovoljuje končno-v el javno priključitev Aleksandrette k Turčiji. Priključitev bo slovesno razglašena v ponedeljek, ko bo turška vojska vkorakala v pokrajino in v mesto Aleksandretto. 250.000 mož koraka v paradi pred generalom Francom Madrid, 19. maja. o. Včeraj se je tu začela parada »zmage«, s katero je tudi na zunaj zaključena državljanska vojna. Snoči so na vseh gorah okrog Madrida, koder so nad dve leti potekali divji boji, goreli kresovi. Danes dopoldne so generali nacionalne vojske izročili generalu Francu veliki križ reda sv. Ferdinanda kot zahvalo Španije za osvoboditev izpod rdečega jarma. Za tem je bila prirejena velika vojaška parada, katere se je udeležilo 250.000 vojakov, med njimi 17.000 Italijanov in 7000 Nemcev. Pri paradi sodeluje 400 topov, 300 tankov ter 600 letal. Parada se je začela ob 10 in bo trajala šest do sedem ur. Po paradi bo slovesna pojedina. Zvečer pa predstava v operi. Poročajo, da se bodo takoj po končanih slovesnosti italijanske čete vkrcale v Alicantu in se vrnile domov, Nemci pa bodo odpotovali v domovino iz pristanišča Vigo. Angleška kraljeva dvojica v prestolnici Kanade Montreal, 19. maja. o. Angleška kraljevska dvojica je včeraj odpotovala iz Quebeca, kjer je bil prvi sprejem na kanadskih tleh, v » Montreal. Mesto ji je priredilo čudovit sprejem, ki mu ni primere v angleški zgodovini. Kralj je pregledal najprej kanadsko gardo ter je bilo ob tej priliki oddanih 21 topovskih strelov. Ljudstvo je priredilo kralju navdušene manifestacije. Angleški kralj se je peljal * odprtem avtomobilu po mestu. Vse ulice so v zastavah. Ogromna množica ljudi je bila zbrana na obeh straneh cest, koder se je vozil angleški kralj. Računajo, da je bilo na ulicah okoli 2 milijona ljudi. Samo ponoči je prišlo v mesto 250.000 ljudi. Angleški Kraljevski par je obiskal tudi francosko predmestje Montreala, kjer ju je pozdravilo 85.000 francoskih otrok. Angleška kraljeva dvojica se je vpisala v občinsko zlato knjigo. Angleški kraljevi par je prispel v Ottavvo ob 11 dopoldne po krajevnem času. V Ottawi ostane dva dni. Ob tej priliki se bodo vršile v Ottavvi velike slavnosti. V Ottawi se je zbralo toliko ljudstva, da do zdaj kaj takega ne pomnijo. Glavno inesto Kanade je slavnostno in razkošno razsvetljeno. Za časa snočnjega banketa, ki ga je priredila na čast angleškemu kr. paru mestna občina, se je zbralo pred hotelom Windsor na stotisoče ljudstva, ki je neprestano pelo angleško himno in Vzklikalo angleškemu kr. paru. Prva pot sv. očeta Pila XII. čez mejo vatikanske države Rim, 19. maja. Sv. oče Pij XII. je včeraj prvič po izvolitvi zapustil vatikansko ozemlje in ee peljal med silnimi manifestacijami v slovesnem sprevodu čez Rim v Lateran. Po vseh cestah, koder je šel sprevo.d, ki ga je spremljala garda na konjih, so se gnetli nešteti tisoči rimskega ljudstva. Na trgu pred baziliko 6v. Janeza v La-teranu 6e je tudi zbrala ogromna množica ljudi, ki so navdušeno vzklikali sv. očetu. Ob vratih bazilike je kardinal-arhidijakon bazilike sv. Janeza Lateranskega izročil sv. očetu ključe te katedrale. Svečan sprevod je nate* krenil v baziliko ter se ustavil pred glavnim oltarjem, kjer so bili opravljeni sprejemni obredi. Na posebnih tribunah v cerkvi so sedeli zastopniki najvišjih oblasti mesta Rima in diplomatski zbor. Med tujimi dostojanstveniki je bil tudi bivši španski kralj Alfonz XIII., vojvoda in vojvodinja Se-govijska, člani visokega rimskega plemstva, številni patriciji, člani reda malteških vitezov in reda Božjega groba. Po sprejemnih obredih je sv. oče Pij XII. daroval v cerkvi 6V. Janeza Lateranskega pontifikalno mašo. Pa maši je blagoslovil z balkona bazilike ogromno množico ljudstva. Na balkonu se je pokazal ob 12.50, obdan e kardinali in drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Pri podelitvi papeškega blagoslova je ogromna množica ljudstva klečala, nato pa priredila nepopisne manifestacije poglavarju katoliške cerkve. V lateranski palači, v kateri je bila podpisana pogodba med sv. Stolico in Italijo Pogodba miru in izraz složnosti med cerkvijo in državo, je sv. cvčeta pozdravil zastopnik rimskega guvernerja. Sv. oče je na pozdrav pripomnil, da je zelo srečen, ako more podeliti svoj posebni blagoslov mestu Rimu kot rimski nadškof. Mesto Aleksandretta ■ okolico je bilo po svetovni vojni dodeljeno v upravo Franciji. Ker je Aleksandretta edino uporabno pristanišče na južni obali Male Azije, si je Turčija veliko prizadevala, da bi prišlo pod njeno oblast, kamor po vseh zakonih pravičnosti tudi spada. Po lanskem sporazumu v Mont-reuxu se je Aleksandretta carinsko združila s Turčijo, dobila je turški denar, vendar pa ni Turčija še imela tam mednarodno priznane oblasti. Če je Francija dovolila, da se aleksan-dretsko ozemlje priključi Turčiji, je to storila zaradi tega, da bo Turčija sklenila z njo ena- ko vojaško in obrambno pogodbo, kakor jo je podpisala pretekli teden z Anglijo. S tem sta Anglija in Francija dosegli spet silen politični uspeh, ki bo odločujočega pomena za ohranitev miru v vzhodnem delu Sredojzem-skega morja. Vesti o tem nenadnem sporazumu med Franeijo in med Turčijo bodo vzbudile največ presenečenja v Nemčiji, zakaj tam so upali, da bo spretni poslanik von Papen znal preprečiti vsaj sklenitev zveze med Francijo in Turčijo, ko se mu ni posrečilo, da bi bil Turčijo pregovoril, naj ne podpiše vojaške zveze z Anglijo. Nemčija bo te dni sklenila nenapadalne pogodbe z Dansko, Litvo, Estonsko in Letonsko Berlin, 19. maja. o. Poluradno poročajo, da pogajanja med Nemčijo, Dansko, Litvo, Estonsko in Letonsko za sklenitev pogodbe o nenapadanju potekajo ugodno in da bodo pogodbe med Nemčijo in med temi državami v nekaj dneh podpisane. Dalje pooročajo, da je nemška vlada sprejela odgovor Švedske, Norveške in Finske glede svoje ponudbe za sklenitev nenapadalne pogodbe. Omenjene države pravijo, da nemške ponudbe ne sprejmejo, ker se ne čutijo po nikomur ogrožene in se jim zato ne zdi potrebno sklepati kake nenapadalne pogodbe, švedska, Norveška in Finska hočejo ostati do vseh držav v Evropi nevtralne in ohranjati z njimi čim boljše odnošaje. Nemška vlada razume stališče teh treh držav in je njihov odgovor ni presenetil. Danska vlada poroča uradno: Ko je nemška vlada predlagala, naj se začno pogajanja za skle- nitev pogodbe o nenapadanju na temelju vzajemnosti, sta obe vladi izmenjali misli, kar je dovedlo do sledečega uspeha. Danska vlada, ki je že prej odgovorila Nemčiji, da se ne čuti ogroženo, je sedaj sporočila, da je pripravljena začeti podajanja za sklenitev nenapadalne pogodbe, ki bi po>trdila sedanje prijateljske in sosedne odnošaje in s čimer bi se izrazila volja obeh držav, da druga do druge ne bosta uporabljali nasilnih sredstev za reševanje medsebojnih vprašanj. Danski zunanji minister Munch je izjavil, da je Danska pripravljena pogajati se z Nemčijo za sklenitev pakta o nenapdanju. Tak pakt je popolnoma v skladu s politiko popolne nevtralnosti, ki jo je Danska vodila. Skandinavske države bodo Se naprej sodelovale, čeprav so dale Nemčiii na njen predlog različne odgovore. Podpis vofaške zveze med Italijo in Nemčijo ■ v ponedeljek Uradni ob;sk grofa Ciana v Berlin Berlin, 19. maja. Poluradno poročajo: Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval v soboto na uradni dvodnevni obisk v Berlin. Grof Ciano bo prispel v nedeljo ob 11 s posebnim vlakom v nemško prestolnico. V ponedeljek dopoldne bosta v. Ribbentrop in grof Ciano v veleposlaniški dvorani v novi palači kanclerstva podpisala vojaško zvezo med Italijo in Nemčijo. Pogod- ba bo podpisana v navzočnosti nemškega veleposlanika v Rimu v. Mackensena in italijanskega veleposlanika v Berlinu Attolica. Ob obisku bo prišlo še do številnih drugih razgovorov in manifestacij. V spremstvu grofa Ciana bo tudi večje število italijanskih časnikarjev, ki se bodo udeležili manifestacij, prirejenih za to priliko kot gostje nemškega zunanjega ministra. Judje v Palestini demonstrirajo proti angleškemu načrtu za ureditve Sv. dežele Jeruzalem, 19. maja. o. Po vsej Palestini je včeraj prišlo do silnih judovskih demonstracij proti novemu angleškemu načrtu za ureditev Palestine. Judje so najprej z motnjami skušali onemogočiti prenos tega načrta po radiu, takoj zjutraj pa so se v Jeruzalemu, v Haifi, v Telavivu in po drugih mestih začele demonstracije, v katere je morala večkrat poseči policija. V Jeruzalemu je popoldne 15.000 Judov na čelu z glavnim rabinom Herzegom in ostalimi rabini šlo v sprevodu po glavnih ulicah jeruzalemske judovske četrti in no- silo napise: »Ne bomo se vdali vladni politiki«, »Nočemo biti manjšina pod arabsko vladot. Na vse zgodaj zjutraj so se množice ljudstva zbrale Po raznih krajih judovske mestne četrti. Ves promet je bil ustavljen. Na judovskem vseučilišču je vihrala zastava na pol droga. Množica ljudstva je Pela himno »Hatikvahc ter odlomke iz 137. psalma. Do spopada s policijo ni prišlo, ker so judovski voditelji vplivali na množice, da so se držale disciplinirano. Nekoliko prej je imel glavni rabin Herzog govor, v katerem je poudaril, da je Velika Britanija prelomila besedo, dano Judom. Mnenje belgra;skih odločujočih političnih krogov Zastoj v pogajanjih za sporazum s Hrvati ne bo dolg Po zagrebških razgovorih med predstavnikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predsednikom HSS in KDK dr. Vladkom Mačkom ter po sestanku poslancev HSS in KDK v Zagrebu je nastalo v političnem položaju zatišje in zastoj. Razgovori za sporazum s Hrvati so prešli v zaključno obdobje, toda v tem zaključnem obdobju se jo pokazalo nekaj razlik, zaradi katerih je prišlo do zastoja v razvoju političnega položaja. O sedanjem stanju notranjepolitičnega položaja in v zvezi z reševanjem srbsko-hrvaškega vprašanja je bilo moči dobiti naslednja obvestila: »Bilo bi napačno verovati, da pomenita zastoj v političnem položaju in v delu za sporazum ustavitev tega dela. Kljub razlikam, ki so se pokazale med delom za sporazum, kar je razumljivo, vendar drži dejstvo: da je še naprej volja za sporazum. Ta volja se ni zmanjšala na nobeni strani, niti se ne more zmanjšati zaradi razlik, ki so se pokazale v stališčih ene in druge strani. Če ne bi bilo razlik v zreliščih, bi tudi razgovori za sporazum ne bili potrebni. Razlike so bile in zato so bili razgovori. Med temi razgovori so se zrelišča približevala ter ]e nedvomno dosežen velik napredek. Tis/o, kar je bilo doseieno, vzpodbuja, da se trudimo naprej, da ne odstranijo morebitne teikuču in doseie soglasje tudi v tistem, v čemer ga do sedaj ni bilo. Če položaj nepristransko ocenimo, pridemo do zaključka, da sporazum Srbov s Hrvati ni mogole ustvariti z dvajsetdnevnimi razgovori. Zastoj, ki je nastal, more samo koristno služiti, da se pri- pravijo ugodnejši pogoji za sporazum. Tistim, ki jim je dejansko bilo kaj za sporazum, bi morali čas zatišja in zastoja porabiti na eni kakor na drugi strani za to, da se ohrani in razvije vidno razpoloženje za sporazum. Kajti, treba je vedeti, da je sporazum potreben Srbom, Hrvatom in Slovencem. Nima smisla poudarjati nujnost te potrebe pri prvih, drugih ali tretjih, vendar je vzajemnost Srbov in Hrvatov tako vidna, da ni treba o tem izgubljati besedi. Ta očitna potreba navaja vse na pot modrosti, a to je pot sporazuma, dogovora in sodelovanja. Tudi ni treba misliti, da bo zastoj trajal dolgo. Pa tudi v času tega zastoja se čuti učinek sestavin sporazuma, tako da vezi, ki spajajo te sestavine sporazuma, niso pretrgane. Treba je torej nadaljevati ne tam, kjer se je ustavilo, temveč tam, kjer je 6tvar obliiala. Kratek zastoj v vprašanju sporazuma med Hrvati in Srbi je osvetlil nekatere stvari ki ustvaril možnost, da se vse dobro premisli. Pokazal je in potrdil, da tudi v trenutku omahovanja ni bila opuščena misel o sporazumu, tistem sporazumu, ki spaja in ojačuje moč Srbov in Hrvatov. Tako zamišljen sporazum ne bo dajal nasprotujočih si rezultatov, temveč bo hitro postal duhovna last hrvaškega in srbskega naroda. Delo za sporazum se mora nadaljevati, ker ni končano. Sporazum med Srbi in Hrvati ni kaka trenutna potreba, ki naj bi zadovoljila to ali ono kombinacijo, ali da bi koristila tej ali oni politični skupini. Sporazum Srbov in Hrvatov je pro- Vesti 19. maja Sporazum med Poljsko in Nemčijo je še vedno možen in celo potreben. Niti Poljski uiti Nemčiji ne bi koristilo, če bi se sedanji spor razvil v vojno. Če bi Poljska in Nemčija sklenili glede Gdanska novo pogodbo, je jasno, da bo taka pogodba upoštevala vse upravičene nemške koristi. Tak pomirljiv uvodnik prinaša včerajšnja poluradna »Gazeta Poljska«. Članek priča o tem, da se bo spor med obema državama mirno poravnal. Za prvega slovaškega poslanika pri Vatikanu je imenovan dr. Sidor, ki ga je pokojni slovaški voditelj Hlinka določil za svojega naslednika, a mu nekateri trenotni voditelji ne puste na določeno mesto, čeprav slovaško ljudstvo to zahteva. Nemški kancler Hitler je včeraj končal z ogledom trdnjavskega pasu ob francoski meji in obiskal tudi obmejno postajo Kehl nasproti Strass-bourgu. Tam se je povzpel na visok tovarniški stolp in pol ure z daljnogledom opazoval francoska tla, zlasti utrjeni predel okoli Strass-bourga. Nora češka domobranska vojska naj bi štela za začetek 7000 vojakov, oboroženih s puškami, če bo protektor Neurath odobril ustanovitev. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin bo konec maja obiskal Litvo, Letoinsko in Estonijo in se s tamošnjimi vladami najbrž posvetoval o nenapadalnih pogodbah, ki naj bi jih te države sklenile z Rusijo. Poljski maršal Rydz-Smigly bo v kratkem obiskal Litvo, Estonijo in Letonsko in se pri tej priliki posvetoval o sodelovanju med Poljsko in med temi državami. V Bukarešto je prispela skupina najuglednejših zastopnikov nemške industrije, ki se bodo z romunsko vlado pogajali o svobodnih pasovih na Donavi, kakor tudi o večjem naročilu letal v Nemčiji. Francoski general Weygand, ki se je mudil šliri dni v Angliji, je imel tam predavanje, v katerem je obravnaval podporo, ki bi jo Francija dajala Poljski v primeru, če bi jo kdo napadel. General Weygand je omenil tudi zalaganje Poljske z vojnim materijaloin. Češki predsednik dr. Hacha je včeraj imenoval novi odbor enotne stranke. Odbor šteje sedem članov. Nemška vlada je včeraj obvestila angleško vlado, da pravica eksteritorijalnosti angleškega poslaništva v Pragi preneha veljati 25. t. m. Naši gost e pri ustanovitvi nemiko-jugoslovanskega društva v Berlinu Berlin, 19: maja. m. 27. maja bo v Berlinu slovesno ustanovljeno nemško-jugoslovansko društvo. Na to slovesnost so povabljene tudi številne nemške osebnosti iz Jugoslavije. Poleg njih pa so prejeli vahilo tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Cinear-Markovič, prosvetni minister Stevan Či-rič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pil ja, bel-grajeki župan Vlada Ilič, bivši ministri Šef kija Behmen, dr. Milan Vrbanič in Voja Gjorgjevič. dalje vseučiliški profesor dr. Miloš Trivunac, poslanci Milan Stoinvirovič-Jovanovič, Dušan Pantič, Luka Kostrenčič, književnik Ve-lmar Jankovič, guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in pod-guverner dr. Belin. Uspeh slovenskih narodnih iger v Belgradu Belgrad, 19. maja. Skupina Slovenk iz Črnomlja, ki se udeležuje prireditev festivala narodnih iger in glasbe v Belgradu, je včeraj zjutraj prispela v Belgrad. Na postaji »o 18 Slovenk, ki ju spremljata tudi dva godca, sprejeli zastapniki belgrajskih Slovencev ter zastopnik betgrajskega časnikarskega združenja, ki prireja festival. Dopoldne in popoldne so si Čr-nomaljke ogledale mesto, zvečer pa so nastopile na festivalu z dvema točkama, namreč s črao^ maljskim kolom in »mostom«. Uspeh je bil izreden. Na željo občinstva bodo Črnomaljke nastopile z istima točakama še dane« zvečer, 23. in 24. maja pa bodo nastopili Metličani. Črnomaljke se bodo jutri odpeljale domov, pa bodo s svojim programom nastopile pri slovesnostih, ki bodo v nedeljo ob priliki začetka del za graditev železniške proge Črnomelj-Vrbovsko. Smrtna nesreča v Vintgarju e težki lram močno tudi zioniib 21 ti,nik' Lahko> da 11111 S* i« vilu J ko m is i j e C pr e p el ja no ^ mrtv Jr"™6"1 °pr3* 1 ohcijska uprava je Se dopoldne obvestila o tem državno tožilstvo, ki je za popoldne odredilo sodno obdukcijo trupla Gerbca Alberta. od VČ do dan@s Prva polovica majnika je bila letos zelo deževna in je-padlo skoraj več dežja, ko druge letošnje mesece, ki so bili prav suhi. Včerajšnji praznik vnebohoda je bil prvič prav lep, sončen bl br®z kaplje dežja, čeprav so se popoldne grmadni nič dobrega napovedujoči deževni oblaki. Praznik je bil brez dežja, ker so vladali močnejši severni vetrovi. Ljubljančani so hiteli na izlete. Na vse kraje so jadrali z nahrbtniki, bogatejši z avtomobili m motocikli, drugi pa na kolesih. Mnogi pa so se sli v zavetja sončit. Opažati je bilo na raznih krajih ob Ljubljanici, Malem grabnu in na Savi žo prve kopalce, ki so se greli' ko kuščarji. Bolnišnica je sprejemala ponesrečence Zasebnica Helena Švigljeva, stanujoča v Ple-ieršnikovi ulici št. 16 za Bežigradom, jo snoči šla k šmarnicam v cerkev bežigrajsko. Prav v bližini cerkve na Tyrševi cesti Je mimo pridrvel v divjem diru neki motociklist. Švigljeva se mu ni mogla naglo umakniti iz in motocikel jo je podrl na tla. Motociklist, katerega identitete še niso za enkrat dognali, je dobesedno žensko prevozil, kakor na kaki divji lokmi. Dobila je močne notranje in zunanje poškodbe. Z reševalnim avtom je bila okoli 19.45 prepeljana v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Tri elegantne Ljubljančanke so s svojimi prijatelji najrravile na motornih vozilih izlete na najrazličnejše kraje. Seveda taki izletniki so nazora, da dožive najlepši užitek, ko morejo brezumno dirkati po cestah. Vse tri so se prevrnile z motorjev in precej poškodovale. Sedaj se zdravijo v bolnišnici. Marija Culkarjeva, 20 letna kuharica v Stični na Dolenjskem, je vozila na kolesu. Neki drug kolesar pa je zadel v njo in podrl. Dobila je hujše poškodbe, prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Ta-le zgodba nesreče pa je prav Čudna in nenavadna. Tam v Podpeči sta se včeraj igrala bratec in 14 letna delavčeva hčerka Josipina Mede-nova. Brat je med igro izvršil hudo operacijo pri dekletu. Odrezal ji je z nožem kar 3 prste levo roke. — Močno so .je pobil delavčev sin Vlaj Janez iz Sneberij, ko je padel na glavo. Praznik je bil na eni strani vesel in lep, na drugi pa dan nesreč. Vlom v okrajno sodišče v Višnji gori Policijska uprava ljubljanska je bila davi ob 8 obveščena po telefonu iz Višnje gore, da je bil lam ponoči izvršen vlom v uradne prostore tamošnje-ga sodišča. Vlomilec je prebrskal vse sobe, odpiral-je razne predale in naposled vlomil v železno blagajno, računajoč, da bo tam našel kako večjo vsoto denarja. Blagajna je bila na vlomilčevo presenečenje popolnoma prazna, niti pare ni bilo. Odnesel je več uradnih štampiljk. Čemu mu bodo? Najbrž bo skušal ponarejati kake dokumente! O vlomilcu za enkrat ni nikakega sledu, Herwey Allens 176 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Da,c Je rekel Smith in obrnil svoj ožgani obraz vstran. »Kaj?« jo kričal Antonio. »Tri revolverske strele.« Zgrabil je moža za roko. »Slišiš, Smith, sedaj mi ne moreš lagati, ali ne, sedaj ne?« »No, pri Bogu, gospod. Res je. To je bilo prav tedaj, ko smo skušali prodreti pri zadnjih vratih. Ni šlo. Vsa veža je že gorela." »Tri strele, si rekel?« »Da, gospod. Mislim, da v otroški sobi; trije streli v razdobju ene sekunde.« »Sicer ničesar?« »Ne. Doktor Mitchelle je bil velik mož. Bil je pogumen mož.« Tudi ti si, Smith,: jo rokel Antonio in skočil kvišku. »In vi drugi tudi. Poslušajte me! Nekaj vam moram povedati. Tega ne smete pozabiti, dokler bom žive!.: Pristopili so bliže k njemu. To tukaj — so ni zgodilo, so sploh ni zgodilo! Razumete? Še trenutek so postali skupaj v žarečem ognjenem soju. Nato so se ločili. Ti boš ostal v moji hiši, prijatelj Adverso, ali ne?« je rekel Filhinu z zlomljenim glasom. Da, je vzkliknil Antonio. In ne povej nikomur, kje sem. Ogenj, ki jo z neba padel na Antonia in njegovo ženo in mu uničil otroka in prijatelja, jo gorel v njegovem srcu naprej in ga s svojimi žarečimi slikami in spomini spravljal ob pamet. Najraje bi dtvrl po ulicah New Orleansa in tulil, kakor Slniba. Toda njegovo srce jo še bilo. Njegovo telo je živelo, samo sam je bil. Sam v svoji veliki bolečini je iskal pomoči pod enim samim drevesom, ki mu je moglo nuditi zavetje v svoji volji. Nič se ni zgodilo, si je dejal — čeprav Je vedel bolje kakor vsak drugi, kaj so je zgodilo. Toda na to besedico ne« se je obešal in živel naprej. Zanimivo je bilo, kakor hitro je večina njegovih znancev ra- zumela, kakšno vlogo hoče igrati in kaj pomeni njegov mrtvi obraz in kako hitro so se privadili živeti naprej »kakor običajno«. Predvsem Ed Livingston, ki je z dobro prikritim, vendar resničnim sočutjem vedno znova iskal prilik in predlagal »svojemu prijatelju Adversu« kakor novo skupno podjetje. »Toni, brezpogojno rabimo race za večerjo. Lov pri španskih utrdbah je bajen. Dal sem si napraviti ducat lesenih rac za vabo, tako pristnih, ti povem! Nobenega Romena racmana ni, ki se ne bi obesil na tako Julijo.« Nato sta odšla in lovila dan ali dva po močvirju. Batiste je sprejel Antonia v stolpno sobo tako kot, da je ni nikdar zapustil. Nikdar ni imenoval doktor in je samo s prizadevnostjo v svoji kuharski umetnosti izražal svoje občudovanje »pour une pose heroicjue«. Vincenc se je naselil v doktorjevih prostorih pri Batistu. On je bil pač edini, ki je lahko razumei vso globino Antonijeve duševne zmedenosti. Ko sta od časa do časa sedela skupaj in govorila o starih časih ali o načrtih za bodočnost, kakor da Silver Hoja nikdar ne bi bilo, je opazil, da ga je Antonio večkrat zamenjal z doktorjem Mitchellom. Prislovica: . nič se ni zgodilo«! se je obnesla preveč dobro. Končno vendar ni mogoče večno iti nazaj, kjer ,ie bil pred petimi leti in delati tako, kakor da bi doktor res še sedi na svojem stolu. Polagoma je začel Vincenc govorili z Antonijem o Ani in o dečku o njegovih študijah in njegovem življenju v Diisseldorfu »Morda bi se enkrat vrnil tja?« »Nikdar,« je rekel Antonio. Razgovor je imel samo eno praktično posledico, Antonio je zapisal vse svoje imetje dečku. Vzel jo svoj testament in zopet našel moč, prebrati imeni Florence in Marija. Nato ga je sežgal. Nato je v svoje začudenje nenadoma opazil, da — če se dobro pazi in ne misli na sliko ognjenega sija na nebu — spet lahko misli na posamezne trenutke iz življenja s Florenco in r. otrokom in sicer z mirnostjo, ki nni je neverjetno dobro dela. Bolečina je svojevrstna stvar. Moral si je resničnost tega, za čemer je tožil, zopet predstavljati. Ali je bil kdaj kraj Silver Ho? Ali je kdaj živel mož, ki je bil tam srečen? Ne, si je odgovarjal in je skoraj verjel. Sedaj mora iti tja in se malo razgledati. Plevel in grmičje je na pogorišču zraslo presenetljivo visoko. Na dimniku so gnezdile lastovke. Antonio je stopal navzgor po zadimljenih stopnicah, ki so vodilo v prazno in skočil na drugi strani v pepel. Ob vznožju kamina "je ležal šopek rož in poljskih cvetic. Gotovo ga je tja položila gospa Smith ali pa kateri njenih otrok, si je mislil; zelo so jo ljubili. Šel jc_ k ognjišču in splezal po podstavku do kamina, kjer so ležale rože. Počivale so na grobom, od ognja začrnelem kamenitem oltarju ob vznožju njegove majhne Marijine podobe. Tu jo stala še vedno v svoji vdolbini, kjer jo je videl takrat zadnji večer. Samo podoba Device z otrokom je ostala še nepoško- dovana. Zlat bizantinski diadem, krasno srednjeveško oblačilo, nebo nad njo in podstavek iz biserovine je ogenj uničil. Stala je tam in mu držala fantka nasproti. Sonce je že močno žgalo, ko se je dvignil s svojega prostora. Čudovito se je umiril. Mislil je na trpina, ki ni skušal pozabiti in, ki ni bil nikdar pozabljen. Njegova podoba mu je bila živo pred očmi, ko je zopet pogledal Marijo. Ogenj je napravil v kaminu razpoko, ki je zijala lik pod podobo. Vidol je, da se v žrelu nekaj premika. Iz razpoke je prilezla kača počasi, kakor bi bila situ življenja. Zlezla je po zidu do ravnega prostora na soncu in mirno obležala. Od časa do časa je njeno telo vztrepetalo, kot da je utrujena do smrti, Antonio jo je najprej hotel zagrabili. Toda zdelo se jo, da trpi. Njena barva je bila bleda kakor barva bubo. »Ubogi črv,« si je mislil, »zoprn si, toda zdi se, da trpiš. Sicer bi te najbrž ne pustil živeti.« Tedaj je začela kača sopihali in iztezati svoj jezik, kakor da hoče zadnjič okusiti sončni žarek. Topo so zrlo njene oči. Na vratu je počila koža in iz staro kože jo prišla zn dan nova glava. Napor je moral biti strahovit. Nato je spet mirno obležala. Po nekaj urah je vsa zlezla iz svojega oklepa in se sončila. Njeno barve so bilo svetlejše; zvila se je v klobčič in se jo spet Iztegnila. Nato se je urno splazilu po vročem pepelu in pustila svojo kožo na kamenju. Antonio se jo- dvignil, trd v vseh členkih. Vzel je kipec iz vdolbine in odšel nazaj v mesto. Ponoči je govoril z Vincencem, Iti ga je s solzami v očeh skušal zadržati; zjutraj se je na hitro pripravil. N a j č i s f e j š a b c I i n a je R A Dl ON b el j n a Malverzacije v občini Vače pod JNS-režimom Od tu in tam V največjem paviljonu belgrajskega velesejma Se je snoči začel drugi festival narodnih plesov in Petja. Priredili so ga belgrajski časnikarji in se je začel z daljšim govorom prosvetnega ministra Ste-vana Čiriča. Navzočnih je bilo nad 4000 ljudi. Nastopila je tudi skupina Slovenk iz Črnomlja, ki so žele za svoja izvajanja navdušeno odobravanje. Prireditev drugega festivala bo trajala do binkošt-nih praznikov. Največjo zadružno vinsko klet v Slavoniji so začeli graditi v vasi Vukosavljevici pri Daruvarju. Klet bo urejena zelo moderno, da se bo v njej dalo shraniti 5000 hektolitrov vina. Vsa dela bodo veljala 1,200.000 dinarjev, k čemer je prispevalo kmetijsko ministrstvo pol milijana, 100.000 dinarjev pa banska uprava savske banovine. Zadružna klet bo omogočila vinogradnikom sortiranje vin in boljšo organizacijo pri pro.daji. »Spasovdan« Je včeraj slovesno proslavilo mesto Belgrad. Tega dne se spominjajo braniteljev mesta, ki so padli v borbah za svobodo Srbije, zlasti pa Belgrada samega. Dopoldne je župan Ilič položil venec na kostnico padlih, potem pa je bila slovesna služba božja, za njo pa pro.cesija, ki jo je vodil patrijarh Gavrilo. Ob navzočnosti zastopnika kralja, zastopnikov vlade in raznih društev je vojni minister general Milutin Nedič izročil županu Iliču red Karagjorgjeve zvezde IV. reda z meči, s katerim je kralj odlikoval belgrajska mesto. Zastopniki uvoznikov živine iz protektorata Češke in Mctravske bodo prišli v kratkem v Belgrad. Z jugoslovanskimi gospodarstveniki bodo razpravljali o nadaljnem izvozu naše živine ter o dolgu 80 milijonov čeških kron, katere dolgujejo našim izvoznikom, pa niso bili vnešeni v kliring med Nemčijo in našo državo. Povrh pa dolguje naš država bivši Češkoslovaški 25 milijonov dinarjev. Pričakujejo, da se bodo vsa ta vprašanja uredila in zagotovil tudi vnaprej izvoz naše živine na Češko, in Moravsko. S sporazumevanjem in reševanjem hrvaškega Vprašanja se bavijo obširno belgrajski in sarajevski časopisi. V člankih prevladuje prepričanje, da zastoj v pogajanjih nikakor ne pomeni prekinitve pogajanj, kar bi pomenilo, da 6mo se o,d rešitve vprašanja spet oddaljili tja, kjer smot pred pol leta bili. Pogajanja so prekinjena za krajši čas, v katerem se bodo preučevali predlogi na obeh straneh. Če je prišlo do kratkega zastaja, je treba razumeti, da se v nekaj dneh ne da pametno in točno rešiti vse tisto, kar je razdvajalo Hrvate in Srbe dvajset let. Če bi ne bilo nasprotujočih si stališč, bi pa pogajanj sploh ne bilo. Javnost mora z zaupanjem in do.bro voljo spremljati prizadevanja merodajnih političnih činilcev, ki imajo nalogo, da spravijo z dnevnega reda naše najtežje notranjepolitično vprašanje. K vprašanju Bosne in Hercegovine sc je oglasil tudi srbski kulturni klub, v kaiterem je tudi veS Srbov iz Bosne, ki bivajo stalno v Belgradu. Klub je mnenja, da mora ostati Bosna s Hercegovino neločljiva celota, ki spada prej v srbski Sviiltumi krog kakor pa v hrvaškega. Hrvaški listi zavračajo to mnenje in poudarjajo, da se za tako rešitev zavzemajo ljudje, ki z Bosno nimajo drugega skupnega kakor svoj rojstni kraj, sicer pa so glasniki pretiranega jugoslovenstva. Zanimivo je tudi dejstvo, da skuša mostarski narodni poslanec Jovan Radulovič, ki je znan po svojih izbruhih na račun Zveze fantovskih odsekov v skupščini v času proračunske debate, ustanovili podružnico imenovanega kluba v Mostarju. Letošnja sadna letina bo po sedanjih znakih sodeč Ogromna, da celo rekordna. Menijo, da bodo letos v naši državi pridelali samo sliv okro,g 150.000 vagonov. Ker pa prihaja v poštev za izvoz le okrog 20.000 vagonov svežih in 5000 vagonov suhih sliv, nastaja vprašanje, kaj bo z viškom letine. Izvozniki predlagajo, da bi država preskrbela pravočasno za izvoz svežega sadja na evropske trge. Proti 15 osebam, ki so z zastrupljevanjem spravile s sveta deset ljudi, se je danes začela razprava pred sodiščem v Poiarevcu. Zadnja leta so se v okolici Požarevca množili primeri nenadne smrti. Umirali so člani družin, ki so bile premožne in so bile dedščine precej velike. Sin je zastrupil očeta ali mater, brat brata, snaha tasta itd. Vsega ekupaj je v po,l leta umrlo na tak način deset ljudi. Orožnikom sc je nazadnje vse skupaj le zazdelo sumljivo ter so obvestili sodišče. Zdravniška preiskava je dognala, da so bile žrtve zastrupljene. Prijeta je bila neka Stanka Penatič, ki je pripravljala iz zelišč močan etrup ter ga razpečavala med tiste ljudi, ki so se hoteli znebiti svojih eorodnikftv. Nad morilcem svojega očeta sta se maščevala brata Ajdin in Tofil Ademovič. Ašim Kadrijevič jc bil hajduk, ki je v letih 1921 do 1923 izvršil več zločinov in umorov v družbi s Saitom Ademovi-čem, Ko 6ta se pa zaradi plena 6prla, je Ašim ubil Saita. Pozneje je bil obsojen na dvajset let ječe, nedavno pa izpuščen pogojno na svobodo. Saitova sinova, ki 6ta bila v času očetove smrti še otroka, sta se hotela na vsak način za očetovo smrt maščevati, Ko 6ta dobila Adcmoviča samega, 6ta ga ubila. Nato pa sta pobegnila v gore. S kroglo v srcu je ostal živ kmet Milan Božič iz Sremskih Karlovcev. Pri decemberskih volitvah je bil Božič poslanski kandidat na listi opozicije. Dan pred volitvami je o,pazil, kako mu politični nasprotniki trgajo lepake. Ko je zalotil tako skupino, se je vnel prepir, med katerim je neki Sima Lojanica potegnil samokres in ustreli Božiča v srce. Ranjenca so takoj prepeljali v Belgrad, -toda zdravniki 6e niso upali izvršiti nad njim aperacije. Krogla se je bila zarila v srčno mišičje in tam obstala, vendar pa ni prebila žil. Znani belgrajski zdravnik dr. Kostič je Božiča zato poslal na kliniko v Pariz in nato še v Strassbourg, toda tudi tamkajšnji zdravniki si krogle niso upali izvleči, ker so se bali, da bi pri tem poškodovali srce in povzro.čili pacljentovo smrt. Božič sme sedaj opravljati le lahka dela, pa tudi govoriti ne sme preveč. Zdi se, da bo moral kroglo nositi v 6rcu do ko.nca svojega življenja. Drzen roparski napad je izvršil neki neznanec sredi belega dno v Zagrebu. Lastnica mlekarno jo pripravljala kosilo, ko je stopil v proda-jalnico neki moški. Ženska, ki je imela obrnjen hrbet proti vratom, se za njegov prihod ni zmenila. Takrat pa je nenznanec že segel v predal mize, izvlekel zavitek s stotaki ter posodico s kovanim drobižem, Preden je skočil k vratom, ga je lastnica prijela za roko, toda neznanec 6e jo je otresel in pobegnil na cesto. Na njeno vpitje eo prišli ljudje, culi pa so jo tudi policaji, katerih je bilo v bližnji ulici več. Začeli so vsi teči za zlofinicem, pa ga dohiteti je niso moogli. Tudi policaj, ki je sedel na motorno kolo in zdrvel za njim, ni uspel. Zločinec je izginil kot bi se vdrl v zemljo. Tako drznega napada zagrebška kronika skoraj ne pozna, čeprav je sicer bogata na dogodkih vseli vret. Ljubljana, 19. maja. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Fellaher, je v sredo obravnaval prav zanimive malverzacije, ki so se vršile od leta 1933 naprej pod režimom takrat nasilno vladajoče JNS v občini Vače in ki jih je zagrešil trgovec z mešanim blagom Fortunat Certanc, ki je bil do leta 1936 nastavljen pri občini kot delovodja z mesečno plačo 700 din. Sedanji župan g. Jakob Kimovec, ko je zapazil, da mu delovodja skriva spise in račuue, ga je naposled 1. maja leta 1936 odpustil. Fortunat Čertanc je bil pred znamenitimi JNS-arskimi volitvami leta 1933 župan občine Vače Od bana je prejel 10.000 din podpore. Ta naj bi se razdelila med one, ki so močno trpeli po toči. čertanec je nakupil pšenico ter jo razdelil le med pristaše JNS, ko drugi, dejanski oškodovanci niso prejeli niti kilograma pšenice. Kakor navaja obtožnica, je Certanc fingiral tudi razna potrdila o podporah itd. Očita mu obtožnica dalje, da je obtoženec prejel ob banske uprave štiri nakaznice za znižanje 75% voznine Kmečki praznik v Šenčur, 18. majnika. Mladinska kmečka zveza v Šenčurju je na Vnebohod popoldne dala slovesno blagosloviti svoj novi prapor. Vsa prireditev je pokazala, kako močno se je po naši deželi ukoreninila Kmečka zveza in kako lepa bodočnost jo čaka, ker se je je z ljubeznijo in razumevanjem oklenila zlasti kmečka mladina. Krasen pomladanski dan je privabil v ponosni Šenčur tisoče kmečkega ljudstva. Dolg sprevod kolesarjev, konjenikov in voz z narodnimi nošami je prišel k opoldanskemu vlaku v Kranj, da slovesno sprejme zastavo Osrednje kmečke zveze. Po povratku v Šenčur se je razvrstil veličasten sprevod kmečke mladine, s konjeniki, kolesarji, narodnimi nošami, godbo in dolgimi kolonami članstva MKZ, ki je skozi vas krenil v cerkev k popoldanski službi božji. Po službi božji pa se je večtisočglava množica zbrala na lepo okrašenem cerkvenem trgu k sprejemu bana dr. Natlačena, kateremu je šlo nasproti močno zastopstvo konjenikov in kolesarjev. G. banu in njegovi soprogi so množice priredile navdušen sprejem. Predsednik MKZ je nato začel lepo slovesnost s primernim nagovorom, nakar je g. vikar J. Ko-šiček po kratkem govoru blagoslovil novi prapor, USPELE MOTORNE DIRKE Zanimanje občinstva za včerajšnje motorne dirke SK Ilirije je bilo skoraj neverjetno veliko. Že mnogo pred začetkom dirk je številno občinstvo zasedlo 2 km dolgo progo od Mednega do Št. Vida na obeh straneh ceste. Iz Ljubljane v Št. Vid je bilo včeraj pravo preseljevanje Ljubljančanov, ki so z vsemi mogočimi vozili hiteli gledat motorne dirke. Previdnejši gledalci, ki so imeli samo kolesa in ki so se bali požirati prah, ki so ga dvigali številni avtomobilisti in motociklisti na glavni cesti, so se umaknili na stranska pota. Pa tudi tod je bilo vse polno ljudi, ki jim je bil odini cilj poglodat motoristične dirke, številni gledalci na obeh straneh ceste so z nestrpnostjo čakali na začetek voženj, ki so je nekoliko zavlekel. Okoli treh popoldne pa so začeli dirkati, in sicer najprej v smeri od Št. Vida proti Mednu. Gledulci so kaj kmalu uganili, da je med 40 dir-kalci, ki so se udeleževali teh motociklističnih dirk, tudi mnogo začetnikov-turistov, ki s svojo vožnjo niso mogli prav nič pritegniti občinstva. Tem bolj pa je bilo občinstvo radovedno na najboljše. Atrakcija vso prireditve je bil nodvonmo dvoboj med Zugrebeanom Antonom Uroičem in llirijanom Janezom šiško. Zlasti za Btart Zagrebčana Uroiča je vladalo izredno zanimanje. Uroič je vozil z dvema svojima specialnima motorjema. Kljub temu pa je Ilirijan Janez šiška na progi št. Vid-Medno dosegel najhltrejšl čas; vozli je na motorju BMW in dosegel hitrost 142.28 km na uro. V obratni vožnji je bil slabši in je tako moral prepustiti zmago in najboljši čas dneva svojemu Zagrebškemu konkurentau Antonu Uroiču, ki je v obeh smereh dosegel hitrost 140.8 km na uro. Oroič je vozil na motorju NSV. Za njim je Janez Šiška na motorju BMW s hitrostjo 138.46 km. NOGOMETNI TURNIR SK MARSA Na igrišču SK Ljubljane je bilo včeraj dopoldne in popolno vse živo, dopoldne še bolj kakor popoldne. Nogometnega turnirja so se poleg prireditelja udeležili Še SK Reka, SK Jadran in SK Grafika, novi prvak ljubljanskega II. razreda. Po papirnatih prognozah se je zdelo, da je Jadran najmočnejši in da bo izšel kot zmagovalec. Slvari na igrišču pa je preobrnilo sijajno razpoloženo moštvo SK Reke, ki si je prav zasluženo priborilo lep pokal ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča.« Turnir se je začel dopoldne ob 10. Kot prvi par sta nastopila SK Mars in SK Grafika. Marsovci se niso mnogo trudili. Zmagali so z lahkoto. 3 :0. Kot drugi par sta nastopila večna nasprotnika z Viča in Trnovega. Borba za prestiž Trnovčanov in Vičanov je bila zelo ogorčena in prav zanimiva. Zmago so si že v prvem delu igre zagotovili Vičani, ki so imeli prednost z dvema goloma. V drugem polčasu sta obe moštvi, Reke in Jadrana, dali še vsako po 1 gol. Končni rezultat je bil 4:2 (3:1). Popoldanskemu sporedu je prisostvovalo nekaj manj gledalcev. Kot prvi par sta nastopila oba premaganca, SK Grafika in SK Jadran. Tudi proti Grafiki Jadran ni imel sreče. Mnogo se je trudil, da bi zmagal in si priboril vsaj tolažilni pokal dr. Perka, predsednika SK Marsa. Posrečilo so mu pa ni. Igra med obema kluboma je ostala neodločena 1:1; žreb pa je bil naklonjen Grafiki, ki je dobila dr. Perkovo darilo. V finalni tekmi med SK Roko in Marsom so Vičani zopet zmagali. Po odmoru je srednji re-ški napadalec Slanina dvakrat zatresel nasprotnikov gol. Šele proti koncu igre se je posrečilo po železnici. Te nakaznice naj bi bil obtoženec porabil za se in je v imenu občine naročal v Banatu koruzo in pšenico, ki jo je potem prodajal v trgovini na svoj račun, ne pa za občino. Oškodoval je železniško upravo za 12.135 din in je morala pozneje občina plačati Palamačkemu mlinu še njegov dolg 1.509 din. Razprava pred malim senatom jo trajala ves dan in je bila sodba izrečena ob 20. Zlasti dolgotrajno je bilo posvetovanje senata, ki je moral premotrivati na 20 inkriminiranih dejanj. Bivši delovodja Fortunat Čertanc je bil obsojen zaradi zločina uradne poneverbe in zločina zlorabe uradne dolžnosti le v nekaterih točkah obtožbe na 4 mesece in 15 dni strogega zapora in na 240 din denarne kazni ter v izgubo častnili državljanskih pravic za 2 leti. Sodišče je priznalo, da je obtoženec za sebe zlorabil le 2 nakaznici za 75% znižano voznino koruze po železnici, v ostalem je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je proti 6odbi prijavil revizijo in priziv, prav tako branilec g. dr. Vovk. Šenčurju pri Kranju ki ga je obdajalo 12 družic v prekrasnih narodnih nošah. Domači pevski zbor je ob tej priliki dovršeno prepeval. Po blagoslovu je bilo kratko zborovanje, ki ga je začel prvoboritelj za kmečke pravice in predsednik Kmečke zveze, poslanec J. Brodar. Njegove krepke besde je množica navdušeno odobravala. Za njim je spregovoril ban dr. Natlačen, ki so mu navzoči priredili ponovno viharne manifestacije. G. ban je zlasti poudarjal potrebo kmečke vzajemnosti in svaril pred napakami, ki bi utegnile izpodkopati moč kmečkega stanu. Za g. banom je v krasnih besedah opisal novi prapor predsednik glavnega odbora MKZ Ludvik P u š. Ko je boter prapora župan Umnik izročal novo zastavo orgauizaciji, je dejal: »Izročam vam zastavo, ki jo zvesto varujte kot znamenje kmečke skupnosti in sloge. Branite to zastavo in kmečko čast za lepšo bodočnost kmečkega stanu in vsega slovenskega naroda.« Z mimohodom organizirane kmečko mladine je bil glavni del slavnosti končan. Množice so se podale nato na veselični prostor, kjer se je ob zvokih domače godbe in ob ubranih glasovih pevskih zborov razvilo prijetno, a dostojno narodno veselje, ki je lepo zaključilo to uspelo kmečko prireditev. Doberletu zabiti častni gol in postaviti končni rezultat 2:1. Zmaga SK Reke je povsem zaslužena, ker so bili Vičani boljši. Po končanem turnirju je dr. Grošelj v imenu dr. Adlešiča izročil zmagovalcu krasen pokal. Igralec SK Marsa Doberlet Miodrag je ob včerajšnjem turnirju svojega moštva praznoval tudi svojo dvajsetletnico igranja na zelenem polju. Takega jubileja pri nas ni doživel nobeden nogometaš. Za dvajsetletnico mu je moštvo SK Marsa čestitalo in darovalo lepo srebrno dozo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Maribor: Železničar : Hermes 4:0, Slavi ja : Itapid 3:0, Maribor : Rradjanski (Zagreb) 8:0. Gradjanski ni nastopil s svojim kompletnim moštvom, ampak z rezervo. Celje: Celje : Olimp 4:1 (1:0). Zagreb: V. F. S. Stuttgart 1893 : Hašk 1:2. Davisov pokal: Francija : Kitajska 2:0. V obeh posamičnih igrah sta v Parizu zmagala francoska igralca. Destremeau je premagal Kitajca Kho Sin Kie 5:7, 6:3, 1:0, 7:5, 6:0, Bous-sus pa Choya 1:6, 6:4, 6:4, 6:1. Krajevna organizacija (ICuSturbunda' v Ljubljani Ljubljana, 10. maja. Kakor smo že poročali, je zadnje čase bilo poživljeno delovanje nemških prosvetnih društev po vsej naši državi in torej tudi v Sloveniji. V zvezi s tem poživljenjem se je tudi v Ljubljani ustanovil najprej pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne skupine švabsko-nemške prosvetne zveze »Kulturbund«. Nekateri nemški listi so pred nedavnim prinašali zmotne vesti, da ee delo teh društev v Sloveniji še ni začelo in da se ustanovitev ter delovanje ovira. Ta poročila ne drže. Dne 4. aprila 1939 je bil že izvoljen krajevni odbor »Kulturbuuda« v Ljubljani ob navzočnosti 26 Članov. V dokaz, da nemška prosvetna društva v Sloveniji delujejo, prinašamo seznam odbornikov in rednih članov tega društva: Predsednik: T o n n i e s Gustav, inženir, Ljubljana. Njegov namestnik: Gallsch Egon, inženir, Pleteršnikova 25, Ljubljana. Zapisnikar: Halbensteiner Erik, prokurist, Ljubljana, Privoz 20. — Njegov namestnik: dr. Z e s eh k o Erik, trgovec, Erjavčeva 18. Blagajnik: dr. S c h 1 e y Franc, odvetnik, Erjavčeva 21. — Njegov namestnik: Jeglitsch Erich, zasebnik, Livarska 7, Ljubljana. Računska preglednika: dr. Staudacher Josip, zdravnik, Nunska ulica 8; dr. Poje Franc, odvetnik. Cesta na Rožnik. Odbornika: Hama n n Edita, trgovka, Mesini trg št. 8; Koch Ivan, stud. rnont., Kapiteljska 7. Kol redni (lani lega druitva so vpisani (vsi v Ljubljani): 1. Halbensteiner Erik, prokurist, Privoz 20; 2. Ledi Ivan, arhitekt, Gosposvetska 4; 3. Koch Ivan, stud. mont., Kapiteljska ulica 7; 4. dr. Z e s c h k o Erik, trgovec, Erjavčeva št. 18; 5. dr. S c h 1 e y Franc, odvetnik, Erjavčeva 21; 6. Jeglitsch Erich, zasebnik, Livarska 7; 7. dr. Staudacher Josip, zdravnik, Nunska 8; 8. dr. Poje Franc, odvetnik, Cesta na Rožnik; 9. Tonnies Gustav, inženir; 10. N a g y Ivan, trgovec; Vremensko poročilo »Slovenskega dema« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C' B 0 R r »-'u 1 •5 c 3J. oc Veter (smer, ,i*kost) Pada- vine i K •r-5™t rt>SJ a & > K i 'c'c G « S a £3 a m t Ljubljana 754*9 23-0 9-o 33 5 sw1 _ Maribor 753-7 23-1 7-0 60 6 0 — Zagreb 757-5 >4-0 7-0 90 0 SE, — — Belgrad 757-5 2S-0 11-0 70 4 s, —. — Sarajevo 759-5 26-0 11*1 70 3 0 — Vis 758-0 13-0 12-C 50 0 SE« — •— Split 757-2 27-0 19-t 40 2 NEe — Kumbor 756-6 25-0 13-1 80 5 Ns _ Rab 758-2 20-0 12-0 50 0 0 — Oubrovnin 756-6 26-L 11-0 50 5 0 — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitvno vreme, ponekod tudi padavine. Koledar Danes, petek, 19. maja: Celestin, Sobota, 20. maja: Bernardin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta, Kdor še ni videl najročjo čudo na svetu, veliko prekrasno Postojnsko jamo, ta naj ne zamudi izleta, ki bo v te podzemeljske prostore na bin-koštno nedeljo, dne 28. t. ni. Videl bo naravna čudesa, za katere se zanima ves svet. Letošnji izlet bo toliko bolj zanimiv, ker bo na binkoštno nedeljo popoldne v podzemeljskih prostorih postojnske jame koncert pevskega zbora Glasbeno Matice ljubljanske. Prijave za ta izlet sprejemajo pisarne Putnika. Izlet stane 75 din. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo po petih letih ponovno nastopil v zagrebški koncertni dvorani v soboto, dne 20. t. m., zvečer ob 20. Ta večer se bo prvič javno izvajala v Zagrebu Adamičeva blada za mešani zbor in bs-solo 'Smrt carja Samuela«, ki je največje in najpomembnejše vokalno-zborovsko delo nše literature. To balado je prvič izvajala Glasbena Matica na svoji turneji po Bolgariji. Tudi ostale točke koncertnega program so vse iz domače literature. Koncert se bo vršil v počastitev 70 letnice monsignora Janka Bar-leta. Koncert vodi ravnatelj Mirko Polič. Koncertna dvorana: dvorana Hrvatskega glasbenega zavoda. Zčetek ob 20. uri. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomera «c vsled slabega vremena niso vršile dne 14. t. m., zato se pa bodo priredile prihodnjo nedeljo, dne 21 maja t. I. z istim sporedojn. Ljubitelje konj ponovno vabimo k udeležbi naših pomladanskih dirk. Cenjene goste opozarjamo na novi vozni red, ki je zelo ugoden za potovanja na vse strani. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo priredila v nedeljo 21. maja društveni izlet na Za-plaz pri Čatežu. Oodhod iz Ljubljane, glavni kolodvor ob 8.05 zjutraj do postaje Velika Loka, nato peš-izlet na Zaplaz, kjer bo okoli 11 skupna sv. maša z ljudskim petjem. Skupno kosilo, popoldne piknik, prosta zabava, pred odhodom šmarnice z ljudskim petjem. V Ljubljano se vrnemo ob 20.30 zvečer. Stroški za vlak 21 din, za prehrano 14 din. Obvezne prijave sprejema pisarna »Pax et bornim« v frančiškanskem prehodu, do sobote 20. t. m. Zbirališče izeitnikav v nedeljo ob pol 8 zjutraj pred glavnim kolodvorom. Za vsestransko fotografiranje in zabavo je preskrbljeno. Vsi člani in naši prijatelji vljudno vabljeni! Naša umetnost je zopet živahno na delu. V Jakopičevem paviljonu se je začel dogodek prve vrste. Pod častnim pokroviteljstvom bana dr. Natlačena in župana dr. Adlešiča je bila v 6redo odprta razstava prvaka-borca za slovenski upodab-Ijaoči izraz, Franceta Kralja. Razstavljenih jc 100 novih slik in plastik. Uvod lepo ilustriranemu katalogu je toplo napisal dr. France Stele. Razstava je odprta do 4. junija dnevna od 9—6. Priporočamo največji obisk. UJN2B — oblastni odbor Ljubljana, osebje gradbene službe ljubljanske direkcije državnih železnic in prijatelji prirede v petek, dne 19. maja t. 1. ob 20 v kolodvorski restavraciji družabni večer v čast premeščenemu načelniku gradbenega oddelka g. inž. D. Stojkoviča, da se udeleže te prireditve, ki bo pri pogrnjenih mizah. Stroške nosi vsak sam. Slovenska posojilnica v Celovcu je te dni praznovala 50-letnico svojega obstoja. Proslave so se udeležili tudi zastopniki Zadružne zveze z načelnikom g. Lapušem na čelu, z Žihpolja pa je prišel sivolasi ustanovni Član, 88 letni Jožef Medenik po domače Dravec. Občni zbor je vodil msgr. Val. Podgorc, ki je podal pregled 50-letnega poslovanja in sedanje gospodarsko stanje posojilnice. Občni zbor je zaključila družabna zakuska, ki so jo udeleženci izpolnili s prisrčnim pomenkom. »Koroški Slovenec« opozarja slovenske starše na Koroškem, da slovenski mladini zaenkrat še ni treba vstopati v državno organizacijo Hitlerjeve mladine«. Slovenska prosvetna zveza je zaprosila za dovoljenje lastne mladinske organizacije in dokler prošnja ni rešena, slovenskim otrokom ni treba vstopati v nemško mladinsko organizacijo. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Petek, 19.? zaprto. Sobota, 20.: Velika skušnjava. Premiera. Premierski abonma. 11. dr. Kaiser Adolf, viS. dež. sodni svet. v p.; 12. Schuster Anton, hišni posestnik, Nunska 8; 13. W u 11 i Vincenc, trgovski zastopnik: 14. Wutti \Valter, jurist; 15. Ilonigmann Walter, medicinec, Resljeva23; 16. Piichler Egon, trg. nam., Blehveisova 15; 17. dr. Rodosehegg Gustav, zobozdravnik, Mestni trg 17; 18. Kiffman Otmar, trgovec; H), dr.Luckman Friderik, .odvetnik, Gradišče 4; 20. S o m n i t z Ernest, urar in optik; 21. dr. Schiffrer Viktor, odvetniški pripravnik, Mesini trg 19; 22. dr. Svoboda Henrik, profesor v pokoju; 23. Gal sc h Egon. inženir, Pleteršnikova 25; 24. H a m a n n Edita, trgovka. Mestni trg 8; 25. Lukmanu Ninka, zasebnica, Gradišče 4; 26. Luck m a n n Herta, zasebnica, Gradišče 4; 27. St ras ser Irmgard, konserv., Kersnikova 8; 28. Elbe rt Julij, zasebnik. Kongresni trg 14; 29. Sattler Otmar, inženir, Vrtača 13. 1 Poleg redni članov ima društvo še podporne člane, katerih imena niso dostopna javnosti' Včerajšnji športni spored je bil bogat značaja in da bodo v najkrajšem času general von Brauchitsch. Težave pri notranjem urejanju nove slovaške države Slovaki na Madžarskem imajo svojega voditelja dr. Obtuloviča, svojega voditelja pa imajo tudi Madžari na Slovaškem. Ne godi se pa enako Slovakom na Madžarskem in Madžarom na Slovaškem. Dr. ObtuloviE je bil zaradi političnega udejstvovanja pregnan iz Madžarske, po daljših pogajanjih pa je nazadnje le dobil dovoljenje, da se sme vrniti nazaj med svoje rojake na Madžarskem. Biva v Novih Zamkih. Od madžarskih oblasti je zahteval, naj mu jamčijo svobodno politično delovanje, da bi se na ta način mogel posvetiti delu za slovansko narodno manjšino na Madžarskem, ki šteje 600.000 duš. Madžarov pa je na Slovaškem samo 60.000, torej desetkrat manj. Madžari imajo na Slovaškem svoje dnevne časopise, tednike in mesečnike, imajo celo svojega zastopnika v slovaški poslanski zbornici grofa Esterhazyja, Slovaki na Madžarskem pa, ki jih je kakor rečeno desetkrat toliko, nimajo niti svojih časopisov, niti svojih organizacij, kaj šele svojega zastopnika v madžarskem parlamentu. Madžarska vlada ni dovolila, da bi Slovaki na Madžarskem smeli ustanoviti svojo organizacijo v okviru Hlinkove stranke, tajnik te stranke duhovnik Kosec pa je 1. maja celo dobil ukaz, da mora v štirinajstih dneh zapustiti Madžarsko. Vložil je sicer pritožbo, dobil pa je odgovor, da se mu dovoljenje za bivanje na Madžarskem podaljšuje do 23. maja, proti njem pa da bo uveden kazenski postopek »zaradi žalitve madžarskega naroda«. Istočasno so mu tudi sporočili, da bo ta postopek proti njemu izveden z vso strogostjo. Iz teh dveh primerov se vidi, kako se na eni strani godi Slovakom na Madžarskem, na drugi strani pa Madžarom na Slovaškem, kjer njihov zastopnik Esterhazy uživa popolno svobodo in celo večkrat odide v Budimpešto, ter tam govori po radiu. Banke naj delaio v korist slovaškega narodnega gospodarstva Slovaški finančni minister dr. Pružinsky je zastopnikom slovaškega tiskovnega urada izjavil, da slovaška vlada pripravlja novo preureditev slovaškega denarstva. Po tem novem osnutku bo finančno ministrstvo neke vrste osrednji urad za slovaško denarstvo. Potreba po tej preureditvi se je pokazala zaradi splošnega položaja in težav na denarnem trgu in je zato ta vprašanja treba rešiti |io enotnih načelih. Poostrilo se bo nadzorstvo nad denarnimi zavodi. Posledica tega bo, da bodo banke svoja denarna sredstva uporabila v korist slovaškega narodnega gospodarstva po zdravih gospodarskih načelih, da ne bi prišlo tako daleč, da bi država bila prisiljena uporabiti javna sredstva za morebitno ozdravljenje bank. Nov kovan denar Državna kovnica denarja v Krenmici, ki je prej kovala ves denar za Češkoslovaško, bo v kratkem dala v promet nove slovaške kovance po pet kron. Ta denar bo iz nikla. Vlada namerava izdati tudi srebrni denar po deset in dvajset kron. Razpisan je natečaj za najboljši osnutek tega denarja. Dozdaj so na Slovaškem še vedno v prometu prejšnji češkoslovaški kovanci. V obtoku jih je približno za 300 milijonov kron. Država ima pravico izdati toliko kovanega denarja, da vsako osebo po 200 kron. To bi se z drugimi besedami reklo, da ga sme nakovati za 500,000.000 kron, torej za dvesto milijonov kron več, kakor pa je zdaj na Slovaškem v prometu prejšnjega češkoslovaškega kovanega denarja. Ustanovitev nove razredne loterile V bivši češkoslovaški republiki je bila državna loterija eden najmočnejših virov državnih dohodkov, poleg tega pa je prebivalstvo kazalo veliko zanimanje zanjo, kar je vedno kazalo veliko število pokupljenih srečk. Novim razmeram pa nekdanja državna razredna loterija nič več ne odgovarja, kakor se vidi iz novih načrtov, ki jih ima sedanja vlada tudi v tem oziru. Slovaško finančno ministrstvo izdeluje zdaj osnutek, kako bi preuredilo državno razredno loterijo. Po tem načrtu naj bi bila ustanovljena samostojna slovaška razredna loterija, ki se bo v gotovih ozirih — v kakšnih, še ni znano — razlikovala od prejšnje češkoslovaške državne loterije. Tobačni monopol Tudi glede bogastva na tobaku je Slovaška potem, ko je morala prepustiti nekatere svoje pokrajine Madžarski, mnogo izgubila. Zaloge tobaka za cigarete in cigare ji zadostujejo le še za nekaj časa. Tobačni monopol ima na Slovaškem štiri tovarne, v katerih je zaposlenih 1000 delavk, 400 delavcev in 50 uradnikov. V okolici Nitre je zasajene s tobakom približno 60 hektarov zemlje, ki da na leto 10 do 12.000 kg tobaka. Tobačne tovarne so v Banski Štiavnici, v Smolniku, v Bratislavi in Spiski Beli. Vse te tovarne so najmodernejše urejene. Slovaški tobačni monopol ima svoj sedež v Bratislavi, podrejene pa so mu vse ostale tobačne tovarne ter prodajne in nakupne tobačne postaje, monopol sam pa je podrejen finančnemu ministrstvu. Potniški promet med Slovaško in Nemčijo V Bratislavo so prispeli zastopniki nemške narodne banke in Srednjeevropskega potniškega urada, ki bodo s Slovaško narodno banko in ministrstvom za narodno gospodarstvo razpravljali o ureditvi slovaško-nemškega potniškega prometa. Devizne teiave ' Zaradi državnopravnih sprememb j5o 15. marcu 1939 so nastale na Slovaškem občutne devizne težave, ker so bile vse zaloge bivše skupne Češkoslovaške narodne banke v Pragi. Zdaj je Slovaška narodna banka začela s pogajanji za likvidacijo nekdanje češkoslovaške Narodne banke. Pričakujejo, da bo po tej likvidaciji dobila slovaška Narodna banka odgovarjajoči del deviznih rezerv. Guverner slovaške Narodne banke univ. prof. dr. Karvaš se je te dni mudil v Pragi, kjer se je sam udeleževal pogajanja za pravično rešitev tega vprašanja. Finančni minister dr. Pružinsky je pred kratkim izjavil, da so te devizne težave samo začasnega Slika z vojaški vaj, Id jih je gledal ▼ Italiji tudi nemški Dragocen kelih, ki so ga po končani španski državljanski vojni našli v španski vasici Carlet, kjer so ga imeli ves čas vojne skritega. Ljudski glas pravi, da je to tisti kelih, iz katerega je Kristus pil pri zadnji večerji. Izvoz cementa Proizvodnja cementa v češkomoravskem protektoratu znaša en milijon ton na leto. Kljub temu pa bo teh zalog gotovo premalo, ko bodo začeli graditi avtomobilsko cesto in prekop med Odro in Donavo. Cementa boda tedaj dobavljale tudi slovaške tovarne, katerih letna proizvodnja cementa znaša 550.000 ton. Poleg tega pa bo Slovaška tudi že zdaj izvažala večje količine cementa v Nemčijo. Zaradi varčevanja in nadzorstva Slovaška poslanska zbornica je z namenom, da se eelotna javna in državna uprava smotreno uredi, odobrila zakon, na podlagi katerega se ustanavlja parlamentarna komisija za varčevanje in nadzorstva. Ta komisija ima daljnosežna pooblastila. Preučila in nadzorovala bo ne samo državno upravo glede njene ekonomičnosti, pač pa tudi vsa državna podjetja, dalje podjetja, pri katerih ima država svoje deleže, dalje javno zavarovanje ter vse državne an javne sklade in ustanove. Ta odbor ima pravico delati tudi brez pristanka vlade tudi po končanem zasedanju poslanske zbornice, njeno delo pa ne bo prenehalo niti tedaj, če državni poglavar po končanem zasedanju zbornice proglasi njeno delo za končano. List, ki je po 175 letih prenehal izhajati 15. maja je prenehal izhajati najstarejši bratislavski list »Presburger Zeitung«. Ustanovljen je bil že leta 1764. Star je bil torej ravno 175 let. Za to ukinitev so se odločili Nemci sami, ker so prišli do spoznanja, da je za nemško narodno manjšino na Slovaškem dovoljen sam nemški časopis, to pa zaradi enotnosti pisanja in poudarjanja nemških zahtev za njihovo narodno manjšino. Avtomobil se je zaletel v konja Nemški avtomobilist, vozeč od Jesenic proti Ljubljani je t soboto v vasi Zapuže na mestu, kjer prihaja na glavno cesto subvencionirana cesta iz Radovljice, z vso silo zadel v konja, last Alojzija Kristana, tovarnarja iz Zapuž. Hlapca na vozu je udarec vrgel pod konja in je dobil lažje telesne poškodbe, dočim je konju avto raztrgal trebuh in mu poškodoval noge. Veliki prisotnosti šoferja, ki je avto z vso silo zavrl 6e je zahvaliti, da ni prišlo do hujše nesreče. Vzrok nesreče ni znan, pač pa bi moralo biti na cesti iz smeri Jesenice proti Ljubljani pred vasjo Zapuže znamenje, da pride ovinek in da je križišče. Tujemu avtomobilistu to ne more biti znano in vozi brez 6krbi dalje. Gospodar konja in avtomobilist sta se zaradi nesreče osebno poravnala. Konju je takoj živino-zdravnik zašil rane in mogoče bo konj ostal pri življenju tako, da ne bo velike škode za lastnika. Ljubljanski ve!ese;em Spomladanski velesejem v Ljubljani od 3. do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani, Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot še nikdar doslej. Še pred leti 6mo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši 6troji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemna z Ženskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za primer vojne. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. Šolska vodstva opozarjamo na letošnji pomladanski ljubljanski velesejem, ki bo od 3. do 12. junija. Velesejem bo v svojem splošnem delu obsegal strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, kolesa, vozove in šport, poljedelske stroje in orodje, lesno industrijo, pletarstvo, šče-tarstvo in igrače, tekstilno industrijo in konfekcijo, čipkarstvo, usnje in konfekcijo, krznanstvo, papir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo in fotografijo, živilsko industrijo, stavbarstvo, glasbila, 6teklo, porcelan, keramiko, bižuterijo, razne novosti. Zaokrožene razstave bodo tvorili! Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov (vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), tobačni izdelki monopolske uprave, avtomobili in motorna kolesa svetovnih znamk, pohištvo in stanovanjska oprema, mala obrt. Turizem (razstava Tujskoprometnega in olepševalnega društva ter občine Novo mesto, gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem 6logu). Programi Radio Ljubljana Petek, 19. maja: 11 Šolska lira: Pokrajinska oddaja iz Ribnice, izvajajo nčenci osnovne šole, vodi g. eHrman Kmet — 12 Gorenjski in koroški pozdravi (pl.) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slovanska glasba (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Priprava deklet za tujino (gdč. Julija Šušteršič) ~ 18 Vesel drobiž (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Karadjordjeva vojna organizacija (dr. D. Stra-njekovič, Belgrad) — 19.50 Težave na himalajskih višavah (g. P. Kunaver) — 20 Veseli trio, vmes plošče — 21 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 19. maja: Bclgrad: 30 Anita Mezetova pojo, 20.30 Kosova drama »Požar strasti« — Zagreb: "20 Violina, 20.30 Dobroničeve skladbe, 21.30 Lahka glasba — Praga: 20.30 Beethovnova opera »Fidelio« — Bratislava: 20.10 Igra. 21.15 Orkestralni koncert — Sofija: 10.45 Massenetova opera «Werther« — Varšava: lfl.15 Zabavna glasba, 21 Zbor, 21.15 Beethovnova sonata, 21.55 Plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Opera, 22.30 Cig. orkester — Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Simfonični koncert — Ritn-Bari: 21.45 Opereta — Berlin: 20.15 Le-harjeva opereta soPganini > — Frankfurt: 20.15 Operna glasba — Monakovb: 30.15 Wtiguerjev in Straussov večer. Prijatelj pingvin iz berlinskega živalskega vrta. Courtney je pohitel k njim, da bi videl, kdo se ni vrnil, zakaj od daleč jih zakajenih ni mogel razločiti. Hollister je ves obupan planil iz svojega stroja in se pognal proti Courtneyu: »Stotnik ... Bil sem v nevarnosti... Scott mi je priletel na pomoč .. , Toda, glejtel Scott se ni vrnil .. .♦ Courtneya je pograbilo, da je zavpil: »Kaj? Scott se ni vrnil?... Kje Scott?« Pogledal je po vrsti pilote, ki so si izmikali oči pred njegovim sprašujočim pogledom in zrli v tla. Molčali so, nihče ni imel kaj odgovarjati. Courtney je ob misli, da Scotta ni, pobledel.kot smrt. Za trenutek ga je zamajalo, potem pa je vprašal: »A kje so novi piloti?« Spet je bilo vse tiho ., . Courtney je moral zbrati vso svojo moč, da se je obvladal in da ga ni premagal obup, ki je vstajal v njem. Major Brand je molče stal ob strani ter jih brez besed gledal, Mehaniki 60 začeli pregledovati letala. Marsikatero izmed njih je bilo večkrat zadeto. Na oklepih so se poznali sledovi krogel iz strojnic in drobcev šrapnela. Courtney je stopil pred majorja Bran-da in mu poročal: »Leteli smo nad oblaki... Bombardirali smo most in ga porušili.. Prišla so sovražna letala... V boju smo izgubili tri aparate in . .. tri ljudi .. .« Ko je Courtney končal svoje poročilo, je bilo vse tiho. Nihče, tudi major Brand, ni žugnil. V največji tišini pa je nenadno začel Hollister vpiti e strašnim glasom: »Prihajal mi je na pomoč. Sovražnik je napadal. Nisem se mogel takoj obrniti, da bi ee bil sam branil... Scotta so zadeli ... Padal je v zavoju... In še mi je mahal v pozdrav ... Smehljal se je ... govoril mi je: zbogom... ubijalci... ubijalci!* Ves uničen je Hollister začel v napadu obupa in groze jokati. Dva pilota sta ga naglo prijela in odvedla. Oni mladi piloti, ki so stali okrog, so gledali te prizore bledi, kakor smrt. In spomnili so se, da se tudi dva njihova dobra tovariša sploh nista vrnila... Zastonj bodo njihovi doma čakali pisem o prvih junaštvih Ali pa ... pismo bo prišlo, toda napisala ga bo druga roka, roka pribočnika Phippsa. Courtney se je pri tej misli stresel, se obrnil ter z naglimi koraki odšel v točilnico. Takoj je naročil velik kozarec žganja. Bil je bled in je stiskal ustnice. Ko je major Brand videl, da je Court-ney odšel, je stopil tudi on za njim. V točilnici je pogledal, kam je stotnik sedel, nato pa krenil do njega, ga polahko, po prijateljsko potrepljal po rami, potem pa ga pustil samega Za majorjem so prišli v točilnico tudi drugi piloti in začel se je hrušč. Tedaj je pa Courtney naglo vstal in šel do gramofona Navil ga je in nastavil ploščo z njihovo pesmijo. Hollister, ki je sedel v kotu s sklonjeno glavo, kar na mizi, se je začel razburjati, ko je zaslišal gramofon: »Zaprite gramofon! Kako le morete igrati! Zverine!< Courtney 6e niti ozrl ni, marveč mu je samo dejal: »Pomiri se fant. Naj le igra. Ne veš, kako dobro etori muzika. In morda bo slišal še naš Scott.« Ko je Courtney slišal to ime iz lastnih U6t, se je zdrznil in bolečina mu je stisnila grlo. Ni ge mogel več obvladati. Pustil je gramofon ter z opotekavimi koraki odšel proti mizi. Med potjo je prepeval po tihem besede iz njihove, iz Scottove pesmi. Ko je sedel, je utihnil in poslušal stari hreščeči gramofon, kako je odvijal svojo pesein Okoli njega so se zbrali še drugi pilotje ter tiho praznili kozarec za kozarcem Treba je bilo spet nabrati moči in pomiriti razdražene živce. In ob žganju je človek tako hitro pozabljal. . »Hm, ree bi bilo čudno, če bi Scott še kdaj mogel slišati to pesem. Eh!« Spet je zvrnil velik kozarec. »Imel je pod usnjenim plaščem tisto pisano spalno obleko. Saj 6e je spominjate. Veste kdo mu jo je podaril...« Nenadno pa je tišino pretrgal hrušč, ki je vstal od zunaj, Courtney je planil pokoncu, v njem se je oglasil čut za službeno dolžnost: »Kaj se godi?« Nekdo, ki je ta trenutek vstopil v sobo, je odgovoril: »Privedli so ranjenega nemškega letalca, ki je na begu iz boja padel na našo stran.« Courtney je udaril z roko po mizi: »Ha, to je oni, ki sem ga jaz zdelal. Sem z njim, da ga yidimo!« Vojaki so planili v točilnici ter takoj nato pripeljali v sobo nemškega letalca, ki je bil nekaj malega ranjen na roki. Nemec se je v zadregi oziral na V6e strani Videti mu je bilo, da je razburjen. Angleži so njega gledali s silnim zanimanjem Ujet pilot! Sovražnik! Prav za prav nič več sovražnik, zdaj je samo pilot. Courtney se je obrnil k tovarišem in dejal: »Kdor zna nemško, naj mu pove, da ga je sestrelil Courtney.< Pilot, ki je dobro govoril po nemško, je ujetniku brž razložil, kdo ga je strmoglavil in kje sedi tisti človek. Nemec se je takoj postavil v pozor ter po vojaško pozdravil Courtneya rekoč: ■»Čestitam tovariš. Vi ste najsijajnejši pilot, ki sem ga kdaj videl. Posebna čast mi je...« Courtney ga je ustavil: »Obžalujem, obžalujem ...« Ko je Nemec hotel še nekaj reči, se mu je nasmehnil ter mu podal roko: »Ali bi radi kaj popili?«: Nemec je bil pri volji in je vprašal: »V kakšen namen bi piliv Courtney je dejal: »Na zmago ali na .. x Nemec ga je brž ustavil. »Ne, pijva raje v čast tistih, ki so padli.« Courtney je bil za to in je dejal: »Dobro. Pijva na čast mrtvim.« Nekdo je spet navil gramofon. Kakor po dogovoru, je v kantini zadonela pesem v slavo tistih, ki so padli. Nemec je naglo zvračal kozarec za kozarcem Po nekaj kozarcih je hote! tudi on za vsako ceno peti in morali so ga kar na hitro naučiti angleškega besedila. katero je izgovarjal po svoje tako, da je po točilnici nastal glasen smeh navzlic slovesnemu razpoloženju. Samo Hollister je vstal ob strani in mrko gledal predse. Nenadno pa je kakor brez uma skočil proti Nemcu in zamahnil, da ga udari. Piloti so skočili pokoncu in Hollister-ja ustavili, da ni mahnil po Nemcu. — Vpil je: »Tovariši, kako se morete smejati s človekom, ki je pobijal vaše prijatelje.« Courtney se je nagnil k Nemcu in se opravičeval zaradi tega Hollisterjevega napada: »Oprosti temu, tovariš, malce so mu popustili živci.« ‘»Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob 12. Hesečna naročnina 12 din, ca inozemstvo 25 din. IJrcdniStvo: Kopitarjeva nliea 6/111. Telefon 4001 do 4005. Unrava: Kopitarjeva ulica & Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Hirko Javornik