TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA Fotografija: Ksenija Munda 20. JUNIJ / ROŽNIK 2008, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIII, ŠTEVILKA 6 (120) Obvestilo Vse, ki bi želeli kar koli objaviti v julijski številki časopisa Občan, obveščamo, da bomo članke, sprejemali do 2. julija 2008. Članki, prejeti po tem datumu, bodo objavljeni v septembrski številki Občana. Hvala za razumevanje. Uredništvo časopisa Občan Občan - 20. junij 2008 IZ VSEBINE: 10. občinski praznik ........................stran 2, 3, 4 Posvetovalni referendum o ustanovitvi pokrajin .....................................................stran 5 Ugodna sredstva Sklada za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo ................ stran 4 Aktualno 10. občinski praznik Občine Destrnik OTVORITEV MOSTU V JIRŠOVCIH V četrtek, 22. maja, je v Jiršovcih potekala otvoritev težko pričakovanega novega mostu, katerega obnova se je začela v lanskem letu. Poškodbe mostu so bile namreč tako velike, da je bila vožnja čezenj zelo nevarna. Čez ta most vozi tudi šolski avtobus, poln otrok, pravzaprav je to najbližja povezava s centrom občine in obratno ter za občane najbližja povezava do upravnega središča v Ptuju in do delovnih mest v Mariboru. Otvoritve se je udeležila tudi Nevenka Colnarič z Ministrstva za okolje in prostor – iz Upravne enote Maribor, ki je med drugim dejala, da je zelo vesela nove pridobitve, saj je to velikega pomena že na lokalni ravni. Most je blagoslovil župnik Jože Škofič, vrvico pa so prerezali župan Občine Destrnik Franc Pukšič, Nevenka Colnarič in domačin Franc Doklovič, ki je delavce pri obnovi mostu tudi večkrat obiskal. Besedilo: Jasmina Bauman OSREDNJA PROSLAVA OB JUBILEJNEM 10. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE DESTRNIK V soboto, 24. maja, je v kulturni dvorani Destrnik potekala osrednja slovesnost ob jubilejnem občinskem prazniku. To je praznik posamezne občine, to je dan, ko se občani spomnijo kakšnega dogodka iz preteklosti, na katerega so ponosni. Na prireditvi je bilo na začetku moč videti kratek film, v katerem so bili prikazani pomembni dogodki v občini skozi leta nazaj. Na podelitvi so bila podeljena priznanja in odlikovanja Občine Destrnik, ki sta jih podelila župan Franc Pukšič in predsednica komisije za odlikovanja in priznanja Sabina Žampa. – Bronasto občinsko priznanje sta prejela: Alenka Gregorec – za aktivno sodelovanje na prireditvah na območju občine in Martin Petrič – za aktivno delo na področju kmetijstva ter v vaškem odboru Jiršovci. – Srebrno občinsko priznanje so prejeli: Milan Zelenik – za požrtvovalno delo na področju požarne varnosti, podjetje Pikapoka vse za otroka d. o. o. – za izkazano dobrodelnost na območju občine Destrnik ter Marjan Lovrec – za aktivno in požrtvovalno delo na področju vinogradništva ter kmetijstva. – Zlato občinsko priznanje pa je prejel Venčeslav Kramberger – za dolgoletno aktivno delo pri razvoju občine. Vsako leto se ob občinskem prazniku zvrsti tudi vrsta športnih prireditev. Župan Franc Pukšič in predsednik Športnega društva Destrnik Srečko Vrečar sta podelila dva pokala. Šla sta v roke občinskemu prvaku v šahu Mitji Krambergerju in nogometni sekciji Virtuozi za odigran meddruštveni turnir v malem nogometu. Na prireditvi je nastopilo kar nekaj nastopajočih: Mešani pevski zbor KD Destrnik pod vodstvom Slavice Lajh, oktet KD Destrnik pod vodstvom Marije Stöger in Jamagada – kvartet saksofonistov, ki študirajo na Univerzi za glasbo Dobitniki občinskih priznanj Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici:Vrtnice 2 Kvartet Jamagada saksofonistov iz Graza Mešani pevski zbor KD Destrnik Občan - 20. junij 2008 Aktualno in upodabljajočo umetnost v Gradcu, skupaj pa igrajo približno pol leta. Po končani prireditvi je sledil ogled likovne razstave, že 29. po vrsti. Predstavilo se je 24 ustvarjalcev, predstavnikov različnih kulturnih društev. Nastalo je 28 del, na pomoč pa je priskočil tudi profesor Jože Foltin. Po ogledu razstave je sledila slavnostna otvoritev viničarije in pogostitev pred gasilskim domom. Besedilo in fotografija: Jasmina Bauman OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE V sklopu osrednje prireditve ob občinskem prazniku je potekala otvoritev likovne razstave ljubiteljskih slikarjev. Ogledati si jo je bilo mogoče v kulturni dvorani Destrnik. Sabina Žampa Otvoritev turistične kmetije Lovrec V času občinskega praznika je potekala tudi otvoritev Turistične kmetije Lovrec v Jiršovcih, ki je med našimi občani že zelo dolgo znana kot gostiteljica različnih praznovanj in dobre kulinarike. Tako so 22. maja odprli novi pristni domači prizidek, s čimer je kmetija povečala prostorske zmogljivosti in svojo ponudbo. Besedilo in fotografija: Sabina Žampa VINIČARIJA DESTRNIK Po osrednji prireditvi v Volkmerjevem domu je sledila otvoritev viničarije Destrnik. Občini je s pomočjo lastnih in državnih sredstev uspelo obnoviti nekoč Toplakov vrh. Gre za značilno vinogradniško stavbo, ki izvira iz 19. stoletja. Viničarija ima tipično razdelitev prostorov: v sredini sta »priklet« (veža) in črna kuhinja, desno je »hiša« (bivalni prostor), levo pa »mala hiška« (izba), iz katere vodijo stopnice v klet. Stavba je v celoti podkletena z obokano kletjo. Opremo so podarili številni občani občine Destrnik. Besedilo in fotografija: Sabina Žampa Občan - 20. junij 2008 3 Aktualno Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica Tel. 01 836 19 53, Faks 01 836 19 56 UGODNA SREDSTVA SKLADA ZA KMETIJSTVO, PODJETNIŠTVO IN INFRASTRUKTURO Pogostitev 70-letnikov Tudi letos je Občina Destrnik pogostila občane, ki so dopolnili 70 ali več let. Tradicionalne nedeljsko pogostitve se je udeležilo okrog 70 starejših občanov, ki so se veselo družili ob obloženih mizah, pijači in glasbi. Besedilo in fotografija: Sabina Žampa Ribnica, 21. maj 2008 – Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnica (v nadaljevanju: sklad) objavlja 4 javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1 %. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpisi imajo več rokov za prijavo, vendar bo v primeru predčasne porabe sredstev na spletnih straneh Sklada objavljeno njihovo zaprtje. KMETIJSTVO: Javni razpis za posojila v kmetijstvo – pridelava (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen upravičencem, ki investirajo v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanja kmetijskih gospodarstev ter urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Javni razpis za posojila v kmetijstvo – predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog na oba razpisa je 16. 6. 2008, zadnji pa 17. 9. 2008. Točenje županovega vina Vsako leto poteka v Destrniku tradicionalno točenje županovega vina. Letos so ga organizirali pri gasilskem domu, zraven pa so postregli še kislo juho. Besedilo in fotografija: Sabina Žampa PODJETNIŠTVO: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ur. list RS, št. 41/2008) je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v Republiki Sloveniji. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 7 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je 25. 5. 2008, zadnji pa 22. 12. 2008. INFRASTRUKTURA: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ur. list RS, št. 38/2008) je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je bil 19. 5. 2008, zadnji pa 22. 9. 2008. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisu dobijo na tel: 01 836 19 53 in na spletni strani sklada: http://www. rdf-sklad.si. 4 Občan - 20. junij 2008 Uradni vestnik 8/2008 20. junij 2008 LETO XIII, številka 8 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 623,2939 EUR/t – kalo 5 % 31,1647 EUR/t – marža 122,7453 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2006 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 777,2039 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,9119 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,9119 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 6. 2008. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2008-5, z dne 9. 5. 2008. Štev.: 354-1/2008-6 Datum: 11. 6. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el. Za boljši in skladnejši regionalni razvoj države – posvetovalni referendum o ustanovitvi pokrajin V Slovenski demokratski stranki se zavzemamo za ustanovitev pokrajin, saj o nujnosti njihove ustanovitve v Sloveniji pričajo številni kazalci. Naj spomnim, da so leta 1994 poslanke in poslanci v slovenskem parlamentu ustanovili občine ter tako omogočili, da so lokalne skupnosti prevzele odločanje in odgovornost za lastni razvoj. Če pa želimo enakomernejši razvoj tudi na gospodarskem področju in na regionalni infrastrukturi, moramo narediti še korak naprej. Razvoj lokalne samouprave in pretirana centralizacija nalog v Sloveniji izražata močno potrebo po krepitvi moči občine v razmerju do države, in sicer preko pokrajine kot druge ravni lokalne samouprave. Uvedba pokrajin bi omogočala decentralizacijo države, enakomernejši razvoj Slovenije, državljanke in državljani pa bi o Občan - 20. junij 2008 svoji usodi odločali bolj neposredno. Uvedba pokrajin bi prinesla tudi večjo možnost pridobivanja evropskih sredstev za razvoj. Z ustanovitvijo pokrajin bi država nanje prenesla precej nalog in pristojnosti – od šolstva, sociale, zdravstva, prometne infrastrukture ter del upravnih nalog. Skupaj z nalogami in pristojnostmi se na pokrajine prenašajo tudi sredstva zanje ter kadri. V koaliciji smo se za posvetovalni referendum (22. junija 2008) odločili zato, da bo opozicija prisiljena spoznati, da z miniranjem pokrajinske zakonodaje državljankam in državljanom Slovenije jemlje boljšo prihodnost. Možnost popravnega izpita bo še pred zaključkom tega mandata. In če opozicija tudi po referendumu ne bo glasovala za ustanovitev pokrajin, potem ne bo dala rdečega kartona le sama sebi, ampak tudi vsem državljanom Republike Slovenije. Z ustanovitvijo 14 pokrajin se je zdajšnja opozicija leta 2003 že strinjala, sedaj pa očitno tega projekta iz prestižnih politikantskih razlogov ne podpira. Projekt ustanovitve pokrajin podpirajo občinski sveti in župani, obe združenji SOS ter ZOS, Državni svet, saj se vsi zavedajo pomena regionalizacije. Z referendumom pa bo tako na mizi še zadnja, najbolj demokratična možna odločitev. V Slovenski demokratski stranki menimo, da je projekt ustanovitve pokrajin nacionalni projekt in kot tak eden najpomembnejših v zgodovini Slovenije. Franc Pukšič, poslanec SDS 5 Občan Izobraževanje vinogradnikov v Jiršovcih Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice je v torek, 27. maja, organiziralo izobraževanje članov ter ostalih vinogradnikov. Več kot 100 vinogradnic in vinogradnikov se je zbralo pri Lovrečevih v Jiršovcih – z namenom, da obnovijo svoje znanje o zelenih delih v vinogradih. Teoretični in praktični prikaz je opravil Andrej Rebernišek iz Kmetijsko svetovalne službe Ptuj. Poudaril je, da sta od pravilne nege trsa v dobi vegetacije odvisni količina in kakovost pridelka ter zdravstveno stanje vinograda. Dela v vinogradu morajo biti pravočasno in strokovno opravljena. Pletev ali odstranjevanje odvečnih poganjkov je prvo zeleno opravilo, ki ga moramo opraviti, ko so mladice zrasle do 15 cm – morali bi jo opraviti pred cvetenjem. Z rezjo je bil trs obremenjen z določenim številom očes, vendar so mladice pognale iz pregostih členkov in jalove mladice iz starega lesa. S pletvijo dosežemo pravilno razporeditev mladik, tako omogočimo boljšo osvetlitev listov in zračnost, s čimer pa ustvarimo tudi boljše pogoje za oploditev, obenem pa preprečujemo povečan napad gnilobe ob trgatvi. Pred cvetenjem pa moramo opraviti tudi pinciranje rodnih sadik, to pomeni, da odščipnemo vršiček v višini približno 10 cm. S tem dobijo kabrniki več hranilnih snovi. Pinciranje pa ni vedno uspešno, saj je oplodnja močno odvisna od vremenskih razmer v času cvetenja. Naslednje zeleno opravilo je odstranjevanje zalistnikov, ki je nujen ukrep pri sortah, pri katerih je problem z zasenčitvijo. Pri nekaterih sortah, kot so sauvignon, kerner, zeleni silvanec … odstranjujemo zalistnike v celoti, pri nekaterih pa jih pinciramo na dva zdrava lista, da ne poškodujemo zdravega očesa. Odstranjevanje zalistnikov je zelo pomembno opravilo v mladih nasadih, še posebej če želimo imeti v drugem letniku deblo. Pomembno zeleno opravilo je še odstranjevanje listja v predelu grozdja. S tem ukrepom bistveno izboljšamo prezračevanje območja grozdja in odebelitev jagodne kožice ter preprečujemo napad gnilobe. Liste je treba odstranjevati postopoma, sicer pride do pretiranega ožiga jagodne kožice, ki nato poči. To delo lahko opravljamo od sredine avgusta naprej. Tudi prikrajševanje mladic je zeleno opravilo, ki se ga lotimo takrat, ko večina poganjkov preraste zgornji par žic. Najpogosteje je to v prvi polovici junija, odvisno od moči vegetacije. Dovolj zgodnje prikrajševanje omogoči pravočasno razvijanje nove listne mase, ki je sposobna asimilacije. Zadnje zeleno opravilo je vršičkanje, ki ga v vinogradu začnemo takrat, ko pojenja močna rast mladic. Najpogosteje je to sredi avgusta. V Lovrečevem vinogradu so udeleženci poleg ročnih del v vinogradu videli tudi strojno čiščenje debel s pomočjo pletvenika in dobili veliko strokovnih nasvetov. Prvi del izobraževanja je bil v vinogradu. V drugem delu, ki je potekal v hiši, pokriti s slamo, je Andrej Rebernišek spregovoril o boleznih in škodljivcih vinske trte, predstavilo pa se je tudi podjetje Syngenta Agro d. o. o. iz Ljubljane s škropilnim programom za vinsko trto – s svojimi zaščitnimi sredstvi. Posebej so predstavili kemični pripravek Pergado. To je pripravek, ki preprečuje bolezen vinske trte – peronosporo tudi v zelo slabih vremenskih razmerah. Ko se škropivo na listih trte posuši, ga ni mogoče več izprati s površine, saj deluje iz notranjosti navzven. Pergado zagotavlja tudi koristno stransko delovanje na črno pegavost, rdeči listni ožig in po cvetenju na sivo plesen na grozdičih. Podjetje Syngenta je vse prisotne pogostilo s hrano in pijačo, z majicami ter pisali, trem izžrebanim udeležencem pa je podarilo še praktične nagrade. Udeleženci izobraževanja so poskusili tudi vino chardonnay – letnik 2004, ki ga je prispeval župan Občine Destrnik Franc Pukšič, član Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Z izobraževanjem in izmenjavo izkušenj so bili udeleženci zelo zadovoljni, zato si želijo še podobnih srečanj. Besedilo: Nada Zupanič GRADITEV KAPELE V JANEŽOVCIH - POPRAVEK Burinova kapela, prej Potočnikova oziroma Fuksova, z Marijinim kipom. Zaradi vlažnih sten se je sedanji lastnik Burina odločil, da jo podre in na istem mestu zgradi novo kapelo. Po mnenju starejše gospe Vodenškove iz Janežovcev je stara vsaj 80 let.« Pri tem je prišlo do napake v delu sestavka, da se je lastnik Burina odločil, da kapelo podre. Pravilno se glasi: Na pobudo gospoda Burina so se vaščani vasi Janežovci na vaškem sestanku odločili, da dotrajano kapelo obnovijo s skupnimi močmi in tako ohranijo kulturno dediščino še za naše zanamce. V prejšnji številki časopisa Občan je bil objavljen naslednji sestavek: »V Janežovcih je na desni strani ceste v smeri proti Rogoznici 6 Za nastalo napako se opravičujemo. Besedilo: Ksenija Munda Občan - 20. junij 2008 Občan ŠKL finale in finale državnega tekmovanja za starejše deklice V torek, 13. maja, smo se učenke in učenci OŠ DestrnikTrnovska vas odpravili na finale ŠKL nogometa v Škofjo Loko. Igrali smo proti OŠ Ilirska Bistrica. Zavedali smo se, da so močan nasprotnik, saj so prišli v finale prav tako kot mi. Vendar smo verjeli v svojo zmago in se zelo potrudili. V igro smo vložili vse svoje moči in na koncu zmagali. Te zmage smo se zelo veselili, saj smo lansko leto imeli smolo in bili drugi. Za popestritev pa smo poskrbele učenke devetega razreda s plesom pod vodstvom Natalije Hauptman. Bodrit nas je prišel tudi župan Franc Pukšič, s katerim smo delili veselje ob zmagi in dvigu pokala. Zahvaliti se moram tudi našim navijačem, ki so ustvarjali peklensko vzdušje in nam vlili dodatnih moči. Druga sezona ŠKL in že zmaga. Presrečni smo zapustili športno dvorano Poden in se s pesmijo na obrazu veselili poti domov, na naš Destrnik. V sredo, 14. maja, smo se učenke letnik 1993 in mlajše Športni dan ŠPORT ŠPAS – DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas je sodelovala na akciji organizacije Šport Špas in pripravila poseben športni dan, namenjen učencem pa tudi ostalim občanom. 10. maja smo na pohod po občini povabili starše naših učencev, stare starše, sosede in prijatelje. Kar nekaj ljudi se je vabilu tudi odzvalo, saj je šlo za prvo tako druženje s šolarji, z učitelji in drugimi starši. Pohod ni bil preveč naporen in ob lahnem tempu je pogovor hitro stekel. Zadovoljni smo se vrnili na šolsko igrišče, kjer so nekateri prejeli tudi priznanja za sodelovanje. Kot najmlajši udeleženki sta priznanje prejeli štiriletni Nika Muršec in Lisa Mari Mahorič, najstarejši udeleženec pohoda pa je bil gospod Janez Mahorič. Priznanji za najštevilčnejšo družino, ki se je udeležila pohoda, sta prejeli družini Fleten in Fridl. Dan se je kmalu prevesil v popoldan in pohodniki so se razkropili proti domu. V sklopu projektov EKO šola in Zdrava šola si obetamo še veliko skupnih akcij za izboljšanje odnosov ter aktivno preživljanje prostega časa. Vsem se zahvaljujemo tudi za odpadni papir, ki ste ga podarili našim učencem, saj smo tako očistili okolje in obvarovali kar nekaj dreves pred posekom. Zbiranje starega papirja se bo nadaljevalo tudi v novem šolskem letu. Maja Nerat, OŠ Destrnik-Trnovska vas Zmagovalna ekipa ŠKL Stojijo od leve: vodja ekipe ravnatelj Drago Skurjeni, mentor ekipe dečkov Drago Prelog, učenci: Tomaž Zorec, Lovro Bočkaj, Rok Kajzer, Florjan Fras, Denis Perger, Sandi Lenart; mentor ekipe deklic Gorazd Voglar in učenka Sara Belec. Klečijo od leve: Julija Petrovič, Nina Podhostnik, Žan Kranjc, Davor Fleten, Mateja Horvat odpravile na državno finalno tekmovanje v nogometu v Ljubljano. Upale smo, da bomo dosegle 1. mesto, vendar smo zaradi smole in utrujenosti od vožnje prvo tekmo izgubile s tri proti dve. Sanj o finalu je bilo konec. Zbrale smo dodatno energijo in še odločneje stopile na travnato zelenico. Pokal in medalje bosta naši. Bomo pač tretje v Sloveniji. Zelo smo se potrudile in na koncu zmagale z rezultatom 6 : 1 proti ekipi iz OŠ Prule. Smo tretje v državi. S tem uspehom smo zadovoljne, vendar ima tretje mesto malce grenak priokus. Gledale smo finale in ugotovile, da smo kakovostnejša ekipa od obeh finalistk. Preselile smo se na stadion, kjer igra tekme ekipa Interblocka in si ogledale tekmo VIP-ovcev, za katere je nastopal tudi naš ravnatelj Drago Skurjeni. Zelo so se trudili, vendar proti ekipi naše zlate nogometne selekcije niso bili uspešni. Po svečani podelitvi pokalov, medalj in dresov smo odšli na kosilo, nato pa še na pico ter sladoled. Naj se ve, da se z dekleti šaliti ne gre. Našim zanamcem pa želimo, da bi tudi oni tako dobro nastopali na tekmovanjih širom po Sloveniji in dostojno zastopali sebe, našo šolo ter svoj kraj. Saša Fras, 9. a KOLEDAR PRIREDITEV: JUNIJ: 28. junij – Srečanje pevskih zborov društva upokojencev Junij – Turnir v malem nogometu Junij – Zaključek šole in obeležitev dneva državnosti JULIJ Julij – Žetev žitaric Julij – Izlet v Gardaland AVGUST 17. avgust – Kmečki praznik 27. avgust – Občinsko prvenstvo v tenisu Avgust – Kolesarjenje do Sv. Trojice Občan - 20. junij 2008 7 Občan OŠ Destrnik-Trnovska vas prvak ŠKL v nogometu Deklice bronaste na državnem finalu v nogometu mesto pa so s 6 : 1 premagale OŠ Prule. Prvo mesto je osvojila OŠ Šentjernej, ki je po izvajanju kazenskih strelov premagala OŠ Tržišče. Športni pedagogi OBISK IZ WILDONA Bronasta medalja na državnem tekmovanju v nogometu Stojijo: ravnatelj Drago Skurjeni, Sara Belec, Gorazd Voglar, Ines Vrečar, Martina Muršec, Martina Fleten čepijo: Julija Petrovič, Saša Fras, Nina Podhostnik Ekipa učencev in učenk OŠ Destrnik-Trnovska vas je v letošnjem šolskem letu že drugič sodelovala v tekmovanju ŠKL nogomet. Skozi predtekmovanje se je prebila brez izgubljene točke. V finalu so se 13. maja v športni dvorani Poden v Škofji Loki pomerile ekipe srednjih in osnovnih šol. Pri osnovnošolcih sta se pomerili ekipi OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ A. Žnideršiča/ D. Ketteja Ilirska Bistrica. Tekma je bila odigrana v štirih četrtinah. Prvo četrtino so dobile deklice iz Destrnika 1 : 0, v drugi četrtini so po trdi in atraktivni igri dečki iz Ilirske Bistrice izenačili na 1 : 1. V tretji četrtini je Nina Podhostnik iz prostega strela s svojim drugim zadetkom povišala rezultat na 2 : 1 za OŠ Destrnik-Trnovska vas. V zadnji četrtini so se fantje po nervozni in trdi igri razšli z neodločenim rezultatom 1 : 1. Za dečke iz Destrnika je zadel Denis Perger. Na koncu so se veselili učenci OŠ DestrnikTrnovska vas, saj so s skupnim rezultatom 3 : 2 premagali nasprotnike in postali zmagovalci ŠKL v nogometu za sezono 2007/2008. Za najboljšo igralko je bila proglašena Nina Podhostnik iz OŠ Destrnik-Trnovska vas. Projekt ŠKL OŠ Destrnik-Trnovska vas so podprli Občina Destrnik, trgovina z igračami Pikapoka vse za otroka d. o. o. (Volgemut), MKZ elektro d. o. o. Ptuj in Biro Cvetko Ptuj. Že naslednji dan (14. maja) so se deklice udeležile finala državnega prvenstva v nogometu v Ljubljani. Na stadionu ŽAK Šiška so bili odigrani finalni turnirji za osnovne šole, šole s prilagojenim programom in srednje šole. Deklice OŠ Destrnik-Trnovska vas so se z OŠ Šentjernej pomerile za vstop v finale in izgubile z 2 : 3. V tekmi za tretje Direktor zavoda ŠKL Vojko Korošec predaja pokal Denisu Pergerju 8 V petek, 23. maja, smo na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas gostili prijetni predstavnici šole iz avstrijskega Wildona – ravnateljico gospo Christo Dörr in njeno namestnico gospo Berger. Med šolama potekajo dogovori glede partnerske izmenjave, ki bo stekla v prihodnjem šolskem letu. Šoli bosta sodelovali na glasbenem, kulturnem in športnem področju. Ravnatelj gospod Drago Skurjeni je gostjama razkazal šolo in njeno okolico, nad videnim sta bili zelo navdušeni. Ob koncu druženja je ravnatelj gostjama izročil šolsko glasilo, tujejezični predstavitvi šole na zgoščenki, in simbolični spominek, ki so ga izdelali učenci naše šole. Klavdija Heric OŠ Destrnik-Trnovska vas Namestnica ravnateljice wildonske šole gospa Berger, ravnatelj Drago Skurjeni, ravnateljica wildonske šole Christa Dörr, profesorica Klavdija Heric Ekobralna značka V tem šolskem letu smo se prvič vključili v ekološki natečaj: Onežimo svet v okviru projekta Ekobralna značka, ki je potekala na matični in na podružnični šoli. Ekobralno značko organizira društvo Jasa iz Ljubljane. Vsi učenci so bili seznanjeni z zgodbico iz knjige Kresnička na dlani. Na prvi triadi so učenci poslušali zgodbico Zvesti jazbec, na drugi zgodbico Vejak, na tretji pa so spoznali zgodbo z naslovom Sreča žalostnega zmaja. Zgodbo sem predstavila v okviru knjižnično-informacijskih znanj. Ekološke vsebine teh zgodbic so potem prenesli v posamezne vsebine učnih ur. Učenci so se aktivno vključili v ta projekt in sodelovali na različne načine. Tako so uprizorili dramatizacijo igrice z naslovom Belo in črno (pod mentorstvom učiteljice Andreje Anžel). Nekateri učenci so likovno ustvarjali, drugi so pisali spise in pesmice, nekateri so se preizkusili celo v ustvarjanju stripov. Izdelke učencev smo poslali na društvo Jasa, ki nas je pohvalilo za izvirne izdelke o varovanju okolja. Ekobralno značko je osvojilo 98 učencev. Vsem iskreno čestitam. Zahvala pa gre tudi vsem učiteljicam in učiteljem, ki so kakor koli aktivno sodelovali pri tem projektu. Lilijana Pisar Občan - 20. junij 2008 Občan Nogometni ekipi OŠ Destrnik-Trnovska vas zopet na slovenskem osnovnošolskem zmagovalnem prestolu Po osvojitvi prvega mesta in pokala za najboljšo združeno ekipo dečkov ter deklic v tekmovanju ŠKL nogomet smo z velikimi ambicijami pričakovali finala v posameznih skupinah. Tako je ekipa dečkov v tekmovanju štirih najboljših ekip iz Slovenije (OŠ Ilirska Bistrica, OŠ Ig pri Ljubljani, OŠ Kranj in naše OŠ) osvojila 3. mesto. V Ilirsko Bistrico je odpotovala nepopolna ekipa, saj je imel najboljši igralec Denis Perger obveznosti do reprezentance, za katero nastopa v kadetski vrsti. Ekipa deklet je na Destrniku v konkurenci ekip iz OŠ Ig pri Ljubljani, OŠ Ilirska Bistrica in OŠ Borcev za severno mejo iz Maribora zanesljivo opravila z vsemi ekipami, jih prepričljivo premagala ter se tako drugič zaporedoma zavihtela na zmagoviti oder. Dekleta so dvignila pokal, ki nam je ostal v trajno last. Čestitke obema ekipama in zahvala za njihov trud ter promocijo kraja, občine in šole. Dani rezultati nas obvezujejo k strokovnemu in h kakovostnemu delu še naprej, mlajša ekipa pa je na medobčinskih in področnih tekmovanjih v nogometu pokazala, da se za podobno visoke in uresničljive cilje v tekmovanju ŠKL na področju Slovenije ni bati. Zdrav duh v zdravem telesu Po načelu »Zdrav duh v zdravem telesu« se vrstijo različne športne aktivnosti za osnovnošolsko mladino. Tekmovanj se udeležujejo tudi naši učenci. 17. aprila je bil v Kranju finale državnega prvenstva v plavanju, ki se ga je udeležil učenec tretjega razreda Filip Farazin. Nastopal je v kategoriji gibalno oviranih otrok v disciplini 50 m prosto. Tekmovali so učenci in učenke, združeni v enotno starostno kategorijo. Pokriti bazen v Kranju je že pred začetkom tekmovanj obetal vrhunski športni dogodek. Tribune so bile zasedene že uro pred začetkom nastopov. Dogodek so burno spremljali tudi ravnatelj šole Drago Skurjeni in starša učenca. Po himni in svečani otvoritvi so se otroci že začeli ogrevati. Kljub tremi je Filip ob bučni podpori s tribun suvereno opravil nalogo in tekmovanje končal z osvojenim naslovom državnega prvaka. Izredno vesel svojega rezultata je ponosno stopal proti zmagovalnemu odru medalji naproti. Po obveznem fotografiranju je s starši odšel še na kratek izlet in dobro kosilo. Prepričani smo, da mu bo dogodek ostal v lepem spominu, delavci šole pa mu ob naslovu državnega prvaka iskreno čestitamo. Gorazd Voglar Rokomet V ponedeljek, 2. junija, je v ormoški športni dvorani na Hardeku potekalo področno tekmovanje v rokometu za mlajše deklice. Na turnir sta se uvrstili po dve najboljši ekipi s ptujskega območja (OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Gorišnica) in najboljši ekipi z ormoškega območja (OŠ Ormož in OŠ Središče ob Dravi). Finalni boji so potekali po sistemu vsak z vsakim, največ rokometnega znanja in veščin pa so prikazale učenke naše šole, ki so brez izgubljene tekme prepričljivo osvojile prvo mesto ter naslov področnih prvakinj. Dokazale so, da se da z veliko volje, elana in želje uspešno konkurirati tudi ekipam šol, ki imajo v svojih krajih rokometne klube. Kakovostno delo v interesni dejavnosti rokometa je obrodilo sadove tudi v mlajših skupinah. Prav gotovo bomo za ta dekleta še slišali, saj so na šolo prinesle nov zagon v tej športni zvrsti, s tem pa so za ta dinamični šport z žogo navdušile tudi ostale učenke. Filip Farazin, 3. a, je v Kranju osvojil zlato medaljo na državnem prvenstvu v plavanju za gibalno ovirane otroke Športni pedagogi na OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 20. junij 2008 Zmagovalna ekipa ŠKL nogomet Stojijo od leve proti desni: trener ženske ekipe Gorazd Voglar, trener fantovske ekipe Drago Prelog, tekmovalci: Katja Fras, Sara Belec, Zofija Švarc, Tomaž Zorec, Mateja Horvat, Florjan Fras, Sandi Lenart, Denis Perger, Rok Kajzer, vodja ekipe ravnatelj Drago Skurjeni čepijo od leve proti desni: Lovro Bočkaj, Marina Fleten, Julija Petrovič, Nina Podhostnik, Saša Fras, Ines Vrečar, Davor Fleten, Martina Muršec, Žan Krajnc 9 Občan POPOLNA PREOBRAZBA – »Smetko postal je Cvetko« Od 21. do 23. maja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Festival ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju. V treh dneh se je tam zvrstilo več kot 3000 nastopajočih, ki jih je, kot je povedal g. minister dr. Milan Zver, združeval skupen interes: vzpodbujati inovativen način reševanja problemov in sposobnost uresničevanja idej. Naši učenci in učenke ter seveda tudi učitelji in učiteljice so bili kljub množici nastopajočih na festivalu zelo opaženi ter tudi pohvaljeni. Pred našim razstavnim prostorom se je skozi dan ustavljalo ogromno ljudi, ki so hvalili kreativnost in ustvarjalnost učencev naših dveh šol. In kaj smo predstavili slovenski javnosti? Učenci 6. b razreda so pod mentorstvom Mire Anderlič raziskovali, koliko smeti »pridela« posamezni razred v šoli: v enem tednu, mesecu, letu ter koliko jih »ustvari« »cela šola« v desetih mesecih na področjih: – prehrane (embalaža in organski odpadki), – higiene (brisače, prtički, toaletni papir, milo). Zanimalo jih je še, kolikšna je poraba vode in energije na razred ter vse učence. Znotraj raziskovanja so iskali načine in rešitve: kako »proizvajati« manj smeti ter porabiti manj vode in energije. Da je tedenska količina šolskih odpadkov res velika, so nazorno pokazali z maskoto Smetka, saj je narejen iz šolskih odpadkov (brisače, prtički, plastična jogurtova embalaža), ki nastanejo v enem tednu. Pod vodstvom Janka Mariniča so kiparili tako dolgo, da so porabili vse odpadke enega tedna. Kot so pokazali učenci, se lahko tudi smeti porabijo za kaj koristnega npr. za material, ki Smetku omogoči POPOLNO PREOBRAZBO v Cvetka. Učenci so Cvetka oblikovali tako, da je zunaj Smetko, nato pa kot feniks vstane kot Cvetko. 10 Razstava je s pomočjo fotografskega materiala in maskote Smetka Cvetka (1,5 m x 1,5 m) razkrila podatke, nad katerimi se velja zamisliti ter zagotovo vzpodbuja k drugačnemu načinu razmišljanja ob razsipni rabi papirne in plastične embalaže. Ob raziskavi, razstavi in maskoti Smetka Cvetka so učenci pod mentorstvom Andreje Anžel odigrali še gledališko igrico ČRNO-BELO. Igralci so se nadvse izkazali. Za OŠ Destrnik-Trnovska vas Mira Anderlič PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU BRALNE ZNAČKE V torek, 27. maja, je bila v kulturnem domu prireditev ob zaključku bralne značke na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas. Naš gost je bil pesnik, pisatelj, igralec, dramatik, glasbenik in pevec Matjaž Pikalo. V zelo pestrem literarno-pevskem nastopu je na zanimiv način predstavil nekaj svojih del za otroke in mladino. Nekatere pesmi, ki jih je tudi uglasbil, je zapel ob spremljavi harmonike. Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. V tem šolskem letu je v tej dejavnosti sodelovalo 126 učencev matične in 38 učencev podružnične šole Trnovska vas. 11 učenk 9. razreda je za bralno značko bralo vsa leta, zato so si pridobile naziv zlata bralka, za kar jih bo Društvo Bralna značka Slovenije nagradilo z bogatim knjižnim darilom. Mateja Miklošič, mentorica bralne značke Občan - 20. junij 2008 Občan SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SPODNJEGA PODRAVJA IN PRLEKIJE 26. aprila je bilo v organizaciji ZRS Bistra Ptuj na OŠ Destrnik-Trnovska vas 16. srečanje mladih raziskovalcev. Ti so predstavili 37 nalog z naslednjih področij: kemija in ekologija z varstvom okolja, biologija, matematika, fizika, sociologija, slovenščina, pedagogika, psihologija, etnologija, turizem ter umetnostna zgodovina. Učenci naše šole so predstavili pet raziskovalnih nalog: – Katja Krajnc in Igor Muršec sta predstavila nalogo Viri pitne vode v občini Trnovska vas, mentorica je bila Dragica Pešakovič. Naloga je dobila zlato priznanje in se uvrstila na državno srečanje. – Tamara Trinkaus in Katja Fras sta predstavili nalogo Rimska števila, mentorica je bila Stanka Drobnak. Za nalogo sta prejela srebrno priznanje. – Maruša Horvat in Saša Fras sta pripravili nalogo Magični kvadrati, mentorica je bila Stanka Drobnak, z naloga sta osvojili zlato priznanje. – Aleksandra Arnuš, Lea Markovič in Sanja Potrč pa so pod mentorstvom Aleša Marđetka pripravile nalogo Muzej domače hrane in mlinarstva. Naloga je prav tako dobila zlato priznanje in se je uvrstila na državno srečanje. – Petra Kramberger in Tina Zorec sta pod mentorstvom Maje Nerat pripravili nalogo Vrednote učencev v šoli. Prejeli sta srebrno priznanje. Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije je bilo 30. maja 2008. Naloga Viri pitne vode v občini Trnovska vas je osvojila bronasto, naloga Muzej domače hrane in mlinarstva pa srebrno priznanje. Čestitamo. OŠ Destrnik-Trnovska vas SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE ZA MLADE RAZISKOVALCE V petek, 30. maja, smo se udeležili finalnega dela državnega tekmovanja mladih raziskovalcev, ki ga prireja ZOTKS v Murski Soboti. V kategoriji »ekonomija in turizem« smo tekmovali z nalogo »Muzej domače hrane in mlinarstva«. V njej smo predstavili svoje ideje, kako bi spremenili nedelujoči mlin v Trnovski vasi v atraktivno turistično točko. Nalogo sta pod mentorstvom učitelja Aleša Marđetka predstavljali učenki Aleksandra Arnuš in Sanja Potrč, obe iz 9. b razreda. V konkurenci še enajstih osnovnih in srednjih šol sta jo zelo dobro predstavili in zagovarjali pred komisijo. V močni konkurenci smo dosegli srebrno državno priznanje, kar je lep uspeh – še posebej glede na to, da smo tekmovali tudi proti maturantom srednjih turističnih in ekonomskih šol. Dobro se je odrezala še ena naloga iz naše šole, in sicer »Viri pitne vode v občini Trnovska vas«, ki sta jo pod mentorstvom učiteljice Dragice Pešaković izdelala učenca Katja Fras in Igor Muršec. Naloga se sicer ni uvrstila na finalni del državnega tekmovanja, je pa dosegla državno bronasto priznanje. VIDEOKONFERENCA 15. aprila smo se v okviru konference SIRIKT 2008 udeležili videokonference z naslovom »Učenci in dijaki se predstavimo«, kjer so imeli učenci ter dijaki možnost predstavitve svojega dela in vizije inovativnega pouka ter dela na šoli. Na tak način se želi spodbuditi učence in dijake k medsebojnemu spoznavanju ter sodelovanju (debata, izmenjava mnenj in pričakovanj o lastnem izobraževanju) ob uporabi novih tehnologij. Naši učenci so pripravili 5-minutno predstavitev na temo »Virtualni prijatelj« in nato sodelovali v pogovoru z ostalimi sodelujočimi. Na konferenci sta sodelovali Anja Gabrovec (7. b) in Anja Šprah (9. b), ogledali pa so si jo tudi predstavniki učencev od 3. do 9. razreda. Valentina Vrhovšek Malovič OŠ Destrnik-Trnovska vas Evropa v šoli V šoli smo pisali slovenske in kitajske črke. Učiteljica je nekaj izdelkov poslala na CID v Ptuju. V šolo so sporočili, da je med nagrajenimi tudi moj izdelek. V sredo, 21. 5. 2008, me je mami peljala na podelitev, prišla je tudi učenka 1. razreda Teja Žugman. Tudi njen izdelek je bil izbran in nagrajen. Z nami sta bili tudi učiteljici Marjeta in Stanka. S Tejo sva dobili priznanje in čokolado. Priznanje sem prinesla v šolo in ga pokazala svojim sošolcem. Tjaša Vrhovšek, 2. a OŠ Destrnik-Trnovska vas Postavitev majskega drevesa Tudi letos smo se na zadnji aprilski dan zbrali domačini vasi Jiršovci in Strmec pri Destrniku ter s skupnimi močni postavili majsko drevo na eni izmed najvišjih točk v občini Destrnik. Po običaju tudi letos ni manjkalo dobre volje, dobre kapljice ter prijetnih občutkov. Besedilo in fotografija: Lidija Samec Aleš Marđetko OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 20. junij 2008 11 občan ZAKAJ? Ob 10. občinskem prazniku sem prejel vabilo, naj se udeležim osrednje prireditve, na kateri mi bo podeljeno občinsko priznanje. Iz spoštovanja do lokalne skupnosti in do ljudi, s katerimi sem delal, sem se zahvalil za povabilo ter pojasnil, da se podelitve ne bom udeležil. V obrazložitvi ob podelitvi priznanja, za katerega me je predlagal g. župan, so navedene številne zasluge za razvoj kraja. Res je, da sem se v družbenopolitično življenje kraja začel vključevati že nekoliko prej, vendar to tukaj sploh ni pomembno. Pomembno je, da zasluge, navedene v utemeljitvi priznanja, spadajo v prejšnje tisočletje. Takrat je skupina, v kateri sem bil sicer aktiven vse do leta 2008, delovala pošteno, z občutkom za enakomeren razvoj občine – vseh njenih delov. S tem seveda ne namigujem, da se sedaj ne dela pošteno. Številna naša prizadevanja so prispevala k razvoju občine. Čeprav se je že takrat ta osredotočal predvsem na osrednji del občine, se je v pravem duhu lokalne samouprave v občinskem proračunu zmerja našel kakšen (takrat še) tolar, ki je poskrbel, da se tudi v obrobnih vaseh ni izgubil občutek razvoja. Govorim predvsem o svoji vasi Ločki Vrh, navedeno pa drži tudi za nekatere druge zaselke v občini. S časom in s spremembo v razmišljanju vodilnih v občini je nastopil drugačen način razvoja. Nastajati so začeli vsakoletni prioritetni programi vlaganj v razvoj infrastrukture; nekatere izmed prioritet so bile realizirane, druge pa so se zamaknile v naslednje proračunsko leto ali pa izbrisale. 12 V vasi Ločki Vrh imamo to smolo, da smo obrobna vas in da je del infrastrukture v lasti sosednje občine Trnovska vas – kljub dejstvu, da jo koristimo občani Destrnika. To je razlog številnih zapletov pri vzdrževanju te infrastrukture (cest in bankin, košnji, pluženju ipd.). Kot posledica tega so ceste in brežine v določenih zaselkih še vedno makadamske, neurja pridno odnašajo gramoz, brežine plazijo, medtem ko se lokalni skupnosti (Destrnik in Trnovska vas) ne moreta ali nočeta dogovoriti za program sanacije oziroma vzdrževanja. Dogovoriti se ne moreta ali nočeta tudi za investicije v nekatere nove projekte. Občina Destrnik z različnimi velikimi investicijskimi programi na drugih področjih stvari prelaga že od leta 1998. Občina Trnovska vas pa po zadnji izjavi odgovornih iz njihove sredine nima interesa, kar je tudi logično. V Ločkem Vrhu imamo zaselek, v katerem je zaradi kakovosti ceste vprašljiva morebitna intervencija v primeru elementarne nesreče. Pridobili smo sicer del odstopnih izjav za zemljišča, potrebna za ureditev cestišča, sedaj bi pa morali tisti, ki so se zemlji odrekli, plačati še odmero. Sprašujem se, ali bi bilo tudi to dovolj, da se stvari premaknejo. V vseh primerih, pri vseh odprtih velikih problemih človeka, nazadnje ostaneš sam. Vprašaš se, čemu sploh lokalna skupnost? V statutu občine je lepo naveden njen namen, med navedbami je tudi skrb za enakomerni razvoj vseh delov občine. Ljudje si preprosto ne moremo biti sami krivi, da živimo v predelih, ki so odmaknjeno od središča. Občina bi morala imeti posluh tudi zanje. V naši občini se dogaja, da se v nekaterih drugih zaselkih ob določenih težavah polagajo robniki za obračanje avtobusa ipd. V program občine prideš le, če si v »boljših« odnosih z nekaterimi posamezniki. Direktor občine ti, ko zima podre tri drogove za razsvetljavo, pojasni, da naj se pač odstranijo, razsvetljava bo pa za 120 m krajša (na srečo so bili zadnji trije). Pri tem pomisliš, da si bil izvoljen v občinski svet iz vasi, kjer se tudi v več kot 10 letih ni nič naredilo. Pomisliš, kako bi se lahko veselil priznanja, ko pa se pri vsakodnevnem srečevanju z ljudmi vedno postavi velik zakaj. Zakaj ni tega, zakaj ni onega? nakazujejo. Občinski praznik Ne zanimajo me nepravilnosti, vendar obstajajo dejstva, ki na to občine«. je namenjen praznovanju kulturnih, športnih in razvojnih dosežkov. Kljub zgoraj navedenemu občini čestitam za zadnjih letih, dosežke v čeprav z grenkim priokusom! Še bog ni za vse, kaj šele občina. Upam, da se bo v doglednem času tudi v naši ožji lokalni skupnosti kaj spremenilo in da bo tudi za vaščane iz vasi, kot so Ločki Vrh, Strmec pri Destrniku in še katere, občinski praznik res športni, kulturni in razvojni, skratka veseli praznik, saj si tudi ljudje iz teh predelov zaslužimo, da se znajdemo v tako imenovanem »mozaiku Venčeslav Kramberger SMEH NI GREH • Podjetnik se je predčasno vrnil s službenega potovanja in z ženo v postelji odkril svojega namestnika. “Milan, kaj pa ti delaš v postelji z mojo ženo?” je presenečeno vzkliknil. “Isto kot v podjetju!” se je oglasila žena. “Popravlja tvoje napake!” • Starejša zakonca si ogledujeta živalski vrt. Ko gresta mimo opic, je rekel mož ženi: »Tvoje sorodstvo.« Žena odgovori: »Ja, po tvoji strani.« • ”Gospa, vi imate pa res neotesanega moža. Včeraj mi je rekel, da sem krava!” “Oprostite, toda tak je. On ljudi vedno sodi po zunanjosti.” • “Kaj boš delal v nedeljo zvečer?” “Kakor vedno!” “In kaj je to?” “Trgal bom listke za loto!” • Študent je mami poslal telegram: “Pripravi očeta. Izpiti se niso posrečili!” Mama mu je odgovorila: “Oče je pripravljen! Pripravi se še ti!” Občan - 20. junij 2008 Občan PSI IN POČITNICE Prihaja čas počitnic, veselja in brezskrbnosti – tako za nas pa tudi za naše štirinožne prijatelje. Čeprav je dopust tudi čas brezskrbnosti, moramo poskrbeti za najnujnejše ukrepe, ki bodo naše štirinožne prijatelje obvarovali pred poletnimi tegobami. Vročina in sopara nista pasja zaveznika, še zlasti ne za dolgodlake in polarne pse. Psi veliko laže prenašajo zimo in mraz kot pa vroče ter vlažno poletje, zato imajo naši štirinožni prijatelji poleti veliko več težav. V toplejših dneh s psi pogosteje odhajamo na sprehode, izlete, potovanja in piknike, torej smo poleti precej bolj aktivni, z nami pa tudi naši pasji prijatelji. Vedeti moramo, da živali teže prenašajo vročino kot ljudje, telesna temperatura živali je namreč višja od človeške. Zato je prav, da v vročih dneh kot osveščeni in odgovorni lastniki ustrezno poskrbimo za svoje živali. Ne glede na to, ali pes biva v hiši ali zunaj nje, mu moramo narediti čim ugodnejše bivalne razmere. Za pse bo najbolje, če jim dovolimo, da vroče, soparne dni preživijo leže v senci in jim vsaki dve uri zamenjamo vodo, pri tem jih čim manj vznemirjamo. Tudi v prijetno ohlajenem stanovanju bodo zadovoljni. Zvečer, ko se vročina umiri in začne pihljati lahen vetrc, pa se bo prilegel sprehod. Priporočljivo je psa tudi vsaj občasno poškropiti ali tuširati z vodo. Če gre sam vanjo, še toliko bolje, sicer pa ga lahko osvežimo mi. Pri tem moramo paziti, da zaradi povzročitve šoka spričo nenadne spremembe ne uporabljamo vroče ali hladne, pač pa mlačno vodo, ki jo po potrebi lahko ogrejemo tudi na soncu. Za živali je prav tako značilno, da nimajo žlez znojnic po vsej kožni površini, zato je oddajanje toplote zgolj skozi kožo prepočasno. Najpomembnejši način oddajanja toplote pri psih in mačkah je zato sopenje. Vendar tudi sopenje ni vedno dovolj za ustrezno znižanje telesne temperature. Škodljivi učinki povišane telesne temperature lahko posledično privedejo do odpovedi organov ali pa so povezani z močno dehidracijo. Veliko ljudi tudi dopust preživi s svojim štirinožnim prijateljem. Preden pa se odpravimo z njim na pot, moramo pomisliti na nekatere stvari, da nam dopusta ne bodo zagrenili že na meji ... Za potovanje zunaj meja Slovenije potrebuje naš kuža evropski potni list (modra knjižica) in mikročip. Cepljeni morajo biti proti steklini, od zadnjega cepljenja mora preteči več kot mesec, vendar ne več kot leto dni. Cepljeni morajo biti vsi psi, starejši od treh mesecev. Ti pogoji veljajo za potovanja znotraj Evropske unije in za Hrvaško. Kot vidimo, je za nastanek težav velikokrat potrebna samo majhna nepazljivost ali napaka. Če jih poznamo in se jim pravočasno izognemo, bomo našemu kosmatincu tudi v pripeki življenje naredili prijetno, kar nam bo nedvomno bogato poplačal s pasjo zvestobo ter hvaležnostjo. Ker je po toči običajno prepozno zvoniti, prihranimo nevšečnosti tako sebi kot psu in poletne počitnice bodo lepe. Naj bo poleti prijetno tudi našim kužkom! ZA NAŠE ZDRAVJE HREN PROTI INFEKCIJI Hren ima velik pomen tudi v zdravilstvu. Veliko glikozidov gorčične kisline ima močan antibiotičen učinek, predvsem na obolenja sečevoda in dihalnih poti. Naribano korenino pomešamo s sladkorjem ali z medom – pomaga pri infekcijah ledvic in mehurja, pri težavah z želodcem in s črevesjem, pri prehladu, kašlju in zvišani temperaturi. Hren pomaga tudi pri protinu in revmatizmu. SLADKORNA BOLEZEN IN PREHRANA Prehrana z malo ogljikovih hidratov lajša nadzor nad telesno težo in ravnjo sladkorja v krvi pri osebah, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2. To so ugotovili švedski znanstveniki, ki menijo, da ima takšna prehrana dolgoročen uspeh pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Kot glavni vzrok navajajo zmanjšano raven sladkorja v krvi, zaradi česar se zmanjša potreba po inzulinu, dodajajo znanstveniki. DEPRESIJA PRI ŽENSKAH Ženskam, mlajšim od 45 let, ki padejo v depresijo, grozi zmanjšanje kostne mase. To so dognali ameriški znanstveniki v najnovejši raziskavi. Največja izguba kostne mase se je pojavila v kolkih, za kar naj bi imele ženske v depresiji kar osemkrat večje možnosti od tistih, ki ne trpijo za depresijo. Fraktura kolka je potencionalno celo smrtno nevarna in je ena od najpogostejših posledic osteoporoze. Rezultate raziskave je objavila neka ameriška strokovna revija, raziskovalci pa so analizirali 133 žensk, starih od 21 do 45 let. Depresija ima tako na količino kostne mase (glede na to raziskavo) večji vpliv kot vsi ostali doslej znani dejavniki, ki pripeljejo do osteoporoze, to so kajenje in pomanjkanje kalcija ter telesne dejavnosti. Jasmina Bauman Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si želel in zlato srce si imel. V duši vse nas zaboli, oko se vsem nam orosi, a spomin je vedno znova živ na naše skupne srečne dni. V SPOMIN Branka Kramberger Žalosten in boleč je spomin na 15. junij, ko minevajo 3 leta, odkar smo te tako nenadoma za vedno izgubili dragi mož, ata, tast in stari ata Alojz Fuks Janežovski Vrh 15 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Tvoji najdražji Občan - 20. junij 2008 13 Občan Sobne rastline Sobne rastline lahko v hipu spremenijo neprijazen prostor v toplo in domačno sobo. Izberimo takšne rastline, ki bodo ostale zelene, če jih bomo le pravilno negovali. Večina trajnic, tudi tiste rastline, ki pozimi sicer upočasnijo rast in odvržejo liste ter spomladi znova vzcvetijo, ostane pozimi v stanovanju zelena. Preden rastlino kupimo, se posvetujmo z vrtnarjem ali natanko preberimo navodilo za njeno nego; nekatere so odporne, kot da ne bi bile žive, druge potrebujejo natančno določeno življenjsko okolje. Poskrbimo za zdravje lončnic Če imamo vrt ali balkon, poleti postavimo lončnice na svež zrak in sončno svetlobo. Če balkona nimamo, odprimo okna, da pride v stanovanje svež zrak, vendar varujmo rastline pred prepihom. Če raste ločnica preveč v višino, ji odščipnimo vrh, da začne poganjati iz korenine. Zalivanje Rastline zalivamo samo, kadar je to potrebno. Preden jih znova zalijemo, naj se zemlja skoraj posuši. To pomeni, da moramo večino lončnic v času med pomladjo in jesenjo zaliti enkrat do trikrat na teden, pozimi pa samo enkrat do trikrat na mesec. Poletno zalivanje uvedemo, ko začne vreme postajati toplejše. Deževnica je najboljša voda za zalivanje. Zbirajmo jo, če imamo to možnost. Sicer pa je za večino rastlin dobra tudi vodovodna voda. Občutljive rastline zalivajmo z vodo, ki je čez noč stala v vrču, da se je ogrela na sobno temperaturo in da je izhlapelo nekaj klora. Kaktej pozimi ne smemo zalivati, razen če je videti, da venejo, pa še takrat jih zalijemo samo malo. Pol ure po zalivanju poglejmo podstavke pod cvetličnimi lonci in odlijmo odvečno vodo. 14 Lončnice zalivamo z zalivalko z dolgim dulcem naravnost v zemljo in pazimo, da ne zmočimo listov. Lahko pa lonček postavimo v vodo, ki naj sega do višine prsti v njem, in ga namakamo, dokler se površina prsti ne začne rahlo svetlikati. Lonček pustimo, da se odcedi. Nekaj nasvetov za zalivanje: Ne zalivajmo po vnaprej določenem urniku (na primer vsak ponedeljek, sredo in soboto), ker lahko rastline preveč zalijemo. Preveč vode pomeni, da so korenine prepojene z vodo, hladne in da imajo premalo zraka. Čim več listov ima rastlina, tem več vode bo potrebovala. Zlasti pozimi moramo paziti, da ne zalivamo preveč. Rastlina ne sme nikoli stati v vodi. Hranjenje V obdobju rasti (spomladi in poleti) gnojimo rastline vsaka dva tedna. Zdrava rast je odvisna od pravilne količine hranilnih snovi – dušika (za rast listov), fosfatov (za razvoj korenin) in kalija (za cvet in plod) ter še majhne količine slednih prvin. Količina posamezne prvine v umetnem gnojilu mora biti označena na etiketi vsake stekleničke z gnojilom. Ne gnojimo rastline, ki smo jo pravkar presadili; v sveži prsti je dovolj hranilnih snovi za dva meseca. Če bomo rastlino gnojili, se korenine ne bodo razrasle po zemlji. Tekoča gnojila so za lončnice najprimernejša. Raztopino pripravimo po navodilu z nalepke in z njo zalijmo rastline. Tako bo gnojilo zares prišlo v zemljo in ne bo osmodilo mladih koreninic ali listov. Gnojenje v času mirovanja (ponavadi pozimi) zmanjšamo ali popolnoma opustimo. Ko rastlina znova požene, jo spet začnemo gnojiti. Rastlin ne smemo gnojiti preveč, sicer pri rasti podivjajo. Če jih gnojimo premalo, jih rade napadejo bolezni in škodljivci. Svetloba Večina rastlin ima najraje polsenco, posredno sončno svetlobo ali močno umetno razsvetljavo, večina pa ne mara neposredne, močne sončne svetlobe, ki lahko ožge liste. Rastline s pisanimi obarvanimi listi potrebujejo nekoliko več svetlobe kot druge rastline, ker so potem bolj živih barv. Cvetoče rastline cvetijo samo, če imajo dovolj sončne svetlobe. Kakteje potrebujejo več sonca kot druge rastline in dobro prenesejo neposredno sončno svetlobo. Toplota Večina lončnic v obdobju rasti, to je spomladi in poleti, dobro uspeva pri zmerni temperaturi od 15–20 0C, v obdobju počivanja pa potrebuje nekoliko nižjo temperaturo, med 10–15 0 C. Nekatere odpornejše rastline so zadovoljne tudi pri temperaturi do 4 0C, tako da jih lahko dolgo v jesen pustimo na okenski polici. Če se sobna temperatura dvigne nad 24 0 C in postane zrak zelo suh, moramo rastline dodatno vlažiti. Temperatura naj bo enakomerna, izogibajmo se sunkovitim spremembam. Vlaga V sobah, ogrevanih s centralno kurjavo, postavimo rastline blizu skupaj, da si skozi liste in vlažno prst medsebojno vlažijo zrak. Če je zrak v sobi zelo suh, rastline zjutraj in če je le mogoče tudi popoldne popršimo z vodo. Ne pršimo jih, če nanje sije sonce, ker lahko žarki skozi vodne kapljice ožgejo liste. Lončnice med počitnicami Če nimamo nikogar, ki bi nam zalival lončnice, se odločimo za enega izmed načinov za avtomatsko zalivanje. Koliko časa bomo lahko pustili lončnice same, je odvisno od vremena in od tega, koliko vode potrebujejo. Sistem za avtomatsko zalivanje, za katerega smo se odločili, preskusimo, dokler smo še doma. Rastlino z lončkom vred postavimo v večji neprepusten lonec, poln vlažne šote. Tako lahko zdrži nekaj tednov. Eden izmed sistemov za avtomatsko zalivanje je tudi namakanje po kapljicah z uporabo gumijaste cevke, napeljane iz vodovodne pipe do cvetličnih lončkov. Količino vode naravnamo s posebnim regulatorjem, ki ga nastavimo pred odhodom. Sestavek je za vas pripravila: Ksenija Munda Občan - 20. junij 2008 Občan VINIČARIJA DESTRNIK 6 Viničarija je bila leta 1999 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in po dolgih letih prizadevanj, da ne bi propadla, je Občina Destrnik konec 2007 pričela z obnovo. Od Ministrstva za kulturo je pridobila nepovratna sredstva (v višini 15.739,36 EUR), ostali del pa namenila iz svojega proračuna. Na objektu so bila izvedena naslednja dela: obnova kleti, zamenjava lesene konstrukcije strehe, strešne kritine, vrat in oken ter lesenih podov, izdelava ganka, popravilo zunanjih stopnic in stopnic v klet, obnova stenskih ometov, izdelava peči, položitev elektroinštalacij, kanalizacije ter vodovoda in še bi lahko naštevali. Viničarija je značilna vinogradniška hiša iz 19. stoletja. V notranjščini ima tipično razporeditev prostorov: vežo, črno kuhinjo, bivalni prostor »hišo« in manjšo sobo »hiško«. Prvotna oprema se ni ohranila, zato smo zaprosili vas, spoštovani občani, da nam jo s svojimi starinami, ki ste jih ohranili doma, pomagate opremiti. Z zbranimi predmeti, zbrali smo jih več kot 110, smo opremili bivalni del. V naslednji fazi sledi še obnova kleti – spremenili bi jo v vinoteko in s tem omogočili predstavitev ter trženje vin domačih vinogradnikov. V čim krajšem času bomo uredili še okolico objekta. Dela na viničariji so izvedli: Gradbeništvo Janez Murko s. p., Vintarovci Mizarstvo Branko Horvat s. p., Občan - 20. junij 2008 Svetinci Elektroinštalacije Jože Zelenik s. p., Janežovski Vrh Pečar Mirko Plohl s. p., Vičanci Opremo so darovali: Družina Zelenko, Gomilci Alenka Beranič Klep, Gomila Družina Čeh, Gomila Terezija Ozvatič, Ločki Vrh Angela in Feliks Majerič, Destrnik Bojana Kolenko, Destrnik, Družina Novak, Janežovski Vrh Alojz Arnuš, Dolič Ostali zaslužni pri izvedbi projekta: Elizabeta Bac in družina Klementine Majcen, Destrnik Družina Korošec, Desenci Bojana Kolenko, Destrnik Jean Bohorč, Spodnji Duplek Zmago Šalamun, Biš Angela Perhač, Placar Andrej Brence, Pokrajinski muzej Ptuj Obnova viničarije je potekala pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Občina je izdala tudi zloženko v nakladi 200 izvodov. Za oglede viničarije bodo skrbeli: Občina Destrnik, tel.: 02 761 92 50 Marjan Lovrec, tel.: 031 619 549 Nada Zupanič, tel.: 031 656 704 Sabina Šel, tel.: 041 691 122 Za darovano opremo in vložen trud v obnovo ter pomoč pri delu pred otvoritvijo se vsem še enkrat najlepše zahvaljujemo. Kolesarjenje po Destrniku 2. maja smo se ob 9.00 pred domom TD zbrali rekreativni kolesarji, da se ob koncu prvomajskih praznikov popeljemo po poteh občine Destrnik. Na štartu nas je bilo čez 75. Ko smo se seznanili s potekom proge, smo se peljali čez Ojstrovec proti Strmcu, nadaljevali čez Jiršovce na Gomilo, zavili levo proti Grajenščaku in se vrnili v Jiršovce. Od tam smo se preko Vintarovcev vrnili pred dom TD. Proga ni bil dolga (17 km), vendar je imela nekaj težkih vzponov. Vsi smo jo prevozili uspešno in brez poškodb. Najmlajši aktivni kolesar je dopolnil 6 let, najstarejši kolesarki pa sta jih dopolnili 79 in 80. Vsi udeleženci so bili pogoščeni, dobili pa so tudi mape Destrnika in zloženko. Hvala Ivanu Požegarju – vodji rekreativno-športne sekcije v TD Destrnik – za odlično pripravo kolesarjenja. Hvala tudi družinam Hauptman, Samec in Dajčman za pogostitev ob progi. Besedilo: Ivan Hauptman Občina Destrnik, Metka Kajzer 15 Občan Otvoritev lesene hiše, pokrite s slamo – slamjače 22. maja je bila v sklopu praznovanj občinskega praznika Destrnik tudi otvoritev slamnatega prizidka na kmetiji Lovrec, ki bo služil turistični dejavnosti. Marjan Lovrec je pozdravil prisotne: »Lepo pozdravljeni v Jiršovcih, natančneje v »Korošičjakovi grabi«, kot ji mnogi pravijo. Še posebej pa prisrčno pozdravljam župana in državnega poslanca gospoda Franca Pukšiča, člane občinskega sveta ter občinske uprave, predsednike društev, predstavnika ptujske kmetijske svetovalne službe gospoda Andreja Reberniška in predstavnike medijev. Lep pozdrav pa je namenjen vsem tistim, ki ste s svojim delom in s prizadevanji doprinesli, da se bodo vrata izletniške kmetije odprla. In kdo smo? Stara kmetija, ki jo je z nekaj hektarji zemlje oplemenitil že moj dedek, oče in mama sta na njej trdo delala vse življenje in tu sta zdaj že dve novi generaciji, ki se trudita, da je 45 tisoč trsov na deset hektarjih zemlje pravočasno obrezanih, zvezanih, zataknjenih, poškropljenih in da iz mošta postane vino. Imamo trinajst različnih sort belega in rdečega vina, ob vinogradništvu pa se ukvarjamo tudi z govedorejo ter s prašičerejo. Že dolgo prihajajo k nam delavci, ki hvalijo našo hrano in vino, tudi »šnops«, ki smo ga včasih imeli kar v velikih sodih. Iz ekonomskega vidika smo se odločili, da del pridelka tržimo – kot izletniško kmetijo. Rodila se je ideja po razširitvi, oziroma ideja, da bi naši gostje lahko tudi zaplesali, da bi udobno proslavljali svoje praznike. Večina bi objekt, kot je nastal, rada videla na bregu, na najlepši točki v Slovenskih goricah, vendar zaradi finančnih razlogov to ni bilo mogoče. In nastala je slamljača, kakršna je, in nanjo smo ponosni.« Opis hiše: Hiša meri v dolžino 12,60 metra, v širino 7 metrov, ker je bilo takšno razmerje značilno za hiše nekoč. Čas smo zavrteli za skoraj celo stoletje v preteklost, takrat les ni bil edino gradivo, dopolnjeval ga je kamen, strehe so bile slamnate. V kraju Osek je bilo nahajališče naravnega kamna, prav tako je bilo tukaj nekoč panonsko morje. Odtisi školjk in stopala dinozavrov – seveda ob malo fantazije – so vidni v kamnih, ki tvorijo temelj hiše in stopnišče, ki vodi do glavnih vrat. Fasada hiše je lesena, poseben videz ji dajejo več kot sto let stara vrata. Majhna okna imajo »fligle«. Rože so bile nekoč na policah oken, se pravi med notranjim in zunanjim okvirjem, naše okenske police krasijo rdeče pelargonije. Streha je najbolj izpostavljeni element vsake zgradbe. Kljubovati 16 mora vremenskim razmeram, ščititi nas mora pred mrazom v zimskem času in pred vročino poleti. Slamnata streha naše hiše je narejena iz več kot 3000 kilogramov slame in je delo dveh mojstrov s Pohorja. Ometi spominjajo na omete iz ilovice, ki so beljeni z bio-apnom. V notranjosti imamo mali muzej predmetov iz preteklosti, upamo pa, da ga bomo še dopolnili. V slamjači bodo gostje lahko praznovali: krste, obhajila, birme, poroke, rojstne dneve, abrahame, razne obletnice, srečanja, sedmine … Možno je izvajanje različnih vrst izobraževanj, predstavitev, seminarjev … Nudimo domačo hrano in pijačo. Besedilo: Nada Zupanič GOSTI JAGODNI SOK 2,5 kg jagod 0,75 kg sladkorja 4 limone V lonec nalijemo dva litra vode in vanjo vsujemo oprane jagode. Ko začnejo vreti, kuhamo še 15 minut. Vodo, v kateri so se kuhale jagode, precedimo v velik lonec, dodamo 6 litrov vode in sladkor. Jagode zmeljemo s paličnim mešalnikom in jih dodamo v lonec. Sok mora vreti 10 minut. Pene, ki nastajajo ob vretju, odstranimo. Pred polnjenjem soka v vroče steklenice dodamo limonin sok. Sok pri polnjenju cedimo. Elizabeta Fras Občan - 20. junij 2008