Po s ant e zn e številke s N avadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1’—v.
.TABOR- ixiui;a v&ak dma, rmen
nedelje m pvczoikor, ob 16. uri % datumom oamkidnresffa da« tor stane Dcscčao po posti D 10*—% za ino-Mtnstvo D IS*—, dodmu^na na dom Dir—, »a fctasaiM D10*—. inscrati pa dagavom.
NsroŽs m pri nora« .TABORA" MARIBOR; JurnKevauika
PoiShilillilacSSiVlB^S^^e .	csanafrafe	srav.	u	oin.
TABOR
P ona mera e številk«.* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—*
UREDNIŠTVO „ o»h»j» v iW boru, Jurčičeva ul. S*- 4, I. nadstropje- Telefon interurb. 5t. 2?^ UPRAVA ae nahaja * Jurčičevi ulir.1 št 4, pritličje desno. Telo-(om si- 24. — SHS postuooekovul racam it*». 11.781
Ma uaro.'iln brra dcaar-a me m caira. Rokopisi *» mm vračajo
Naslov
Vatikan prekinil stike z Jugoslavijo?
Za Češkoslovaško bi naj tudi Jugoslavija zašla v nemilost svete Stolice. BEOGRAD, 21. nov. »Politika« poroča 5* Rima, da so diplomatski odnošaji med Beogradom in Vatikanom prekinjeni. P° odhodu poslanika dr. Smodlake v Beograd je poslal novoimenovani odpravnik poslov pri Vatikanu Milan Jovanovič državnemu tajniku Gaspariju pismo, v katerem ga obvešča o prevzemu poslov. Pismo jo poslal v Vatikan po slugi, *i s« je vrnil s pismom, češ, da pisma *ie sprejmejo. Jovanovič je odšel osebno v' Vatikan, a ga Gaspari ni hotel spreje-B, radi česar se sklepa, da hoče Vatikan Prekiniti stike z našo državo.	..
BEOGRAD. 21. novemhrn. P^lamk dr- Smodiaka je obširno pororal Psfiifiu i!n Ninčiču o razvoju konflikta z Va i-kanom. Nato je poset.il prosvetnega ministra Stjepana. Radiča- s katerim je konferiral dobro uro. Danes ob 11. dopoldne se je zopet sestal s Pasičem na zelo važen razgovor. Vesti, da bo dr. Smodila,ka odpoklican iz Rima, se danes domentira.io.' Reci pa te treba, da. je Vatikan storil vse, kar sc je dalo, da 'hi dr-Smodlaki izpodbil pozicijo.
JDr- Kramar se ne bo umaknil iz politike.
PRAjGA.^20. novembra. Vesti, da se bo dr. Kramar umaknil jz političnega življenja, njegovo glasilo »Narod« odločno demantira.
Po 1. decembru demisija nemške vlade.
BERLIN, 20. novembra. Kancler dr. Luther je danes namignil zastopnikom parlamentarnih skupin, da bo državna vlada takoj po podpisu locarnske pogodbe domisi jonirala.
Boj za Locarno v Nemčiji.
BERLIN, 20. novembra. Parlamentarni a frakcija nemške ljudske stranke je sklenila, da bo glasovala za locarnisko Pogodbo. — Tudi socialni demokrat je so izjavili, da bodo omogočili vladi ratifikacijo tocarnskega sporazuma, ker hočejo, da tudi Nemčija vstopi v Društvo narodov.
Trdna večina druge Painlevejeve vlade.
PARIZ, 20. nov. Na včerajšnji zbornični seji je bil z 294 proti 250 glasovom Sprejet v načrtu vladni osnutek finan-ga zakona. Zanj je glasovala večina socialistov, socialni radikali in socialistični republikanci. Nekateri socialisti so se abstinirali. Zbornica je prešla nato k podrobni debati.
borza.
CURTH, (Avala), 21. novembra (Izv.) Pariz 20-40, Beograd 9.17 ‘A, London 25.13, Berlin 123.50. Praga 15.375, Milan 20.75, !Newyork 518.70, Dunaj 73.125.
Sestava drugega češkoslovaškega parlamenta
»Prager Prcsse« je objavila na podlagi I. ekrutlnija in po ocenjevanju II. in ITI »krutinija nastopno sliko, ki jo bo približno nudil drugi češkoslovaški parlament.
Rcpublikani (agrarni) mand. 45 preje 42 češki lidovci (klerik.)	gj	21
fe-d. gocialni demokratje	29	52
čel. socialisiti _	28	27
narodni demokratjo	jg	22
'obrtniki	lil	g
komunisti	41	21
Hlinkovi klerikalci	23	jj
Poljska stranka	1	q
kavpatshoruski poljedelci	1	0
Bund der Landwirre, obrtni-ki' in madž. nacionalisti	-4	ig
hemški soc. demokrati	D	30
-OemŠkl krščanski socialci	13	9
Nemški nacionalisti	13	70
Nemški nacionalni socialisti	7	5
•REadžaroki kršč. socialni	4	4
skupaj mandatov 141.
Maribor, nedelja 22. novembra 1925.
Dnevna kronika
— Ulica kralja Petra v Pragi. Praški občinski svet je sklenil enoglasno, da poimenuje eno najprometnejših praških ulic po jugoslovanskem kralju Petru J,
— 80 letnico rojstva bo slavi! ministrski predsednik Nikola Pašič dne 19. decembra.
— Kraljeva vila v Skopi ju. Za časa zadnjega bivanja Nj. Vel. kralja v Južni Srbiji so sklenili tamošnji krogi, da zgradijo v neposredni bližini Skoplja vilo za kraljevsko dvojico. Kraj, kjer bo stala vila, je že določen in leži le nekaj minut od Skoplja v Don jem Vodinju.
— Veliko županstvo mariborske oblasti razpisuje mesto sreskega sanitetnega referenta pri sreskem poglavarju v Dolnji Lendavi. (Gr. 1. 104).
— Iz Zibike nam pišejo, da je zadnje deževje povzročilo obilo nesrečo in škode. Veliko vinogradov je potegnil plaz v doline; še celo poslopja so šla z plazovi. Tudi tukaj bi bila podpora nujno potrebna-
— V Mestinju pri Pristavi se je v nedeljo 15. t.m. obesil v podstrešni sobi posestnik in živinski trgovec po domače Komikov Poldek. K samomoru je pripomoglo v prvi vrsti popivanje poldrugi dan v neki gostilni in pa, ker ga je žena sprejela tako, kakor bi vsaka druga storila, če bi mož tako dolgo popival. — Nesrečna pijača, koliko zla se je že zgodilo ravno radi pijančevanja! Posebno .zanimivo pa je, da se je 421etni Romih vzel življenje prav zn svoj god. Naj v miru počiva!
i Zagrebška kritika o nastopu gosp. Mitroviča. Minule dna je bivši ravnatelj našo opere g. Mitrovič dirigiral v Hrv. kazalištu v Zagrebu Verdijevo »La Tra viata«. Prvi nastop g. Mitroviča v operi, ki je v Zagrebu izmed Verdijevih 0-per najbolj popularna, je vzbudil splošno pozornost. »Obznrov« glasbeni kritik g. Lujo Š a f r a n e k - K a v i 6 je spisal o tej. predstavi temeljito kritiko, 'z katere povzamemo pasus o g. Mitroviču, da seznanimo tudi mariborsko občinstvo z visokim mnenjem, ki ga ima zagrebška odlično kvalificirana kritika o g Mitroviču. »Obzor« z dne 17. t. m piše; »On (g. Mitrovič) je muzik, ki občuti to, kar dirigira, čigar živci vibrirajo z vsakim odtenkom, ki živi s pevcem, go ga vodi in — izredno diskretno — spremlja. 0_n suvereno obvladuje partituro, zmerom je nad njo, ne zavisi od njenih struni, tako da je — čeprav ni imel skupnih vaj na odru — z mirno in določeno gesto podredil ves ansannbl svojemu umevanju, ki se je v marsikaterem tempu in detajlu bistveno razlikovalo od interpretacije, k; so ji bili vajeni sol i -ti, zbor ^'orkester. G. Mitrovič je ponovno dokazal, da docela obvladuje itali janski belknuti-stičen slog, pri katerem je prav posebno važno nežno in voljno izdelovanje fraz, detajlov in fineis. Sleherna reč, ki -e dela, se mora delati z voljno ljubeznijo, če hočemo, da bo dobra. G. Mitrovič je bil s polnim srcem pri delu; s svojim prvim nastopom1 po 101 etui odsotnosti si je pridobil močan uspeh in priznanje ter se je zn sedaj afirmiral kot »specijalist za italijanske opere«.
— Mussolinijev strali pred atentati ali
ce nimaš mirne vesti... Kakor znano, se je Mussolini odločil, da pride 0-sobno v London podpisat locarnsko pogodbo. V zadnjem času, ko se je pokapalo, da v Londonu niso nič preveč navdušeni za italijanskega diktatorja, se je začel Mussolini obotavljati; bi šel ali ne bi šelt Italijansko poslaništvo ima polne roko dela, da preskrbi vse potrebno za njegovo varnoslt. Angleška delavska stranka bo Mussolini ja čisto bojkotirala. V Londonu, kjer vlada sicer široka liberalnost, se Mussolini boji atentatov in demonstracij. No, pa v Rimu se^ zato širokousti, da ves svat občuduje fašizem in — njega.
— Lndendorf zoner Hindenburga. — Znano je, kako hladno sta delala v vojnem času oba nemška vojskovodja. V povojni politiki pa. .sta se razšla. Hindenburg je postal bolj uvideven in pomirljiv. zlasti, odkar je postal predsednik republike, medtem ko Ludendorff divja še naprej in kliče z neba ogenj in žveplo aa Francoze. Locarnska pogodba je
izkopala med obema prijateljema globok prepad. Ludendorff je te dni obračunal s Hindenburgom in označujoč Locarno za nemško sramoto, vrgel prežidentu v obraz očitek, da je »nevaren nacionalni volji«.
— Komisija za raziskovanje hudodelstev romunske vlade. Znani romunski publicist Cbstafarn, ki je predsednik lige za zaščito človeških pravic, je dobil obvestilo, da jc liga odposlala iz Pariza komisijo, ki naj ugotovi, dali je res romunska vlada inscenirala v Besarabiji pokolje in pobuno med kmeti. Bajc je bilo pobitih 2000 kmetov.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je dana možnost. da brez vsakih posebnih izterje-valnih stroškov poravnajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. — Urad delodajalce vljudno opozarja, da onim1, ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svr-ho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval ni kaki h ugodnosti glede plačevanja njihovega zaostanka.
— Avtomobilizem v Zagrebu. Pred‘20 leti je bil avtomobil povsod in tudi v Zagrebu prava redkost. Ge se jc kateri pojavil, so je že vedelo, čegav je, kjer je bil kupljen, koliko je stal, koliko konjskih sil ima i. t. d. Med vojno pa se je število avtov v Zagrebu jako dvignilo. Danes ima Zagreb 650 avtomobilov t. j 1 vozilo na. 170 oseb. Precejšnje število, vendar pa se z Ameriko, kjer pride 1 avto na 6—8 oseb, ne more primerjati.
— Angleška kral jica - mati umrla. Včeraj je umrla Aleksandra, mati angleškega kralia in vdova pokojnega kralja Edvarda VII
— »Uradni list« št. 1(!4 je prinesel »Pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa«, ter razne razglase osrednje vlade, ljubljanskega in mariborskega velikega županstva.
— Radi g dinarjev izgubil nogo. Skopski kavarnar Gaševi£ je' štedljiv mož. Misleč prištediti 3 dinarje, je dal 4 Din. omoženemu uslužbencu, ki mu je dovolil vstop v železniški del vlaka, katerega sprevodniki ne obiščejo. Tako ga je stala vožnja od Dračeva do Skool.ia 3 Din manj. Na skopski postaji se je hotel skriti sprevodnikom, a je prezgodaj izstopil in padel tako nesrečno, da mu je vlak povozil eno nogo in jo odrezal.
— Iso Langa, znanega osiješkega tovarnarja, ki je ogoljufal državo za težko svote, so v stenjevski blaznici spoznali za normalnega in bo izročen nazaj sodišču, ki bo v kratkem začelo s procesom.
— Ugrabljeno dekle. V vasi Nevestu v okolici DruiŠa je 15 ohoroženih ljudi odpeljalo s pašnika 151otno pastirico, Anko Višič Jakovljevo. Ugrabljenje deklet je v tej vasi postalo že zakon. — V imenovano dekle se je zaljubil Ivan IJki<5 iz vasi Suhi Dolae, in jo odpeljal Toda dekle gn ni maralo in tudi stariši niso privolili. Posredovalo je orožništvo in zaprlo ženina ter tri prijatelje, Anka pa se je srečna vrnila v naročje svojih dragih.
— Kako rešujejo v Sarajevu stanovanjsko bedo. Sarajevska občina je sklenila. zgraditi tekom1 prihodnjega leta nekaj stanovanjskih hiš, predvsem za državno in mestno uradništvo. Zgradili namerava 40 stanovanj v 6 hišah, a tudi iz orožniških barak bo uredila 20 stanovanj. Zidanje bo stalo 10 milijonov Din, ki jih naj posodi Hipotekarna banka.— Tudi iz tega je videti, da se začenjajo v vseh mestih živahno gibati za ublaženje stanovanjske krize.
Leto: VI. — Številka: 267.
aBaaasBBBBa*
Članski sestanek kraj. org. SDS v Marenbergu se je vršil v sredo 18. t. m. zvečer. Navzoč je bil oblastni tajnik stranke. Razpravljalo se je o občinskih volitvah.
Seja s rezkega odbora SHS za srez Celje-Vransko se vrši 22. t.m. ob 9. uri dop. v Celjskem donru.
81 demokratske stranke
Članski Sestanek kraj. org. SDS v Šmarju pri Jelšah se je vršil v torek 17. t. on. zvečer v prostorih g. Gradta. Po poročilu obl. tajnika g. Špindlerja se jo razvila zanimiva razprava v lokalnih zadevah: vprašanja grnščansko šole, o sodelovanju pri akciji za v postavo poštno-avtomobilnega prometa med Brežicami in Šmarjem, o dopolnilnih obe. volitvah in drugem*
Za našo severno mejo
Silno ogorčenje razburja te dni vso našo javnost. Barbarstva »kulturnih« Italijanov v Primorju in nečuvene krivice, ki se gode našim bratom na Koroškem, izzivajo viharne proteste, pa tudi dejanja, povzročajo žalibog ravno nasprotne učinke, kakor bi bilo želeti. Čeravno so taki izgredi pri nas popolnoma umevni in opravičljivi, ker so pač naravne posledice fašist o Vitkega vandalizma, vendar se jih moramo v interesu našega ugleda, čimbolj ogibati in dati našim nasprotnikom odgovor na način, ki bo sicer manj viden, a; zato globlje in trajne vrednosti.
Koristne so dostojne protestne manifestacije in patrijotični govori ob takih prilikah, ker dajejo moralno oporo na-šiim zasužnjenim bratom in dvigajo tudi doma narodno zavest, toda govorom morajo slediti tudi dejanja, beseda mora postati meso. Predvsem pa moramo odpraviti težke nedostatke v lastnem domu. ki uničujejo ob, enem vpliv naših protestov in odporno silo naših rojakov, »tam preko«. Mnogi od njih namreč skeptično zro na naše ognjevite govore in glasne proteste, ker stvarno motrijo tudi notranje razmere v svobodni domovini. In ravno naša notranja nesloga, nered in gospodarska mizerija mnogo bolj škodujejo kakor vsa surova nasilja naših neprijateljev, kajti zgodovina uči, da sania sila ne more potujčiti kulturnega naroda, ampak rodi le odpor. Izgubljen pa je, alfo zdvoji nad razmerami mod brati v svobodui zemlji in se brezupno prepusti potujčevanju.
Najboljši odgovor na italijanska in nemška nasilja je torej ta, da napravimo svojo domovino vabljivo in zaželjeno, da odstranimo vse nedostatke, ki jemljejo našim zasužnjenim bratonv zaupanje do naše države. Ne vdajajmo se iluzijam; iz golega nacijonalizma ne bodo vztrajali in če jim bo kdaj ponujena •svobodna odločitev, bodo raje ostali pri polnih loncih v Egiptu, ako jim narodna prostost no bo za-si go rala tudi gmotnega blagostanja.
Skrbeti za gospodarski napredek In procvit države je v prvi vrsti dolžnost vlade in javne uprave. Kjer pa oblasti ne store, oziroma no morejo izpolniti svoje naloge, tam si mora pomagati narod sam, tam je torišče kulturnih in narodno obrambnih društev. Semkaj spada osobito skrb za našo mejo, pri nas posebno za severno mejo. kajti po razmerah in utisih na meji nas sodijo pisatelji in nasprotniki. Podpirati moramo on-dotne narodne borce, ki zlasti na šolskem polju silno težko tekmujejo z nasprotniki onstran mejnikov. Tam imajo vedno dovolj sredstev na razpolago, da nam s pomočjo raznih prireditev in daril odtujujejo slovenski živelj ter begajo tudi prebivalstvo tostran meje. Glavno delo pa je naperjeno na mladino, kajti 0-troci so ključ do st a riše v in kdor si je pridobil mladino, temu spada tudi bodočnost.
Naci jon til n a in gospodarska konsolidacija naših obmejnih krajev bodi torej naša prva skrb, skrb nas vseh brez razlike. Tukaj tudi v dejanju zedinimo svojo vrste in žrtvujmo domu na oltar. Res je veljk naš narodni davek, toda če da-jemo často za manj važne stvari, potem odprimo srca in reke tudi takrat, ko bo začetkom meseca decembra zbirala Družba sv. Cirila in Metoda, oziroma njene podružnice na bivšem Štajerskem, pri' spovke za božičnico revnim učencem n» naših obmejnih šolah, ki se priredi na pobudo mariborskih podružnic CMB.
Gre za narodno in človekoljubno dobro delo, gre za skupno stvar, zato proč s predsodki. Pomagajte pomagati, dokler ne prevzame to naloge kdo drugi ki ne bo rabil toliko vsestranske pomoči. oziroma dokler se naše narodno obrambno delo ne združi v enotno organizacijo.
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana, Veselo zdravje'se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je rr ?sigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
Jezeča &zšha$y)na
Angleški časnikar o fašizmu
V zadnji številki »Rewicw ef Rewiew« je objavil sloviti angleški časnikar in publicist Wickbaim Steed zanimiv članek o italijanskem fašizmu.
Steed opozarja na to, da se je začelo v zadnjem času tudi ha Angleškem živahno razpravljati o fašizmu kot družabnem pojavu. Doslej je vsa angleška politika zadnjega stoletja slonela na liberalizmu, Dejstvo pa je, da je liberalizem' povzročil v javnem življenju in političnem mišljenju velik kaos. Zdi se, da so njegovi miselni temelji docela omajani. Nekateri angleški javni delavci, ki denuncirajo komunizem kot nemogočo sekto, se igračkajo s faštetovsfeimi gesli in menijo, da se smejo družabni zakoni od zgoraj nemoteno rušiti, ker gre za zaščito bogatašev, da pa je brezbožno, če se napada obstoječi družabni red od spodaj. Vendar pa je na Angleškem fašiistovsko gibanje slabo znano in o izpadih njegovih pristašev se sploh nič ne ve. List »The Daily News« je prav storil, da je v nekolikih dobrih, na neposrednem opazovanju slonečih člankih opisal!
ofom« f ooluT.iviil	n o n ^ o v«
fašistovskegai nasilja so nastopi zoper prostozidarje. Te akcije so se nekateri fašistovski krogi oprijeli na migljaj jezuitov, ki so stari zakleti sovražniki pro-stozidarstva. V ostalem pa ima fašizem še drugo ozadje: Mussolinijeva načela, vlado dn nasilje podpirajo in odobravajo industrije!, ki se nadejajo, da se bodo njihovi dohodki povečali, delavske me zde pa znižale. Proti fašisti in prostozidarji pa so nasprotniki tega sistema. — Kako se bo započeta borba končala, tega ne more nihče predvideti. Utegne se zgoditi, da bo fašizem zapeljal Italijo v fi naneno in gospodarsko katastrofo, ali pa h kakemu mednarodnemu zapletljaju nemara pa tudi k obojemu.
Mariborske
Maribor 21. navembra 19J5
Električni tok za kurjavo
Mestno električno podjetje oddaja nočni tok za kurjavo električnih nabiralnih peči ter za ogrevalce vode po števcu po 0.66 Din za kilovatno uro ter za večji odjem v industriji po 0-33 Din za kilovatno uro. Odjemalci, ki se priključijo tekom letošnje zime dobijo 50% popusta na zgornje cene za dobo enega leta, tako da plačajo kw-uro po 0.33 Din, za gospodin jstvo, ter po 0.165 Din za i ndustrijske svrhe.
Kurjava z nočnim tokom 2 kilovatne nabiralne peči, ki zadostuje za segrevanje sobe s prostornino 60—80 m’, bo stala dnevno največ 6.60 Din. Pri tem bo znašala v sobi po noči in po dnevi enakomerna temperatura okrog 20" C, /eh-dar more odjemalec sam poljubno uravnavati toploto z enostavnim ventilom v peči.
Ob določenem času se zvečer peč avtomatsko priklopi ter se nasrka topi de, zjutraj se avtomatsko odklopi. Nabran« toploto po dnevi izžareva. Sicer ne potrebuje nabiralna električna peč nobene brige, ne povzroča dima, odpade vsaka pažnja proti nevarnosti požara i. t. d., najvažnejše pa je, da je kurjava nabiralnih peči mnogo cenejša, kakor z navadnimi električnimi pečmi. Za primero navajamo navadno električno peč za 2 kilovata, za katero treba pavšalno plačati za eno zimo (koledarsko leto) 5000 Din, medtem ko stane tok za nabiralno peč 2 kilovatov za isti čas, če vzamemo za podlago uporabo petih mesecev, to je 150 dni, dnevno po 6-60 Din skupa j 990.—-Din, kar pomeni prihranek čez 4000 Din v prvem obratnem letu. Nabava nabiralne električne peči se izplača vkljub' visoki ceni že v prvem letu.
Nab,iralne peči se izdelujejo v velikosti 2, 2.5, 3, 5, in več kilovatov v valjasti ali prizmatični obliki tudi za montiranje v zidne vdolbine.
Po istih cenah oddaja mestno električno podjetje tudi nočni tok za segrevanje vode v ogrevalnih aparatih (Boiler) od 5—200 1 in več za gospodinjstva, .restavracije, hotele, kopalnice ter industrijska podjetja. Električni tok segreje v noči vodo do okrog 100° C, ki ostane ves naslednji dan vroča.
Nabiralne električne peči ter aparate za segrevanje vode z nečnim tokom dobavlja izključno me-dno električno podjetje v Mariboru za priključek na mariborska omrežja, kjer se dobijo tudi vsi
m Društvo »Jadran«. Kakor vsako le-1 m Nezogda pri delu. S strehe dragon-
to, tako bo tudi letos priredilo druMvo »Jadran« »Miklavžev večer«. Dan in kraj se bo pravočasno sporočil. »Miklavži«, ki mislijo kaj darovati, naj se ob pravem čavsu pripravijo! Odbor.	i
m Predavanje s koncertom bo v pon- j deljek ob 19% uri v »Ljudski univerzi«. G. prof. Druzovič bo predaval o slo-j venski moderni pesmi (od 1. 1901 sem),' koncertna pevka ga Druzovičeva-in operni pevec g. Burja Pa bosta za-i pela nekatere skladbe naših modernih, skladateljev, zlasti Lajovica Kreka,! Škerjanca, Kogoja, Osterca, Savina in! drugih. S to prireditvijo bo zaključen ciklus »Zgodovina slovenske umetne pesmi«. Prihodnji teden bomo objavili na-daljni program »Ljudske univerze«, ki je zelo pester in zanimiv, znak velike a-gilnosti, s katero deluje »Ljudska univerza«.
m Drugo predavanje o razvoju slovenskega pripovednega slovstva v »Ljud
ke vojašnice je padel krovski pomočnik Horvat Štefan in dobil težje notranje poškodbe Vsled slane, ki je zapadla v noči, mu je spodrsnilo in revež je padci na streho nižjega, objekta, od tam pa na tla. Odgovornost za nesrečo nosi krov-ski mojster, ki je pomočnika poslal v takem času na tako nevaren posel.
m Pometanje pločnikov in cest. Kljub
temu. da je magistrat .že ponovno prepovedal pometanje pločnikov v poznih jutranjih urah, ko je na ulici veliko 1 ju- -j di, se mnogi mariborski hišniki ali d?u-j ge v poštev došle osebe ne morejo odva-i d iti poznega pometanja, ki bi bilo urnest-> no kvečjemu kje na vasi. Še okoli 8. ure zjutraj, ko se vali po pločnikih množica ljudi, zlasti še šolska mladina, ti pred nekaterimi hišami vihtijo metlo s pravo naslado. Kaj jih brigajo mimogredoči
— prideš blizu in — puh! prah se ti za
kadi v obraz in lahko požre« nekaj mi-
T.	.	„	,	.	„	„	m ,, lijonov bacilov ter si po ceni nakoplješ
ski univerzj«. Gospod prof. B. S. Teply,	rr„r. v •• i •	J.«
2,ak0 bolezen. Tako nehigiensko m va-
je včeraj ob precejšnji udeležbi nadaljeval. svoje zanimivo predavanje o razvoju našega pripovednega slovstva. Uvodoma je^omenil Korošca Matijo Majerja in prešel na Bleiwei.ssov literarni krog, ki se je smatral za edino merodajno središče in žarišče takratne slovenske kulture. Živahno je opisal hoj »mlajših« proti zastarelim nazorom BIeiweissovim, njih težak položaj in trdovraten odpor. Pravi ustanovitelji naše novele so bili »Vajevci«, a največ zaslug za razvoj naše proze si je pridobil Janežič z izdajanjem »Slovenskega glasnika«. France Levstik je vnesel v našo prozo realksti-čen duh in je pričel polagati temelje pravi prozi. »Očistiti jo je treba, kopriv, malin in grmovja«. — Nato nam je predavatelj prečital odlomke iz Levstikovega spisa »Napake slovenskega pisanja« in glavne točke njegovega programa, ki ga poljudno razlaga v spisu »Od Libije do Čateža«. Vzorno je g. Teply razložil prehod od slikanja fipov do psihološke novelč. Podrobneje pa «e je ba-vil z Levstikovim »Martinom Krpanom!« in ob zaključku posvetil še nekaj besed častilcu Levstika in Prešerna. Dragu Dežmanu. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavateljevimi izvajanjem1 in mu z močnim ploskanjem izrazili zasluženo priznanje.
m Na zabavni večer Glasb. Matice So
vabljeni vsi njeni redni in podporni člani z rodbinami. Vstopnine ni. Spored je
j ško postopanje obsojamo kar najodločneje in pozivamo policijo, naj zaukaže-svojim organom, da imajo strogo zatiralki to grdo razvado in krivce kaznovati,. Pločniki naj se pometajo vsaj pred sedmo uro zjutraj! — Nehigijensko je tudi pometanje cest. Baš okoli 8. ure se cestni pometači najživahneje sučejo po naj-' bolj prometnih ulicah in cestah. Njihov urnik bi bilo_ treba tako preurediti, d® bi pomeli najprometnejše ulice in ceste že v zgodnjih jutranjih urah. ko je & na cestah malo ljudi ju vozil. Upamo, d® se bodo ti nedostatki takoj popravili!
m Na zavodu Vesna se začne ob dovolj nem številu pri gl asov tečaj za umetnostno obrt. Načrt obsega: dela Iz usnja, vezanje knjig, modistovanje, šivanje oblek in moderno krojno risanje. Prijava se sprejemajo v piisarni vodstva.
m Darilo. Kot prispevek za postavitev spomenika Kralju Petru I. Osvoboditelju je darovala Mestna Orjuna v Mariboru 10% čistega dohodka družabnega večera z dne 31. oktobra 1025 v iznostf 194.20 Din.
m Loterija Jugoslov. Matice. Kak#*
znano, se bo vršilo žrebanje loterije JW gostov. Matice nepreklicno dne 20. dec* Motorno kolo — eden izmed glavnik dobitkov — je občinstvu na vpogled ^ izložbi prodajalne avtomobilov »Fiat« ® Gosposki ulici, dirkalno kolo pa v trgovini Šoštarič na Aleksandrovi cesti.
zelo pester in velezabaven. Radi navala; Posesajte-pridno po srečkah, kj se-dobe
pridite pravočasno!	v +r«f;H Txr-»;s v>„ n «.„ji_ x  ,
„	.	.	,	,	.	: v trafiki Weiš na Grajskem- trgu, dalje
m Zanimivo francosko predavanje.: v trafiki Svetek v Gosposki ulici, v-tra-Gospod R. Mattel, profesor za francoski fiki Golež na Aleksandrovi cesti,’ v tra-jezik in francosko literaturo na ljub- fiki Pertot na. Glavnem kolodvoi-u ter® 1 jan ski univerzi, bo predaval v prisotno- upravi »Tabora« in upravi »Jutra«.
sti zagrebškega francoskega konzula g. Boissier-a v soboto 21. t. m., ob sedmih in tričetrt zvečer v mali kazinski dvorani o Zemljepisnih, narodnih in gospodarskih razmerah Tunezije (s slikami!). — Vstop je vsakomur prost.
m O mednarodnem ženskem kongresu u Washingtonu bo predavala delegati-njia našega narodnega ženskega saveza Alojzija S tebi iz Ljubljane v torek dne 24. t. m. ob /420. uri v dvorani Študijske knjižnice (Ljudska univerza).
m Drnštvo za varstvo !n rejo živali® Mariboru ima občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 22. novembra t 1. ob 17. uri j (petih popoldne) v gostilni gosp. Erne-: sta Birtiča pri mestni klavnici. Ker so ’ na dnevnem redu važne zadeve se vabijo prijatelji živali zlasti pa perut dinar ji, prav vljudno, da se tega zborovanja zanesljivo in mnogoštevilno vdele-žijo.
! m Po ceni meso. V pondeljek dne & t. m. 1925 od 8. ure naprej se bo na prosti
stvarno stanje fašizma. Markanten izraz podatki in pojasnila.
Opozarjamo na zanimivo predavanje ter; stojnici v uti pri mestni klavnici proda* vabimo k številni udeležbi. V zvezi s lo približno 100 kg svežega svinjskega predavanjem^ se vrši tudi obem zbor mesa po ceni 14 Din za 1 kg. Prodaja sa-Marib. slov. zenskega društva.	1	...
mo konsum-entom po 1 do 2 kg.
Continental“ pisalni stroji ANT. RUD. LEGAT & CO., Maribor, samo Slovenska ulica 7. telefon 700.
Remec, „Zakleti grad“
Krstna predstava v Narodnem gledališču.
Doslej je Remec zajemal snov svojim draufam iz socialnih in moralnih konfliktov v človeku in družbi. V najnovej-šetm delu, ki je otvorilo letošnjo dramsko sezono, pa jo krenil globoko v šestnajsto stoletje. Zamikala ga je zgodovinska fantazija. Ej, kakšna gospoda so bili grajšoaki in kako je nag človek zvijal hrbtenico pred njimi! Na visokih gradovih so se odigravale Številne dra-ime. In kuga je hodila po deželi, pa Turki in Benečani so preganjali ljudi iz mirnih selišč. Življenje je bilo napeto in tviharno. Kriva vera se je širila, >razni preroki so potovali po vaseh; čarovniški procesi so vzbujali dvojen strah: pred maščevalno gospodo in pred ženskami, ki v temnih nočeh plešejo s hudiči. V te sive čase, čijih zapiski so polni romantičnih dogodb, je posegel avtor in ustvaril igro, ki človeku dobro de. Zakaj tudi naši časi so nemirni, dasi na 'drug način in polni dogodb. Dandanašnji Smo rajši romantični nego to na zu-,.naj priznamo. Prav radi tega se je A. Remcu zdelo, da bi epične zgodibe učinkovale na gledaliških deskah in jih je povezal v igro »Zakleti grad«.
, ^Zakleti, grad« ima pristen roma.nti-een rekvizit, kakor ga poznamo iz starih knjig. Na razne načine in v raznih časih
je bil literarno izrabljen motiv, ki ga je Remec posadil v skaloviti grad nekje v Vipavski dolini: plemič ubije brata in se poda na spokorniško pot, medtem pa se njegovi rodbinski odnosi čudno zapletejo in šele proti koncu se ljudje razkrijejo in najdejo. To je zgodba grofa Leonharda de Vacano, zavozljana z grofico Katarino, njegovim bratom Ludvikom' in sholar jeni, ki pride iz daljne Padove na vipavski grad, ne vede, da se je tu rodil kot grešni ead znanja med grofovskim sinom in neznano kmečko lepotico. ki je postala sholarju mati. Tudi zgodba Roka Križaja, »preganjanega čarovnika«, ki se potika po svetu in išče, kako bi se maščeval, ter usoda njegove lepe hčeri Marjetice, ki išče očeta, diiši Po modrem cvetu eposov in romanov izza prve polovice 19. stoletja. Takisto simo srečali v stari literaturi podobne prikazni kof je rdečelas grbavec — grajski pisar. Remec je napravil iz njega lute-rana — vendar pa naravni jasno, čemu? Kajti ta figura je izdelana tako, da nam vzbuja ves čas neprijazna, skorajda zoprna čustv,a in nam' ni simpatična n itd v tistem' trenutku, ko izusti staro Lutrovo molitev: »Ah>_ bleib’bei uns, Herr Jesu Ohrist, da jeflzt Abend. geworden ist«, ali nekaj podobnega. — Radi lutrovskega vzklika ob smrtni uri ni bilo treba naplaviti iz njega Interana, ko je sicer to skozi \iso_ igro prilično brezpomembno. saj bi bil grbavec lahko tudi kot katoličan' prav tak spletkar in hudobnež. Drugače pa je pisar prav plastična
figura. Dobro izdelana je tudi KaMri-na, manj grof Leonhard; grof Ludvik je premalo enoten, za figuro Roka Križaja, ki jo je pisec ogrnil z Ahasverjevim plaščem in ki je izmed vseh najzaniimi-vejša, pa je okvir te igre nekoliko preozek in je pisec zb o g tega ni mogel dovolj utemeljiti. Najplastične.iša sta ljubka Marjetica in veseli sholar, pa sove kmetje - tlačani, v kolikor nam kažejo svoje duše. Igra ima polno barvitosti in pristno časovnih pojavov, ki ji dajejo nekak starinski ton, pri čemur ima tudi Remcev vezani slog dobro vlogo. Kakorkoli bi šema dramatska stran igre zah (e vnla_ globljo in temeljitejšo analizo, da bi jo lahko pravilno ocenili, lahko mirne duše trdimo, da je odrsko stvar efektna in utegne ob dobri režiji zadovoljiti najširši avditorij.kot leredkoka-teri domači igrokaz te vrste.
G., Bratina je tudi topot pokazal, da zna z neznatnimi sredstvi doseči lepe scenske podobe. Inscenacija je bila po našem' okusu — uvažujoo omejene mariborske razmere — prav posrečena. Režiji bi bilo prigovoriti v nekaterih detajlih, ki, jih je večinoma opazil neki drug poročevalec in jih ne kaže ponavljati. Kair se tiče razdelitve vlog, se no moremo ubraniti vtisu, da bi bil gosp. Bratina izboren Rok Križaj in g. Grom dober grof Ludovik: v sedanji vlogi ve» lika sposobnost g. Bratine za tajinstve-ne, problematične in vagabundske tipe
in značaje ni mogla priti do izraza; grof Ludovik je bil manj izrazit, kakor bi ga lahko pričakovali. Izborno pa sta zadeli obe ženski interpretetki: grofica Katarina ge Bukšekove je bil® ves čas »otmena pojava«, kakor bi rekli Hrvatje, polna tragične vzvišenosti, ki ja Katarino tolikanj dvigala nad njeno o* kolico; gdč. Kraljeva pa je dala z Marjetico eno najbolj ljubkih in gorkih svojih vlog ter je ostala od začetka do konca na viSini. G. Zcloznik jo ra^uttnol vlogo sholar ja nekam preveč sentiment talno-afektirano ter jo podal premehko, čeprav je sholar v pisateljevi fantaziji bolj robusten značaj. Grajski pisar g-Rnsbergerja se nam je zdel prilično iz-delan,.[motilo nas je pa nekam prisiljeno govorjenje, spominjajoče na recitacijo. ,°f Križaj g. Groma je bil igralsko efekten, manjkalo pa mu je globine, namreč njegova ahasvensko - »mistična« osebnost je bila izražena po našem orne-P ju. preplitvo. G. Pirnat je bil učinkovitejši kot prvi tlačap nego kot grof Leonhard. Tomašičev krčmar Vrabec je činkovpl, jako-živo;'ostali pa so bili veČ alimanj iia-mestu. Omeniti bi bilo, d® je pri grobarju zelo motila okorna, j®' zikovno zgrešena izgovorjava.
Skratka: naša drama se ni predstavil® v slabi luči. Povedala nam' je, da lahko kljub okrnjenemu ansamblu še drži P° koncu lini jo,dobrega malomeščanskega odra. Njen začetek z romantično igro'"' hkrati slovensko noviteto — pa je že sap' na sebi simpatična gesta,
MaltdRSti!, 'tfne Si. tfoj3emT!ra 192».
ŠfraT! X
Gospa!
Tudi jaz Vam priporočam lo milo z znamko .GAZELA”* Mo,e penlo se kar blešči, golova iern pa tudi ze zdavnaj. Tudi Vilbosle doseglHo z upo rabo .GAZELA -mila
Prvovrstne lekcije na gosli
,f« ugodna cddaio. tudi na dom. Pojasnila ▼ trgovini F*rd. Grei-,ner, Gosposka ul.	248?
R. Pirc, brivae, Maribor, Aleksandrova cesta 30, se priporoma in naznanja cenjenemu obiinstvo, da striie za državne vpokojence sam« za 2 Din.  ___________________ 2505
Pristopajte
k Jugfoslovenski Matici.
Vsako	2517
NEDELJO	ČETRTEK
4 V*	»V.
ČAJANKA S PLESOM	
V KLUB	BARU
>1110
„ im Slovenski obrtniki! Prejeli smo iz obrtniških vrst: Marsikateri izmed obrtnikov premišlja, kam naj nameri svojo pot v soboto po celotedenskem trudapol-nem' delo, da bi imel malo razvedrila in si olajšal skrbi. Tovariš obrtnik, pridi med svoje stanovske tovariše v »Narodni I>om«, kjer boš našel dovolj zabave na kegljišču; tam se shajamo redno ob sobotah okoli 8. tire člani Slov. obrtnega društva.
m Važno za razmnoževanje z »Opalo-graphom«. Že dalje časa je opažati, da Priznano prvovrstni razmnoževalni aparati »Opalograph« ne funkoi jonirajo ve? v redu. Pisava se ali sploh ne prikaže, ali Pa le nejasno. Te nepravilnosti je Pripisovati uporabi ponarejenih kemikalij. Tla pa »Opalograph« brezhibno delnic ic neohhndno potrebno uporabljati originalne potrebščine. Samoprodajo originalnih razmnoževalnih aparatov »Opalograph« in originalnih potrebščin le prevzeta znana tvrdka Ant Rud, L°-gai & Oo.. Afaribor, Slovenska ulica 1 telefo" mn Vnbone podružnice! 2510 m Vsak č°trtek in v nedeljo popoldne čajanka s plesom v kliiK-Karu.	2518
m Preklic, Prekličem v-e kar šem go voril o Milki Pevec ker je vse neresni ono.	2116
Davps V SOBOTO TAPAVNT vp.ovp
— v RESTAVRACIJI tt n t o n -
— — PRIČETEK OR 20. URI - —
REPERTOIRE.
Sobota, dne 21. novembra ob 20. uri »Prababica«. Ah. P. Premijera. Nedelja, drie 22 novembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Ab. B. Znižane cene. Kuponi.
Pondeljek. dne 23. novembra. Zaprto. Torek, dne 24. novembra ob 20. uri »Prababica«. Ab. C. Renriza.
•
Tzprememba repertoarja. Danes v soboto. 21 t. m. premiiera »Prababica« zn ab. P, jutri »Gorenjski slavček« za ah. B (ne C. kakor je bilo po nekod pomotoma označeno! in kupone oh znižanih cenah. V torek repriza »Prababice« (ab. C).
»Vesela vdova« v mariborskem g leda-lišču. V najkrajšem času pride na oder Tjeharjeva opereta, ki je imela največji ■uspeh med vsemi operetami, kar jih je kejaj bilo. Krasna godba, zabavno d.e-janje. ter prvovrstna oprema in režija bodo gotovo pripomogli, da bo tudi ' v Mariboru uspela kar najsijajnejše.
/pori
: ISSK Maribor : SD Rapid. Jutri dne 22. novembra ob 2. uri popoldne bosta Imenovani moštvi odigrali training tekmo na igrišču Maribora. Tekma obeta biti jako zanimiva, ker nastopila za Maribor Pleš od SK Hermesa iz Ljubljane in Foranovič od SK Jugoslavije iz Beograda, ki pa Še nista verificirana za ISSK Maribor. Vstopnina samo 5 Din-
t »Hajduk« bo igral v Egiptu. Splitski prvak »Hajduk« bo za božične praznike posetil tSgjpet. Tekme bo igral v Kairu in Aleksandriji. Turneja »Hajduka« bo v inozemstvu mnogo doprinesla ugledu našega športa.
t Hazena prvak zagrebškega pousave-za je Akademski S. K., ki ima 20 točk in je za cel razred boljši od ostalih klubov.
KuStura in umetnost
x Nove slovenske knjige. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala IV. zvezek Jurčičevih zbranih spisov v redakciji dr. Prijatelja. — V Blasnikovi tiskarni je izšel nov prevod Robinzona, ki ga je o-skrbel B. Vdovic. O obeh knjigah bomo še prinesli obširnejšo recenzijo.
x »Nova Evropa«. 15. številka »Nove Evrope« je posvečena Rusiji in posebej še Petru Velikemu. Prinaša nastopne članke: Veliki ljudi (L.) — Peter } eliki (povodom dvestogodišnjice njegove mirti (M. Tu os t r a n c e v). Pet,ar Veliki i' .Tugosloveni (Al. Jelačič). — Lav Tolstoj kan dram ati čar (Nikolaj J. Fe d or o v). »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu. Preradovičev trg 9.
x 7Ihernik za umetnostno zgodovino. 3. zvezek Zbornika, ki tra izdala TTmetnosf-no-zgodovinsko društvo v Ljubljani in urejata dr. I. Cankar in dr. Fr. Mesesnel, prinaša konec razprave Viktorja Steske o ljubljanskih baročnih kiparjih, nadaljevanje razprave Milka Ko«n »Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani in dr. Izidorja Cankarja pomočilo o razstavi moderne dekorativne u-metnosti v Parizu. Slede še nekatere rubrike. posebno zanimiva je bibliografija o lepi umetnosti, ki jo je sestavil Fr. Marolt. Oprema lista je za naše razmere vzorna. Četrti zvezek »Zbornika«, ki bo izšel v decembru. 1-io posvečen razstavi portretnega slikarstva na Slovenskem. »Zbornik« vsem prijateljem lepe umetnosti toplo priporočamo.
Tržne cene v Mariboru
Maribor, dne 20. nov.
1 kg govejega mesa 10—19, 1. kg vampov 6—7, 1 kg pljuč 6. 1 kg loja 5—10.
1 kg teletine 12.50—20, 1 kg jeter 12.50 —15, 1 kg pljuč 7—9 Din.
1 kg prašičjega mesa 12.50—30. 1 kg pljuč 7—10. 1 kg jeter 12, 1 kg slanine sveže 25—30. 1 kg papricirane 30—40. 1 kg prekajene 30—40. 1 kg masti 25—32, 1 kg preka jenega mesa 26—36 Din.
1 kg krakovskih klobas 38—40. 1 kV dehrecinskib 36—40. 1 kg bruhšviških 19—25, 1 kg pariških 26—,90. 1 kg safalad 26—30. 1 kg hrenovk 32—34, 1 kg kranjskih 38—40, 1 kom', prekajenih 5—7 Din.
1 kom-konjske kože 85—175. 1 kg goveje kože 15.50—17. 1 kg telečje kože 27.50-25. 1 kg podplatov 70 —90.
1 piščanec majhen 20—25. 1 piščanec! večji 30—35. 1 kokoš 30—50, 1 raca 40—45, 1 gos 65—100 Din.
1 1 mleka 2.50—3. 1 kg surovega masla 40—44, 1 kg ementalskega sira 130, 1 kg
polementa,Iškega 50—60. 1 kg 'rapistov-skega 20—35, 1 kg parmazana SO—100, 1 komad jajca 2—2.25.
1 I vina novega 8—10, 1 1 vina starega 13—20, 1 1 piva 8, 1 steki, piva 5.50, 1 1 žganja 30—45.
1 kg belega kruha 5.50, 1 kg črnega Kruha 4.50. 1 žemlja 0.50.
1 kg jabolk 5—7, 1 kg sliv posušenih 10—18, 1 1 kostanja sur. 3—4, 1 kg brušek 7—10, 1 kg dateljnov 30—70, 1 kg orehov 7—8.
1 kg kave I. 60—75. 1 kg kave II. 50— 55, 1 kg kave pražene I. 75—55, 1 kg kave pražene II. 60—70, 1 kg čaja 48 255, 1 kg soli 4-25. 1 kg testenin 11—14, 1 kg sladkorja v kristalu 13, 1 kg sladkorja v kockah 14.50—15.50. 1 kg kvasa 35, 1 kg riža 6—11, 1 1 olja olivnega 23, 1 1 olja bučnega "25, 1 kg mila 16—18.
1 kg pšenice 1.50—2.75, 1 kg rži 2 2.50, 1 kg ječmena 2—2-25. 1 kg koruze 2—2 50, 1 kg ajde 2.50, 1 kg fižola 1.50—2.25, 1 -»g leče 6-14.
1 kg pšen. moke Oflg 5.25. 1 kg pšenične moke Og 5, 1 kg pšen. moke 1 4.75, 1 kg pšen. moke 2 4.50. 1 kg psen. moke 4 4.40, 1 kg otrobov 2. 1 kg koruzne moke 3, 1 kg ajdove moke 7—7.50, 1 kg pšen. zdroba 5 50. 1 kg cikorije 20—22.
1 q sladkega sena 65—75, 1 q ovsene slame 42.50.
1 m3 trdih drv 160—180, 1 m3 mehkih drv 105—120, 1 q premoga trboveljskega 44—50, 1 q premoga velenjskega /6—28, 1 kg oglja 2, 1 kg koksa 1—2, i 1 petroleja 7. 1 1 bencina 12, 1 kg karbida 7,1 kg sveč 22.
1 komad glavnate salate 0.50—1.1 kmift. sala te endivije 0.25. 1 glava zelja 025 1.50. 1 glava ohrovta 0-50—1. 1 komad karfijole 2—7. 1 šopek zelenjave zn. ku 0.25. 1 ker čebule 3—4, 1 komad nese rdeče 0.25—0.75. 1 k" kromnirja 0.75—1.50. kg kislega zelja 3, 1 kg kisle repe 2 Din.
Češka sodba o Pivkovem „Carzano“
V 313 štev. »Narodnich listi!« z dne 1925 je izšlo o imenovanem delu poročilo podpisano s C. (Vincenc Červinka! Op. ured.), ki ima tole vsebino:
Že lani, ko smo tu piisali o prvem lu Pivkovega »Carzano«, smo rekli, da so to občudovanja vredni zapiski častnika z avstrijske fronte protiitalske, ki se čitajo kakor zanimiv, da, senzacijonalen roman. Ni mogoče drugega nego ponoviti ta temeljni in pivi do jem pri čita-nlu drugega dela, s katerim je Pivkov »Carzano« »končan; čisto romanska napetost je pretežna lastnost prvih dveh knjig (3. in 4.) in še le v zaključni 5.. ki posnema vse izsledke ih posledice te edinstvene vojne prigodbe in prlpaja k njim vrsto subjektivnih razmišljanj, ge čitatelj zave cele situacijo in njenega globokega dokumentarnega pomena. — Avtor knjige, vrl in zaveden Slovenec, profesor .mariborske gimnazije, Sokol, čigar žena je Čehinja, kateri že :adi tega in kot dolgoleten sokolski delavec pozna dobro Prago, zna tudi češki, je izborno informiran o .čeških, političnih in kulturnih razmerah, je poveljeval kot častnik (rezervni) majhen, a važen odsek na italijanski gorski fronti; m«d svojim’ moštvom in častništvom je Imel pretežno Bosance, a tudi peščico Oebov; s pomočjo vseh teh združenih slovanskih življev je bilo igrača zasnovati zavednemu Slovanu tajno zaroto z daleko-stežnvm' načrtom, tedne in mesece pripravljeno; odpreti fronto Italijanom in povzročiti razsulo avstrijske armade, pospešiti konec vojne v trenotkn, ko je šlo do skrajnosti za uničenje notranjega sovražnika, v svrlio osvoboditve Slovanov. Nevarne igre, v kateri je šlo za vratove, se je mogel lotiti samo visoko naobražen mož, strokovnjak v svoji »obrti«, ki jo je sovražil v srcu, pri ovojih predstojnikih odlično zapisan, vedoč izborno Igrati dvojno igro in imajo? pred očmi visoki cilj: četudi '"-o bili Tla-lijani vsem' Jugoslovanom vedno enaki sovražniki, včasi celo hujši nego Nemci sami, jim’ je v danem trenutku želel zmago za višji, končni cilj — za svobodo!
V prvem’ delu knjige je orisal L. Pivko plastično in živo, kako je vznikel in bil dogovorjen ves načrt, koliko energi-
je, zgovornosti in potrpežljivosti je bilo treba, predno je bila premagana italijanska .nezaupnost, koliko živcev je stala italijanska omahljivost. V tem drugem delu nadaljuje oris, vzpenjajoč^ se v scene dramatske napetosti: kako je bil načrt izdan, nekaj iz ljubosumnosti, nekaj iz nevednosti kuharja. Čeha, kateri se je hotel morda prikupiti generalu, da bf prišel na toplo mesto; kako se je vodila preiskava in kako se je posrečilo z na-petjerri vse iznajdljivosti uspavati znova vzbujeno nezaupnost: kako je bil potem s pospešen jem’ načrt sicer preveden, ali je radi nerazumevanja, morda tudi radi bojazljivosti it.aljanskih častnikov, ki jim je bila izvedba poverjena, uspel le v docela neznatni meri. dasi So avstrijski slovanski »izdajalci« riiskiralf vse.
V zaključnih poglavjih’ pa li. Pivke krasno dokumentira, kako se je vendar sijajno pokazala složnost vseh Slovanov, kako so se brez dogovarjanja, brez dolgih razlag razumeli, kako je na koncut češki častnik vso stvar »utonil«. — Piv-»Carzano« zares ni vreden prevodial le kot zanimiv vojni dokument, nego tudi kot literarno delo. ki z živahnim, barvitim'. cesto drajroatskim slogom riše! razmere v gorskem bojnem’ odseku, F naravnost najkočljivejšem operativnem ozemlju; za te. ki feo to doživeli, prijeten: spomin, za laike nazorna slika v pouk iz težkih vojnih dob.
(Iz češčine prevedel M- K—dl.
Prihod in odhod vlakov
ZIMSKI VOZNI RED.
Mastno tiskani So br*i vlaki). PRIHOD V MARIBOR.
Iz Rakeka (Trsta) Ljubljane 3.12, 3.S71, 9.32. 11.43, 14.49, 16.19, 21.50.
Tz Čakovca 6.34.
Tz Vel, Kaniže—Kotoribo 10.02-Tz Ptuja 14.24. 19.02.
Tz Kotoribe 18.00, 23-55.
Tz Murske Subote 23.22.
Tz Poljčan 7.34.
Tz Ormoža 23.22. -
Iz Dunaja. Graza. Spielfelda l.U. S.45, 8.11. 12.42. 13.25, 18-33.	i-i(-«w»i:.k)'l»W
Tz St. lija 7.20. 15.10, 19.35. ,
Iz Zagreba (Beograda) 0.09, 2150, 14,34, 1143, 16.19.
Tz Golovca 12.54, 20.45.,
Iz Pliberka. 7.45.
Tz Fale 18.55.
ODHOD IZ MARIBORA:
V Ljubi ja.no-Ra.kek (Trst) 1.40, 5.25,
13.18.17.05, 23.00,
V Ptuj 11.23.
V Kotoribo 8.27. 15.27,. 3.35.
V Kotoribo - Vel. Kanižo 15.25.
V (“Jakovec 20.50.
V Mursko Suboto 5.00.
V Ormož 5.00.	...	•>.. v..,,
V Zagreb' (Beograd)	3.20,	5.25,	9.44,	14.10,
17.05, 23.00.	'
V Falo 17.10.
V Celovec 5.50, 13.42, 18.12.
V Spielfeld. Gradec,	Dunaj	0.40, 4.90, '459
13.15. 15.35, 20.10.	"4
Čajno pecivo
izbornega okusa.
Naj ne manjka v nobeni hi šli
2350	J
'#rW;
Dobro
po nizki ceni dobite le pri tvdki
J. N. ŠOŠTARIČ
Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na dgbelo in drobno.
Veleoražarna kave Meznarič Rado
Trgovci zahtevajte pomudbe
Maribor, Glavni trg 21
Trgovci zahtevajte ponudba
2513
UradnISka menza
Slomškov trg 17, išč« spretno kuharico.
Mastop takoj. Vprašati v menzi.
2612
V 10 letih plačano. Prodase: hiša v sredini mesta, stano-vanjo prosto. Mala hiša, kakor vila 50.000 Din. Tovarna blizu kolodvora 55.000 Din. Mala hiša in poseatvo. Komer-cielna posredovalnica „Rapid“ realiteta in hiooteke Maribor, Gosposka ul. ?8.	2514
Kočljive stanovanjske zadeve se reSujejo točno in objektivno. Ponudbe na stano. vanjsko borzo BMarstsn“. 250S
Nevi gradbeni davek. Ali je
potreben ali ne. to izveste na predavanju Kreditno stavbene zadruge „JI«jmir“ v nedeljo 22. novembra ob 10 dop. v dvorani restavracije „Pl£enski vir*, Tattenbachova ul. 2509
Vajenec, ca. 16. let, krepek, zdrav, se sprejme proti plačilu pri „ Vatra“, Strossmaierjova uilca 3.	2501
Neve žimnice, otamana, kakor tudi vsa popravila, se najceneje izvrlajejo priivanuMandl, tapetnikn. Slovenska ulica 28.
2506
Štampiljke voeh vrst in ve-
- likosti izdelajc najceneje S. Petan, Aleksandrova cesti 43. dvorišSe. Sprejemajo se tudi graverska dela. Zastopniki se iščejo.	2196
S gospodični, učiteljici, ištteia s 1. dec. sobo z 2 posteljama, eltktrišno razsvetljavo, če je
. mogoče s prostim vbodom Prijave na upravo ..Tabora* ped „Dve gospodični". 2481
Izbira zamenjave stanovanj,
mesečnih sob, tu Ji za zakOHee, prazno sobe, prosta stsnovanja, lokali, hiše za takojšnjo vselitev na razpolago in išče stanovanjska berza ,Marslan“, Rotovški trg.	2506
Higijenična brivnica se vsem
»lojem priporoča. Postrežba čista, prvovrstna. Dijaki imajo itvzeniši soboto in dneva pred praznikom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva 9.	1933
Leseno pohiHvo Ž&3ezno 'soHištvš* Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo	12
Zavese
Blago za pohištvo Posteljno perjo
po Izrečno niških tonah v caligi pohištva
KirilPreis
Maribor
Gosposka olika ut. 20 (Pirchanova. hita)
Svoboden ogled! Ceniki brezplačno!
Pozor!
Aka hočete izv«d«ti svojo bodočnost, se obrnit« na znamenitega •giplovskega grafologa, kateri Vain pove bodočnost. Maribor. hotel „Kosevo“, soba št. 2, Grajski trg. Od 8-13. in 14.-20, ure tudi ob praznikih.
2359
Tvrdka
Anka Tfraun
Maribor, Grajski trs 1
nudi
rokavice nogavice čevlje moške klobuke 1848 kravate itd.
po najnižjih cenah
Mebllrana soba s kopalnico se odda s 1. dec. Kamniška cesta 5, pritličje.	2-196
Vrtnarstvo Ivan Jemec
Maribor, Razlagova ulica 11 Sprejema vsa cvetličarska naročila, kakor vencev, poročnih Šopkov, trakov z napisi v okusni Izpeljavi v najkrajšem častt. Zn veselične prireditve so na razpolago vedno sveži klinčki. Naročila z dežele potom pošte točna. Cene naročnikom zadovoljive.
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO - levile
Lastne delavnice. — Solidne cene.
MARIBOR, Borgia tasta It. 19
Le najbolje in najceneje! ^
n®	•ofsfnsjAzi
OUJS3A U| 0U)0) SS SOfBB KJ| A»f|A3J l|)U;3US BIIABJdOd
Ei B>ll" Bjjsuonois ‘joqusM
S3AVNOH -sbr
ud ouao uz ajfejejdod modrupu pojj •rušo ruju3jnaiuo3{Z3jq od jpuuuz rpujsjAOAid ut tjsas
IIIAaj lupBAoja*
I	!f|A3J	IUZ3US
SSOJBC)
Radi uvedenja specialnega blaga sem, cene blag-« dokler traja zaloga
WF Mate.® znižal
I.epa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegerovega pe rila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bitu, šalov, trikotaže, dne- parfumerije in drugega blaga. Slrankc, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja cene .tudi 10% popitsta.
B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26 Zimsko periloT
copat«
klobuke , čevlje
dežne plašže, dežnika
priporoča najceneje
JAKOB LAH, MARIBOR GLAVNI TRG 2
zopet se dobi v vseh boljših trgovinah. 2031	Gen.	zastopstvo
C. C. LATIPAK S. C.
VlaSka ul. 46 a ZAGREB Telefon 2-73
M0B PERHAVEC
tovarna za Izdelovanje likerjev, dez. vin In sirupov
Maribor, Meljska c. 3
Vašim dragim
boste napravili največje veselje z Vašo sliko, katera je tudi najcenejče božično darilo.
2515 Foto-Atelje Vlašič, Maribor, Gosposka ul. 24
rOdlitki iz sive litine^
od Din 5'— do Dm 9'— za 1 kg pošilja
K. & R. Ježek, Maribor, Melje 103
^	tovarna	strojev,	livarna železa in kovin 2236
priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertna Vina, kakor Vermouth, Maršala in Mnrsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec, rum ter konjak
Na obroke!
Manufakturo In konfakcijo, oblake po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojnCntce proti ugodnemu odplačevanju na obroka dobita edlno-le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DROGOVI
družba z o. z.
MARIBOR . TATTENBACHOVA ULICA 2 i#
Moja žena je vedno dobre volje, odkar imamo posodo od
A. Vfclja, davni trg 5.
ki ni draga a je lepa in trpežna. Dobile pa vsakovrstno kuhinjsko posodo po nizki ceni. Poskusite In vem, da boste zadovoljni tudi Vi.
Dne 25. novembra 1525
OTVORITEV
niadiiein mamifahturoe rfsovine
305. KARNICNIK
Slovenska ulica št, 10.
mu mun »m pimkm ntosnui
Sukno za ženske obleke . . ; ♦	.	od	Din	33'—	naprej
Modno sukno za plašče	, j	.	„	„	90-	„
Kasan, čista voljna, IOO cm široko	,	„	-n	05> 	„
Dalje š i /o n e, barhend e,	c	e f	i	r j e	i. t. d.
Ooicek § Marini, Maribor, Gosposka ulica 27
.Matftotsl« Uekma,, * nariba predrt,™*: Stanko Detel
we5St.sk?	ežss;Spiod,er' nrote“-	■—« **—