VIDA BREST (MAJDA PETERUN) je doma iz Šentruperta (r. leta 1925), kjerje končala osnovno šolo (začela po v Mostah) in se zaposlila, a že 1. 1942 odSla v partizane. Po osvoboditvi je delala v uredništvu Ljudske pravice in pri Mladinski knjigi, opravila uči-teljske izpite ter poučevala v Ljubljani in okolici do leta 1965, ko je bila upokojena. Od tedaj še poglablja svoj umetniški izraz, pred-vsem v otroški pesmi in prozi. Tej je poleg zbirkePesmi (1. 1947) že prej posvečala večino svoje ustvarjalne močL Kdo od otrok ne pozna one uglasbene Tonček je prišel, torbico nosil...? Znane so Mihčeve pesmi, Pravljica o mali Marjetici, zajčku, medvedku in zlati Pomladi, Ptice in grm, Orehovo leto, Veliki čarovnik Ujtata itn.
In zakaj smo jo povabili k sodelovanju v našem izboru? Naj nam kar sama pove:
,,Od svojega tretjega do devetega leta starosti sem živela s starši v ¦ Zeleni jami V sedanjo Bernekerjevo ulico je oče preselil pekarijo iz Sentruperta. Zavestno se je odločil za delavski center Ljubljane. In jaz sem se tako čustveno navezala na ta del Ljubljane, da sem se prvega dne svpbode l. 1945, ko sem z zmagovitimi brigadami vko-rakala v Ljubljano, takoj napotila v Zeleno jamo. Čudno, prečudno - me je pritegnila, kljub temu, da mo se z družino ok. leta 1935 vrnili v Šentrupert, ko je oče doživel polom s pekamo. So me pritegnili tudi oni tihi očetovi obiskovalci, ki sem zanje zvedela šele kasneje, da so bili komunisti? Sicer pa: preberite tole, kar sem napisala v spomin na moja otroSka ,,zelenojamska" leta in objavila l 1954 v sobotni prilogi Ljudske pravice - Borbe, namenjene otro-kom!"
ZELENA JAMA
Nekoč zdavnaj sem nosila kratko krilce in veliko pentljo v laseh. Kako radi se Ijudje spominjajo tistega ,,ne-koč"!'
Nekoč zdavnaj smo prebivali v Ljubljani. Ne, ni bilo v Ljubljani, a je bilo vse lepfe: v Zeleni jami smo prebivali.
Če bi me vprašali, kje je to bilo, bi vam odgovorila: giešod postaje, potem pod železniškim mostom, ki cezenj bobnijo vlaki, mak), čisto malo navzgor, ob ogiaji tovarne hra-nil zavijes na desno, fe enkrat na desno, mimo neznatne tiafike, do hife s stolpičem - in tam smo!
Pred nami je Zelena jama.
Zakaj je zelena, vam ne vem pove-dati. Tudi takrat, ko sem nosila kratko krilce, tega nisem vedela. Toda jama je bila tam. Prava, ime-nitna jama. Samo zelena ni bila. Vanjo so stresali smeti iz vesoljne Ljubljane in s smetmi čudo božje nerabne ropotije.
V naS ulici (navzdol od hiše s stolpiiem), ki je ni bilo lepše na sve-tu, so stale hiše (še danes so tam), ob hišah so bili vrtovi in dvorišča (tudi ta so še vedno na mestuj in nekje sredi ulice je bila pekarija. Na njej je bila lepo zapečena štruca, žemljica, ki se ti je zdelo, da bi v rold čudovito zahrestala, in kifelj-ček, ki mu ni bilo paia! Vse to pa je seveda bilo le narisano in pobar-vano. A kako!
Ta hiša je imela na sebi vse sorte. Del strehe je bil spremenjen v ve-rando, kier so prebivale opice. Kras-ne opice! Bile so divje in zlobne, da bi bolj divje in bolj zlobne težko na-šel.
Na stopnicah v edino nadstropje je visela lcletka s kosom. Bil vam je to kos posebne sorte. Kadar je bil razpoložen posebno slabo, je žvižgal himno. No, olroci smo ga znali spra-viti v slabo voljo.
Iz te hiše smo odhajali pogosto na počitnice. Včasih je bilo to zares, kadar so bile počitnice. Včasih pa so se nas vsi naveličali in so kar ne-nadoma naiedili počitnice. sebi in
nam. Naj je bilo kakorkoli, vedno je ¦ bil tisti del počitnic, ko smo se vra-čali najlepa.
Vlak je seveda moral peljati mimo Zelene jame. Vse odkar smo vstopili v vlak, smo tega trenutka čakalL Zato je bilo kajpada piecej preriva-nja pri oknih in nemalo solza. Napo-sled se je zgodilo. Zagledali smo našo ulico, izvesek na hia sredi nje in med vrati v belo oblečenega peka, ki je vihtel roko in mahal in mahal! To je bil naš oče. Le kako je znal pozdravljati! Ne, nihče ni nikoli Iepše!
Mi smo  se seveda pierivali pri oknu, pozdravljali smo in mahali in kričali,   da je bito kaj. Sveto smo ver-jeli, da nas ofie slia in vidi. To je bilo zates imenitno!
Tisto, kako smo potem 9i do-mov, ni bito nič posebnega. Pona-vadi je šlo brez posebnosti. Le enkrat je eden izmed nas, ki je bil takrat najmanja, pod onim zname-nitim mostom čisto lepo predčasno shodil. Naredil je nekaj korakov in zato smo potem prav do doma vsi tulili. Zaradi našega tulejna je pobič bil silno ponosen in je nato hodil kar naprej.
Doma smo komajda utegnili reči - dober dan - in že smo drveli po vsej ulici jn z nami je drvelo vse, kar je spadalo v našo druščino. Kam? V jamo!
Ta naša diuščina je bila silno sli-kovita. Tu je bil Buno, razkuSran Čevljarjev Buno, ki ni in ni maral dveh črk - v in r -. Iz golega prija-teljstva smo ti dve črki odklanjali vsi otroci iz naše ulice, posebno v nje-govem imenu. Potem je bila tu tudi Minka, ki je bila neštetokrat tepena, zato ker je pač vedno počakala. Te-pena pa je bila, ket so bili doma brez denarja, ker ni bilo dela, ker se je, recimo, prismodilo kosilo, ali pa tudi kar tako. Taka je bila pač njena usoda v življenju. Bil je tudi Janez, ki ni nikdar pogrešal razsvetljave -svečko je imel vedno s seboj. In po-tem je bila fe kopica drugih, ki so najbrž imeli imena, pa jih ve ne vem.
No, vsa ta naša druščina nas v od-sotnosti ni kaj prida pogrešala, toda kadai smo priši domov, ni mogla živeti brez nas.
Zdaj pa v Jamo. Ce smo hoteli do tja, smo motali mimo ene neznatne trafike, kjer je sedel možiček iz pravljic in se smehljal. Smehljal se je vedno, tako, kakor bi hotel reči: Le poglejte si tole tiaflko! Kaj je fe kaj lepšega mimo nje?
Zdaj ie bilo treba seveda pogle-dati malo naokrog. Prav blizu tra-fike je bil ponavadi brkati policaj, ki je sifno rad posluSal očenafe in je zato očenaše zahteval od vseh, ki jih je ujel. To se mu je sicer redkokdaj posrečilo.
No, zdaj smo že skoraj tam. Tre-ba je bilo iti, čez še ožgan rjav pro-stor, ki naj bi bil travnik, pa seveda ni bil, in bili smo na cilju. Potopili smo se v smeti in pepel, kričali in se pulili za razbitine, obtolčene, votle in zaijavele dragotine v Jami, dokler si nismo z njimi natipali vseh žepov in si nasitili domišljije. Potem smo 3i na ,,leš".
Če je bila jama imenitna, je bil ,,leš" stokrat imenitnejši! Morda prav zaradi prevelikega občudovanja nisino nikoli Si najprej na ,,leš'. Vedno smo ga pustili za nazadnje, za največje. To je dosegel v nas naj-brž tudi brkati poljcaj, ki se je za ,,leš" kai največ zanimal.
Kaj je bil ,,leš"?
Tam so bile kopice črnega, difc-čega, krasnega premogovega pepela, ki si z njim lahko delal najneveijet-nejfe refii! Tam so bili tiri. Svetli tiri, ki je po njih vozil vlak in smo z ušesi, tesno prislonjeni k njim, po-shišali na njih, kako vlak prihaja. Ko je brzela nato fuhajoča železna kača, smo navdušeno lovili poma-rančne olupke in redke sladkorčke, ki so jih metali potniki med nas.
Potem so bili še drugi tiri. Zarja-veli tiri, kjer se je včasih odpočival utrujen ,,magon". Rekla bom kajpa-da ^magon", ker je bil pri nas tak običaj. Sli smo vedno - porivat ma-gone, gledat magone, sedet v mago-ne - dobili smo se - pri magonih -in kaj Se vse je bilo z ,,magoni"!
Do noči smo bili tatn, dokler ni» mame po vsej ulici stopile pred hiše in začele kričati proti ,,lešu .
-  Buno! Domov, potep!
-  Domov, smrklje in smrkavci! No, takrat je bil res zadnji čas, da
smo nehali biti strojevodje, sprevod-niki, tisti ,0- rdečo kapo   ...
O, čudoviti, najčudovitejS ,,Ieš"!
Lahko bi nažtela še nekaj Zelene jame, ki ni bila zelena, a je bila lepa, kar se da. Recimo travnik pred to-varno kleja. Naj bi bil travnik, se-veda. A če je bil, ali ni bil, na njem se je dalo kiasno potepati, prekuce-vati, loviti, in je zato spadal k naS Zelenijami.
Recite, ni bila les čudovita Ze-lenajama? !
Pravijo, da ni dobro fe kdaj odha-jati v kiaje, kjer si nekoč živel, po-sebno Še, če si v njih preživel tista leta, ko se je v laseh košatila pentlja. Najbrž je res tako.
Jaz sem vendarle 3a. Cez dolgo, dolgo, takrat, ko so se mi že smejali. ker sem trdila, da še poznant vse iz Zelene jame. Sla sem z odprtimi očmi do mostu pod mostom pa sem oči zaprla in miže nadaljevala pot. Zdelo se mi je, da je treba iti miže, da bo potem, naenkrat planib na-sproti vse tisto staro in ljubo.
Vsak korak sem poznala. Seveda sem dobro vedela, da je zdajšiji ko-rak odtehtal dva ali tri prejaije. Zato sem prišla hitreje.
Vedela sem: odptla bom oči in
zagledala traflko in možička iz prav-ljice pred njo. Nato bo zablesčala Jama in za njo ,,leš". Šle ko bom ogledala to, bom pogledala po hiši s stolpičem in krenila po ulici mojih otroških let.
Odprla sem oči. Joj! To ni bila Zelena jama. Drug, grd, pust kraj je bil to. Kjer bi morala biti Jama in ,,leš", ni bilo nič. O, morda je bilo kaj, a čisto, čisto malo. Vse pa je zapirala stroga betonska ograja. In trafika? Stala je tam tesena, pritli-kava barakica, siva od cestnega prahu in kakot pas jo je oklepal že-leznizapah.
In drugo'-' Hiša s stolpičem je bila hišica, hiše v ulici so bile majcenet premajcene, vrtovi so bili vrtički, ne, niti vrtički ne. In na koncu ulfce so se igrali čisto tuji otroci, ki se niti igrati niso znali...
In Buno? In Minka? in drugi? Ah, saj jih nisem Sa obiskat. Pre-hudo bi bilo, ko tudi oni ne bi bili več oni. A povedali so mi: Minka se ie omožila. Janez je padel, Buno je bolan ... Buno, kuštravi sovražnik ,^r in v"!
Morda bo čez deset let ne-kdo od teh, ki se zdaj igrajo
pred hišo s stolpičem, pisal piav tako kot danes jaz. Morda so ti otroci prav tako prepričani, da ni na svetu nič lepšega od Ze-lene jame. Saj ne vedo, kaj vse ji manjka.
0, kako mi je žal, da je vse tako minilo!
Ali je tudi tebi, Buno, in si zato bolan?