St. 35.
V Gorici, 31. avgusta 1883.
Tedaj XIII
„Soča" izhaja vsak potek in velja
po pošti prejemana alt v Goriri na dom
pošiljana:
Vse leto.....t.  4.40
Pol leta.......-'.2U
Četvrt leta     ......l.H>
Pri oznanilili in  t;lk.» tudi j.ri ../.<'-
s'imicah" sp plučuj*' z;i unva<iiiu insiup-
no vrsto:
8 kr. če se tiska 1 krat 7    „    ......    2    „
«       ,.       M       H       ,.       ^       „
J»» vpčo črkf*   po prostoru.
Posiimezno Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v fobalouiucah v gosposki ulici blizu ..neb I ion", na starem trgu in v niinski utii'i ter v Trstu, via Ca-Kenna, :;.
Do, isi naj «c lilagovoljno poSiljajo inciliiisivn ..Soee" v Oorici v Via Ascoli ij, I,, iiaroeniiia pa opravniltvu „So«5o<( Via tlella Crocc fit. 4. II,
Rokopisi so ne vrafcajo; dopisi naj so blagovoljno frankt»jejo. — Dolnlconi in ilrugim noprwiiofcuim sc iiaiocninii zuifca, ako se oglaao pri opr&vniSlvu,
Grof Chambord.
Povedali smo ze v zadujem listu, da jc umrl 24, avgusta ob 7. uri zajutra gcof Chambord v Frohs-doifu blizu duuajnkega Novegamesta.
Grof Chambord bil je postavm francozki kralj, ali ua kraljevem prestolu ni sedel nikuli. Leta 1830. zapodili so Fraucozi svojegi kralja Karola X iz delete in so fei postavili kralja Ludovika Filipa I., ki jc bil sieer iz kraljevske rodovnie, ki pa ui imel pravice do prebtola. Ta je vladal Francijo do 1. 1848, Ta-krat so se ga Fraucozi navelieali in so ga izpodili iz dezele; igrali so potem nekaj casa republiko, doklur se ui polastil (1852) javuc oblasti Napoleon 111,, ki je bil zmagau i. 1870. Od tistega casa imajo Fraucozi zopet ljudovlado ali republiko.
Francozka kraljeva rodovina ni popoluoma iz-mrla. Ludovik XIV francozki kralj, ki jc vladal od leta 104y do 1715, zapustil je dve crti: starejso in mlajSo. l/> starejso crte bili so na kraljevem prestolu Ludovik XV, XVI, XVlll in Karol X, iz minjse pa zgote imetiovam Luttovik Filip od I. 18il0 do 1818. Karol X imel je <lva sinu, katcrih eden m je pre* stolu odpovudal (vojvoda augotilem>ki, grot' iiiarnaki) drugi je bil pa umorjeu (vojvoda Berry) I. 1820. Sin umorjeuega vojvode bil je ranjki grof Chambord, ki se je rodil '1 mesece po ocetovi siarti, 211. septembia 1820 v Parizu. Ou je bil zadnji mo^ki iz staivjsc kraljeve cite, ket umrl je brez otrok. Zdaj preide pravica do francozkega kraljevega prestolu na mlajSo crto, in sicer na grofa pariSKega, mlajSega sinazgore imeuovanega Ludovtka Filipa, rojeuega 1. 1838.
Ko jw moral Karol X I. 1830 zapustiti 1'raucozko dezelo, hezala sta 2 njnu tudi bin, ki se je bil kroui odpovedai, in 10 letni vnuk, umrli grof Chambord, ki je bil za vladauje namenjen. Najprej so biti v Piagi; pozneje so priSU v Gorieo 1830, kjer je grof Chambord preftvel lepe dui svoje mladosti. Karol X umrl je v Gorici 6, nov. 1836 in je bil pokopaa na Ko-stanjevici. Tam je pokopaa tudi njegov sm vojvoda augoulemski z vojvodiujo svojo soprogo, kakor tudi vojvodmja parmsaa, ki je umrla v Beuetkah 1, fe-bruarja 1864.
Ze 2. avgusta 1830, tisti dau, predno je zapus-til Karol X fraueozko dezeio, razglasili bo bill vojaki, ki so bill utaborjem v Rambouilettu, srota Chambor-da za kralja francoskega z imenom Ueurika V, ali to proglasenje Obtato je   brezuspeino.   Ime grofa eham-
LISTEK.
Zemljepis za II. in Hi. razred srednjih M;
bpiiiii in zuluiil J. Jeseako,
Bode ule skoro dvajset let, ko je bil Kellers-perg ua krmilu primorski vladi v Trstu. Celo ta gla-goviti germauizatOk- je hotel tekom Solskega leta 1863—64 vtiSiti ueprestaue pritozbe dezeluega zbora in odbora ua§ega pa pritozbe mestuega zbora goris-kega zastrau uCnega jezika ua uaSih srednjih Solah. Zahtevali so, naj srednje Sole prestrojijo na podlagi materinega uCuega jezika, ua podlagi sloveuskega, o-isiroma laskega ucuega jezika. V&led dotiCuega ua-mestnikovega dopisa so se res tedauji profesorji na-Sega giiuuazija bili razdelili v 3 oddelke ter se po-svetovali, kako bi se pouk prenaiedil, da bi ustrezal v dezeli stanujoCima uarodoma. Oddelek sloveuskih profesorjev, kteremu je piedsedoval ranjki Solar, bil je v popoluem soglasji z oddelkom ia^kih profesorjev; tretji oddelek pa je obsegal vse uemske profesorje ter je s svojimi uasveti pobijal predloge prvih dvek na-rodnih oddelsov. Prav uaravno: nemSki profesorji niso mogli biti za narodno ravnopravnost v solah, v gimuaziji — bili bi pac tako zoper sebe; iztegabilo bi pa uajprej sledilo, da bi bill morali sami najprej pobraii kopita in oditi. Da bi pa materiusgiuo vpe-ijali kot uCoi jezik v naio gimuuzijo, trebalo je raz-
liorsk ga dobil je umrli kralj po gradii Chambord, ki mu ga je bila Francija podarila kmalii po njegovem rojstvu I. 1821. Umrli grof je veltko potoval po v«ej Evropi; bil je silno izobm2en, pabo^eu in dobrotljlv. Leta 1846 se je porofiil s kneginjo Marijo Terexijo modensko in jo bivol potem na gradii v Frohsdorfu, kjer jc tudi umrl, v Gorici in v Beuetkah,
Pravlci do kraljevega piestola se nikoli ni odpovedai, ampak vedno jo je trdil, S prelivanjcm krvi in z nevrednim obecavanjem ni hotel doseCt krone; Cakal je, da bi ga Fraucozi sami poklicali brezpogoj-no. Po nesrocni vojski ¦/, Nemfiijo prizadeval se je, da bi se mu zelja izpolnila; imel je na Franeozkem obil-no pristnScv; ali skrhalo se je vse, ker je, kakor ne-kaferi pripovedujejo, proved brezpogojuo hotel uasto-piti vlado. Drugi pravijo, da bi se mu bila takrat posreeilo [iriti do piestola, ako bi bil hotel Didinarku v nekater«! zahteve privoliti. Ker tega ui hotel, pravijo, moral je ostati v prognanstvu kakor iircj. Grof drzal se je nravnih, krSaiwkili nafiol in bil j(5 o pos« tunosti svojega dejanja popoluoma preprican, M\ se, iia po njegovi smrt; . *»bijo Fruncoxi zopef, kralja, ker mnogo je Fruneozov, ki kralja ^elijo. Grof pariSki, uaskulnik Chaiubordov /. ozirom na kraljevi tron, je pa tudi moL, ki si ziid pomagati do svojega cilja, Vrhu tega bilo bi Jtismarku mocuo ustrezeno, ako bi nastala ua Francozkem konservativna monarhija. Ako Bismark »po»na, da bi mu bilo pomagatio z grofom paviskim, je gotovo, da bodo imeli Franeozi spet svo-jega kralja.
Grof Chambord je umrl za lakotjo. ^eloilee si je bil pokvaril, da mu ui obirzal zive^a. Ilrauili so ga uinutuo, dokler je bilo mogofie; nazadnje zatisnil je oei ves izpit in prepaden. Njegova soproga bila je pri ujem do zadnjega izdihljeja. Pogreb bo v Gorici, kjer je ranjki grof tako rad prebival, kjer ga je tudi ijudstvo ride imolo in ljubilo, ker bil je velik dobrot-uik ubogih. Prav rad je hodil na lov; zato je tudi v goriSki okolici v blagem spominu.
Prihodnji ponedeljek ob 8. uri zajntra pride iSe-leznifini vlak iz dunajskega Novegamesta, ki pripelje truplo ranjkega in ujegove spremljevalee. Okolo 9. ure popeljejo ranjkega z goriike postaje v gori§ko stolno cerkev. Sprevod bo prav sijajen; udelezl se ga nadvojvoda Ludvik Viktor, brat presvitlega cesarja, in morda §e kak drugi ud visoke cesarke hi§e, tr2aSki uaruestnik, udje francoske kraljeve rodovine, gorBka posadka, duhovstvo, veterani, Circolo cattolico, mnogi
| Francozi, privr^enci kraljeve hiSo, razni uradi in mno"
j go Ijudstva. V veliki cerkvi bo slovesna 6rna masa, po tnaSi molitve (absolucije) za ranjkega kakor u
• kralja, Popoldne o 5. uri vzoignejo truplo in ga pre-peljejo na Kostanjevico, kjer jo poloiHjo v rakev pod ceikvijo,  kjer pofiivajo tudi drugi   udjo  francozkc
. kraljeve htSc.
Milanska roza (pellagra).
Iz statist ieticga porofilia obtine bolniSnico in blu-v5iiicc iiinniIjonih bratov v Gorici dali Bino u2o vi'fi posnetkov, Danes podajemo noiiui Citateljem sestavek o milanski ro^i, ki je prav zanimiv.
„Kakor prejSnja lota, pravi poroBllo, tako jo tudi to leto nnjvcfikrat bila milanska v o 2 a (pellagra) in pa potreba in rovflfiiiia usrok blasnostl, Ker ima nas zavod inorobiti edin v cesarstvu toliko fttovilo na milanski r o / i obolelih, zato se nam zdi nokako (lol2uost, o toj bolezni kaj vcfi povodati, pojasniti njo prve uzroke in objnviti svoje lostno opaKke.u
„Inie milanska voU je dobila ta bolczcn zato, ker j«.» najbolj razSirjena v gorenji Italiji, kder jo ve-liko mesto Milan; —• roH pa se imemije ravno zato, kakor npellagrau, namrud zavolj posebno spremembo, ki se kazc v tej bolezni na ko. I Koza namt'c6 poBta-tie vela, krhka in ra^pokana ter jo videti nazadnje zlasti na unanji strani rok nckako obrunkasto leske* Ca, — kakor je aploh znano."
„Ali to ime se opira le na cno znamcnje izmed mnogo drugih, ker je pri tej bolezni poglavitna stvar bolna kri, ki rcjenje srednjih 2ivcev ovira. Bolj po-menljivo je lasko ime, malattia delta miseria, to jo siroscmska bolczeu, ker obsega vso vrsto uzrokov, kateri iz potrebe in siroScine pridejo in ono boiezea napravljajo.tt
„Po izkuSnjah, ki smo si jih tukaj nabrali, in katere sem tudi potrjene naSel, ko sem prepotoval celo gorenjo Italijo, po vseh ondotnih blazuicah, je poglaviten, dasi ue edini uzrok tej bolezni, ki tako globoko zajeda v domafie in obcinsko 2ivljenje, — potreba in beda. Ravno to potrjuje posledojo poroCilo naae bliznje, s takimi reve^i prenapolnjene blaznice San Scrvolo na BeneSkem, kder je potreba in torej tudi bolezen §e vse bolj razSirjeua. PoroLilo so glasi poslovenjena tako le:B
„V resnici,  kmecko ijudstvo nam dajc velikau-
nih ufiil, sloveuskih ucuih knjig. Zato je tslovcnski oddelek sklenil, da ima p. prof. P. spisati slovensko-latiusko slovuico z vajami za I. razred, p. prof. J. pa slovenski zemljepis. P. se je res sprva z navduse-uostjo zaletel v delo, a kot do^lej ni izdelal nobenega zacetega dela, tako je tudi takrat crez par tednov o-nemogel, zaspal. Drugafie je bilo pri prof. Jesenku, ker ravno tega mislimo z ono Lrko. Ce prav je bil najveCi pessimist, ki je pri tistih posvetovanjih par-krat povdarjal, da vladi, primorskemu namestftiStyu ni resua volja z namerovamm preustrojenjem, prejel se je vender z zelezno voljo obljubljenega dela ter je v teku istega leta spisal slovensko „zeinljepisno za-cetnico*.
Res nid novega pod solncem. Od takrat smo Goricani skozi dvajset let ponavljali stare prito*2be in prognje zarad uCnega jezika v uaSih srednjih Solah. Na§ega slavuega dezeluega odoora uloga od 24. sve-cana t. 1. lit. 3205 je le nadaljevanje ouih vecnih litany. KaS pogumui in izvedeni poslanec dr. Tonkh je spro^il bil v deSelnem zboru in odboru zadnjo u-logo, zaujo je deial in govoril v drzavtiem zboru v Beci — a vse zastooj I Sol nee narodne ravno-pravnosti nam Goricanom Se ni zasve-t i 1 o. Kot prej mnogokrat, kot pred dvajsetimi leti ustavljajo se Nemci uaSim pravicnim zahtevam in proSnjam. Minister za ulc in bogofiastje je z odlokom od due 23. junija 1.1. St. 8532 odbil ulogo dezelnega odbora; pri tem se sklicuje na sklepe naSega de2el-aega Solskega sveta, ki se je yeCinomft ofiitno Wvm
zoper vpeljavo narodnih ucnih jezikov v ua§a uCi-liSCa. Prav naravao, prav dosledno glasovanje, 6e po-mislimo, kaki raozje imajo vefiino v naSem deSeloem solskem avetu. Ce se ue oziramo ua F., furlana, so tujci, so Nemci, ki so glasovali zoper narodno ravnopravnost v Solah — prav tako kot pred 20 leti ooi oddelek nemSkih profesorjev, kteriin jepred-scdoval naLelni nas nasprotnik, glasoviti Holzinger. In nauCui minister v Befii je toliko drzeo, da v oil-loku povdarja, da v soglasji z dezeluim Solskim sve-tom ne more privoliti v nobeno prenaredbo goriSkili uiilnic. — Tudi ta krat bi morali Nemci kopita po-brati in oditi; — a prelepo je bivati v solncui Gorici 1
Glede na narodno ravnopravnost v Solah nismo po takem dosti napredovali zadnjih 20 let. A koliko zelo je napredovalo naSe Solsko slovstvo! Kolik na-predek le v geografiji od one „Zemljepisnezafietnicca do nZemljepisa za II. in III. razred", ki sedaj pred nami le2i. Tako je nam sara profesor J e s e n k o prijavil celo vrsto zgodoviuskih iu zemljepisuih knjig*), na podlagi kterih se bi naSa raladina lehko v vseh razredih nizega gimnazija v zgodovini in aemljepisu slovenski poucevala. ________                                               (Konec prih.)
*) ObSni zomljopis; Mali obSni zomljopis; Prirodoznan-ski zemljepis; Zemljepis za I. razrod srodajih 5ol; ObSna zgodovina: Stari vek; Srednji vok in Novi vok. Knjitre, ki 8& vso dobivajo pri naSih bukvarjih (Daao-Pallich in Wokulat);
fri toh sa datovft tudi daaes «aznanjeni „2eB»ljopi8 za H. i^ ..II. wm& no 99 kr,                      ^ ¦   *•     y'
sko Stevilo na milanski roil obolehh, kateri sami pra- | vijo, da je revScina in pomanjkanje poglaviten uzrok j ovej grozoviti bolezni, ki jih inuCi. — Bridko je za- I res, f ko se pomisli, da Be jati ljudje, ki so CloveSki 1 droibi najkoristniSi, najbolj zaneraarjajo ter, ako jih j tadi lakota ne umori n&ravnost, vendar obolijo in I pamet izgubljajo, ker jim pomanjkuje hrane, katero l r potii SfOjega obraza drugim pridelujejo.*                |
,Edina hrana mnogih ljudi v gorenji Italiji je I koruza. Uftvajo jo kot polento priprosto kuhano ali I kot kroh. peceno tees vsake droge zmesi, — havadno I tudi brez potreboe soli. AU kornza ima v sebi mnogo I amyluma—¦ a malo gnjilca. To, — pa tudi popolno I pomanjkanje sprewembe in hrane, — k tenia Se do- I stikrat m pmmmals* prepicla mera poleate, — je I pat poglaviten uzrok bolezni, ki obstoji po tern takem I ? popoluoma nerednem prcrejevanji organtzma in od-1 tod izvirajofii spremembi krvne zmesi."                     I
»TtdI se ue arae prezreti, da spridenost koruz-1 nib strokov in gobne klifiice v njih, — potem leno I Cistenje koruznih zrn skazijo polento in tedaj tudi I prebavljanje slabo rcjenega in zraven Se bolnega or* I ganizina. — Ali dokler m bo skosnja pri sicer zdra-1 vib osebah, ki ronogovrstno brano uzivajo, dokazala, I da more jo gobne klicice tudi pri njih vcepiti milansko I roio, toko dolgo se ne more za gotovo trditi, da bi I edino te rodile ovo grozovito bolezen. — Vsekako pa I je Cudno, da pri ubogih tkalcih moravskih, ki tudi 1 nimajo obile in mnogovrstne hrane, polenta, (za katero I ai moko na majbnih rocmh rnliuih, kakor so bili stari | rimski, sami meljejo) ne napravlja milanske role,*     I
,DoloLno se mora tu povd&rjati, da se ta bo- I lezen ne nahaja edino le v ravnini in v raocvirnatih I krajib, temuc da pridejo tadi z zracmh visa?, kder I je lista studencnica, semtertje nesrefinczi, ki imajo I siroSCinsko bolezen. Tudi po gorah in v hribovji se j jo namrec vdomaCila veC ali maoj potreba in rev§Lina; , tudi tarn nima marsikdo svojega ognjiSca, in tadi _ ondi vlada semtertje najhujse ubo§tvo —zdroienose , straSno hesuago; tudi rim ne donasa najpridnejSe delo . vselej imenja in ne pomnoii bogastva. All to so res- j nice, ki ue spadaio pred sodnji stol zdravniSke sta- ¦ tistike, temuc drzava jih ima odstraoiti.*                  <
„Da je res le oslabljeoje vsled pomanjk^vanja j hrane poglaviten uzrok tej bolezni, razvidi se najlozY iz naSih tu pridjanih pregledov; oni kaZejo kak uspeh je imelnas zavod pil zdravljenji pellagroznih bolnikov. j Ker se pri vaeh, Mi m sprejmejo, poleg mee razuih | glavuih premernikov, telesne visoko3ti i. t. d. doloci tudi telesna tela, in ker se tehranje pri odhodu po- j navlja, daju se iz teh zapiskov in pregledov, ki jih j nasi bratje z vso skrbjo napravliajo, uspehi oskrbo- | vanja v zavodu z vso gotovo* tjo pokazati."                j
nDiana Jaka, 57 let star, iz St. Yida v 2 mese- I cih narasel je za 8 kilo?; Nadaja Anton, 49 let, iz j Bornjana v 1 m. za 7 kilov, Zorzin Alojzii, 50 let, | iz Pierisa v 1 m. za 5 k., Menegdtti Marija, 35 let, j iz Nogareda v I m. za 5 k., S.ndrin Ana, 61 let, iz j Ogleja v 3 m. za 12 k.t Durnik FranclSka, 27 let, iz Sv. Kriza v 1 m. za 6 k., Korsi6 Apolottija, 21 let, iz Steferjana t 3 m. za 10 k., MartinCie Marija, 33 I let, iz Sv. Kri& v 6 m. za 18 k., Puntin UrSa,  34 j let, iz Fiuniicella t 10 n. za 16 k., Zaina Franc, 56 let, iz Fiomicella v 9 m. za 10 k.B
sCe se v prvem casu po sprejemu pri bolnikih j skrbno gleda na kakovost, posebno pa na mno2ino j hrane, in se pozneg Se podaja tudi 2elezo, odebelijo 1 se nekateri o&lfidno. Pri mnogia bolnikih se povefia ( njih feza lehko od 5—18 kilov ze v nekaterih mese- | cih. Eolikor bolj pa naraSca tela bolnikova, toliko I bolj se zteanjsuje od dne do doe njegbva bolezen. j Vela, krhka koza dobiva polagoma prej§njo obliko, j duSevne zmo2nosti, katere so se vsled preslabe hrane I moiganom bile spremenile in pokazile, kar se je ka- 1 zalo v burnem postopanji, prihajajo zopet v normalno | stanje, in bolniki tako rekoC omladijo in niso skoraj 1 ve6 spoznati. Njih prirojena znajdnost da se pri njih ( dobri volji porabiti jako hitroza vsako delo in opra-1 vilo in sleherni opravlja z veseljem, kar se nrn naroci. j In v primeroma jaio kratkem easn vniejo se oni, ki I so bill sprejeti bitto v zacetku bolezni, zopet zdravi | k svoji rodovini in v svojo srenjo nazaj, — nazaj, da I se zalibog le preveSkrat v prejsnjem stanu povrnejo, I in da potem ostmejo v temi blaznosti slaboumni kot I vedhi prebivalci v zavodu,"   "                                  I
Po razliCuosti blaznosti se je oskrbovato leta I 1882. v goriSki blazoici: hipohondricmh in melanho- j liinih 20, besnih in brezumoih 42, zmeSanih 53, to- | poglavih 55, pohaWjenega. uma shromoto 9, z bozja- I s^o 6, pijanske Waznosti 10.            '                      I
Dopisi.
Berje pri Rifenbergu, dne is. avgusta. Sprej-
mi, draga BSocatt, v tvoje predale te malenkoati, ako ti je llubo. Imeli smo doe 13. avg. t I. na Berjah pri Solski skusnji prav vesel dan (ali bolje rejieno veier), kajji pocastili so nas sfc svojo navzofinostjo razni gospodje in Solaki prijatelji, med temi visoko-rodni gosp. grof' Lanthieri, Castita duhovSfina, dva 55. bogosioycft in drugi *«?eOnl rlfw]J8r|W i|||odnJft-
ki. FogreSali smo fe drugiC, kar obcudajemo, pravega Solskega prijatelja g. Iv. LiCna. Ako bi bil ta moiak doSel, gotovo bi bil Se kteri drug gospod utiteiju fiibeju za njegovo neumorao dclovanje vskliknil: Bog ga zivi.
Docim omenjam Solske zadeve, naj mi bode do-voljeno nekaj spregovoriti o tern, kar je tudi grof Lanthieri trdil, da namreC Solska mladez mnogo trpi na pbduku zarad brzega prestavljanja u{iteljev.w To se je do pifiice pokazalo pod vrlim uciteljeih g. Siro-kom, ki nam ostane v vednem spominu. Vsak ucitelj ima namrefi svoj«rmetQdo, in traja dalje casa, predno jo vcepi mladim v glavo. To si lehko §e tako pri-prost kmet to!maLi.
Ker sta lorej slavm okrajui in dezelui ^olski svet postavljena, da skrbita zx napredek Solske »nla-dine in ne d» jo ovirata v napn-dku, zato sta naproxens, naj v prihodnje bolj pazita na to, da se ne bode dalje ucitelji tako brzo prestavljali. Vsaj nosimo enaka bremena doklad z druglim obfiinami; zakaj bi torej v drugih obLinah u&icelje zbirali, du potem na§a deea Skodo trpi.
Bad bi omenil kaj o rifeuber^kem ali zvunanj'un receno: rifenberSko — berijskem obcinskeni viuogradu, ali bojim se, da bi kje zadel ob srSenovo gnezdo ia da bi mi kdo rekel: fej te bodi, nisi vreden, da bi jermene naSih Cevijev odvezal, pa se javno po caso-pisih   glasiS.
Sc iekaj iz Berij. Dae 11. t. m. so na reki Vipavi prale tri zeoe svoja obla&ila; kar na eukrat pade eni milo iz rok v vodo, ki je tani poldrugi sezenj globoka. Zena, hote6i hipoma jo prijeti, smtik v vodo. Zdajci pomoli roko ven ; prijatlica jo bofic reSiti ter aterbonk v vodo. Trotja si inisti: kaj ho-§em poceti? V divjent btrahu iu z mocnim krikom zgrabi za oni dve, ali cuden ptizor: oni dve jo nisti hotcli pustiti, ta jih pa ni mogla izvlefil. Tako so jo sreino do grla pile vse tri, dokler jih ni voda se svojim tokom na breg privalila. Za zdaj naj bode do-voy, draga ttSo5aa; drugiC Se kaj, Se ne pojde v ko§. Tebe, ze vidim, niso morski valovi pahniii nazaj v Triglav. Pa saj si obljuhiia, da ne bodeS prezirala kmeSkik dopisov. Kmet je krepak; kdor zida nanj — pa pravicno iu resniCno — ne zida na pesck.
12 Koborida, 28. avgusta. Vsakoletna beseda gg. uditeljev in neiteljic v Ko-b o r i d u izvrSila se je letos posebno slovesno dne 26. t. m. Povabljena je bila v ta namen nova uni-formirana in prav dobro izurjena tolminska godba, ki je pred besedo svirai*; korakala po vsem trgu. K tej lepi veselici zbivlo se je bilo, rassen mnogobrojnega domafiega obcinstva, veliko Stevilo gostov, zlasti Tol-mincev, kateilh je prisie brez godcev nad 60 k be-sedi. Pa tudi f* dri^ih krajev: od Sv. Lueije, iz Void, Podmelec in drugod, priSlo je bilo mnogo odlicnib gostov. Vsi c. kr. uwdniki v Tolminu, notarji, odvet-niki, deMm poilanci itd. bili so prisli ta vefier v polnem Stevilu v Koboild. Pri tej priloznosti pokazalo se je, da je neko kratkovidno in zavidljivo tekniova-nje med dvema wosednjima trgoma popolnoun nepo-trebno — da ne redem Skodljivo — in da je mnogo bolje, ako se sosedje podpirajo ter v Iepem sporazum-ljenji skuSajo vzajemno pospeSevati svoje dusevne in gmotne koristi.
Beseda sama vrSila re je pred izbranim obCinstvora, katero je komaj stalo v prostorni Zganovi dvorani, to&io po programu in v najIepSem redu. Najbolj se j[e domacepra Ijudstvu omilil govor gosp. Josipa Pa-glia?uzza; sploSno pohvalo pa je zasluzilo precizno petje, izvrSeuo od dobro izurjenth koboridskih pevcev (ve&noma uditeljev) pod vodstvom njihovega neutrud-Ijivega pevovodje. Po besedi je bila skupna veCerja na Zganovem dvoru. Med tern so spuSfiali umetalne ognje na hrib5eku sv. Antona in na dvoriSci. Za tern se je zafiel prav zlvahen ple^ katerega se je udele-2ilo Iepo Stevilo brhkih plesalk in neutrudljivib ple-salcev. Med pddihljeji in poSitkom prepeval je pevski zbor izbrane patrijoticne pesni Vsa veselica, ki se j»? hvalila jednoglasno od vseh adele2iteljev, trajala je ne le do „belega due", nego celo do solnfinega vzhoda.
Pazljivi motrilee (opazovalec), mogel je pri ko-boridski besedi opaziti za naSe narodno zlvljeoje ve-selo prikazen, t. j. samozavestno, moiato, z n a d a j n o v e d e n j e naSih gg. aaiteljev in ufiite-Ijic. Videlo se je, da so oni dobro razumeli visoko nalogo svojega vzviSenega pokiica in da imajo tudi resno vol|o to nalogo dejansko izvrSevati. To je zare* vesela prikazen, ker sedaj labko brez strahu giedamo y naSo' bodocnost. NaS mladi naraScaj je v dobrili rokah in zato se nam ni bati ne narodne, ne gospo-darstvene propasti. Da je pa temit tako, zasluga je v pryi vrsti tlagorodnega defelnega Solskega nadzornika yif;eza Elodica, ki je z bistrim oiSesomznal odbrati sposobne'mladenice in dekleta za ueiteljski stan. Veliko zaslugb ima potem gosp. ravnatelj Bominko v Koboridu, ki je tem vriini uciteljem in uCiteljicam dal podlago njih nadaljnega izobraievanja. Nic raanj zasluzni za naSe uciteljstvo niso gospodje notar G r u n-tar v IiOgatca ter lzidor in Josip Paglia-ruzzi v Koboridu, ki soznali pri vsaki prtliki ufii-teije opomiojati, spodbujati ia nauduSevati ter jih no*
tijati v marljivosti, po^rtovalnosti in znafiajnosti, ki tako lepo krasi vsacega uditelja. Zato si air a tem vrlim modern.
Iz Koborida, 27. avgusta. — Da je sloga in prava ljubezen med Tolminci in Koboridci mogo&i, imeli smo priliko spoznati preteceno nedeljo pri si-jajni veselici. Deleznikov je bilo ogromno Stevilo. Vsa hvala in Cast gre gg. pevcem in novi tolminski godbi, kteri so svoj spored prav dobro reSili (izvrSili). Kar je pa obiskovake narbolj zanimalo in navduSe-valo, bil je govor dalec okolo dobro znanega slavca, ^ospoda Krilana. Da bi te tako sladke, jedrnate in zanimive besede Se do marsikterega prisie, zelo bi ze-leti bilo, ko bi se oni govor ponatisnil.
Hvala vsem gg., kteri so pocastili se svojim po-hodom nas v vsakem obziru napredujoSi trg in Se en-krat hvala iu srlno zaupauje vrlim sodelovateljem.
Karul.
iz Koborida, 30. avgusta. — Dovoli mi malo prostora, pre<H*aga BSoeatt, A^a frrwim wojo in naSih trzauov praviLno nevoljo 6ez huilobui dopis iz Koborida v 60. St. BJBd(nostia. Iz Koborida tak dopis ni-koli ni mogel oditi; ali <:c je odsel, Koboric ga ni piaal. Ktikavica je izuesla tiato jajce, pa ga je po* loftla Koboricem na jezik. Preprton sem, da med naSimi ucitelji ni je garjeve ovce, ki bi niogla kaj ta-kega pisati, kar je „EdinostH prinrsla. Bliesnkojjubtt bi zual biti najbrj^e iz cunjarske vasi, pa se boji po-vedati, da je on. Oovor o u(ileljih ni mu bil, po volji, ki se je govorii na.ueiteljski veselici, ki je glo-boko ganil vse pricujitfe I Petje ni ga veaelilo, ker je posluSal ^fuSarijo"! Igra ni mu bila nepovoljna; a uasel je v nji ueki BiniS-maS.a Djpjsnik, ki si upa kaj takega med svet trpsiti, ki si upa na tak naCin sijajni veselifini uspeh poraanjkvati, naj pove svoje iiue, da ga spozuamo kot k r t a, kateremu ne gredo v sjast sladke .kpreninice, ki se ne v.eaeli diSecih cvetk, ampak knteri si iSce firnih zui^kov in Lrvov 7,\ svoj zelodcc kot sebi uajprimeruejSe hrane. Kri2 bpzji $cz njegov trebuh.        _____   __                 Pavlid.
IZ ipavske dOlitie, 27. avguata. DopLsnik s Tolminskega priporo^uje v zadtiji nSoei'1 celo vrsto novih ccstiiih tiuLrtoV in dobrih ua»vetov dezeluemu zboru v prctresovanje. Jako nas veseli, da se potegu-jejo na§i sosedje Tolminci za dobre ceste, s katerimi je v tesui zvezi gmotni in s tem tudi duSevni napredek ljudstva. Prav iz srea zclimo, da dezelui zbor goriSki njih opravtficne zelju usttSi, ako in kolikor to (tenarna sredstva de^ele dopu56ajo. A tudi mi Ipavci imamo v tem oziru mnogo potreb; zdi se mi tcdaj potrebuo, da nekatere v ffSofi<4 objavimj inaCo bi ztial kdo misliti, da smo saj v tem oziru popoluoma za-dovoljni.
Drzavna cesta, katera pelje iz Gorice skozi Sem-pas v AjdovSCino in naprej, popravlja se pod Sempa-s&m, kar je bilo zelo potrebno, ker ob povodnjih je bila ona 6rta taka, da ni bilo mogoce mimo. Cesta iz Crnic" do Vrtovina je sedaj ze preiozena in poravnana; vendar bi bilo za to skrbeti, da prevzame vlada oni del ceste med Selom in Vrtovin3kem raostom, ki ga §e zmirom dozcla oskrbuj?, dasi spada sedaj k ccsar-ski cesti. Vlala b' morala ont del ceste tudi razSiriti. Mnogo toziijo vozniki tudi zarad klanea vAj^evici, ki je dolg in zelo strm; isto tako se ^ujejo mnogokrat pritozbe o klanci pod Bevetjem. Oba bi se lehko brez mnogih stroSkov odstranila, in ljudstvo bi bilo za to zelo hvalezuo.
Cesta, ki pelje iz Gorice skozi Sempeter, je pri Bojclh zelo strma in celo zlvljeuju nevarna. Pred le-tora bl bil ueki voznik iz Sela v tako zvauem „Pa-radi^iu skoraj voz in volt zgubil; oboje je pretilo v Ipavo pasti, kar bi se bilo tudi zgodilo, da ni slucaj yafi na bolje .obrnil. Ta del sce3t0 qd %jeib do Pa-radiza bf bilo potrebuo prelo^iti in to bi se lehko tako zgodilo, da bi §la cesta potem po ravnem in ne bi bila nie daljsa od sedanje. Ogaila bi se tudi ne-varnosti radi Ipave. Navsak uacinjepane-obhodno potrebuo, dase takoj napravi obzideknaonem mestu, kjerpretine-varnostljudem in 2 i v a 1 i. Hoce li cestni od-bor cakati, dokler se res nesre5a piipeti in potem 4e le obzidek napraviti?
A tudi novih cestni h crt bi silno potrebovali. Nujuo potrebna je cesta v gozd, bodist na Cavea, Vitov§co ali kje drugod. Da bi naSi poslanci le eu-krat videli, kako mora naS kmet sebe in zival trpiu-e:ti, ako si hoce iz gozda nekoliko drago pla5anib drv domov pripraviti, bi gotovo nujuost ia potrebo take ceste pripozoali in nam pomagali,
Nezaslisano je tudi, da so med Hubljem iu Go-rico 3 (beri tri) mitnice, t. j. na crti, katero pray lepo in lehko v petih urah prehodi§. Ni nam zuano, kako opraviCuje vlada mitnico na Vrtovinskcm mostu, a hvalezui bi bili na§im poslancem, ako bi hoteli pri vladi na to delati, da bi saj eno mitnico, in sicer ouo pri Vrtoviuu, odstranila.
Za danes naj tozadostuje; drugikratpa 5e kaj. ^^^                   Ipavec,
-J2 TKpmna, 22. avg.«(Konec»)„0cugi.4an, 19. t. : in., ochnnil je okolo 2 popoludne en  oddelek tukaj- ' injih  veteranov v praznicnej   uniformi   v Brestovico, kjer se je imel gosp. vikariju Jogefu Kumarju,   novo imenovaneiuu castaemu veteranskemu sodiuzmku, ;slo-vesno castni diplom izroCiti.
Ko so se veterani blizali Brestovici, bili so u2e od dalee" streljaujem iz moznarjev pozdravljeni.   Pri vasi spt'ejela jib je  velika  mnozica  Ijudstva z gosp. vikarijem na Selu. Okrajni predstojnik Wallenhof po-zdravi spodobno z zlatim krisfem za zashige  okinea-. negagospoda vikarja in na ceiu veteranskega oddelka stopala sta skupej, spremljana od godbe in neiznier- , nega Ijudstva v vas pied vikarijevo stanovaliiUce, pied \ katerim je stal ukusno napravljeu slavolok,  kjer sta . se ustaviia.                                                             j
Tu stopi okrajni predstojnik pred gosp. vikarja ) in, ko je vse utihniio in odkrito okrog stalo, nagovo-ril ga je v iepej sloven&i in je omenil z uajtoplej-simi besedami njegovo sploh znano domoljiibno delo-vaujtj in prizadetje in posebno njegove zasluge za ob-Lino. V priznanje ten zaslug mu je u2e pred dveina letoma Nj. VeltCanstvo presvitli cesar podelil zlati kriSec za zasluge; zarad teb zaslug izvohio gajetudi predsedoiitvo 2. primorskega vojaSkega veteranskega druzlva v Goriei svojim eastniui sodrustveuikom.
Po koniSanem r.agovoru ptipel je gosp. okrajni predstojnik veteranov gosp. vikarlju druztveuo zna-menje na prsi ter mu je izrocJl diplomo, Cesarska pesem in brezkoucni ftvio-klici veteranov in Ijudstva spremljevati in odobravali so to slovesno kineanje. Vidno ganen zahvalii se je gosp. vikar za odlikovaojo in razlofci ljudstvu v primerncm govoru namen veteranskega druZtva v diuastituem, domovinskem in ilo-vckoljubuem obziru ter oraeni najvisje pokroviteljstvo, pod katerim se to druitvo nahaja.
Po koucanem govoru slede" viharni icivio in slava klici Nj. Velieanstvu in veteranskemu drugtvu, Pri tern svimla je godba vsem priljubljeai stopaj „Mein dsterreieh" ter je od§la, spremljevaua od Ijudstva v vas, kjer je bila mladina med tem plesiSce pripravila.
Veterane pak, ki m v vikarijatu ostali, pogostil je na novo imenovani castni sodrugtvenik, katerega gostoljubuost je uze sploh znana, najsijajniSe.
Po soincnem zapadu vrniii so se veterani, katere so spiemljaH gosp. vikar in mnogo Ijudstva do koncc vasi, kjer 80 Be lepo poslovili. Tako sta kon6ala dva za veterane tcga okraja nepozabljiva dneva.
PokonCancj sv. masl spremili smo ga v dru§t-veni hram. Nebo je jasno, hladni veter razgi-jtajal nam je prekrasno zastav.i. Sree nam je 'utHpljald veSelja, misleC: vendar jirisoi je enkrat 5as, ko nidi nas pra-por sine kazati svoje pretepe bbje yseum svetu. Da-lefi smo uft>>piis1i, inisle italijani, in koliko je tega Ijudstva, kako so naVduSeul. gospod, kmet, delavec, vsi so enib misli.
V yefier smo se po domafie veselili v hotilu Ev-ropa. Prostor bil je krasno razsvet'jen. Ljudstva bilo je toliko, da mnogi niso dobili sedezev. Gospod pred-sednik V. Dblenec je v jedematem govoru opisal po-raen denasnje veselicc, ter se s ponosora spominjal naSe sloveuske zastav«, katera jo menda danes v pr-vifi vihrala po trzaSkih ulicah. Slednjic na predsed-nikovo vabilo zaklicali smo tiikratni „iivio" na^emu pokrovitelju Rudolfu.
Veselieo po&utili so naeelniki raznib trzar&kili patriotidnih druStev.
Pekovski pevski zbor peval je dobro vee slovan-skih pesni, posebno dopol je meSani zbor.
Cast g. Tencu in vsem, kateri so v zboru so-delovali. Veselica bila je zlvakua, patriotiLna, narod-na. Slovansko podporno dru^tvo v Trstu pridobilo si je s to veselieo obfino zaupanje in veljavo.
V Cerknem, 28. avgusta. — Preteklo nedeljo 26. t. m. napravila je bila na§a 6'italnica veselieo se urelkanjem in plesom v prostorih g. F. Peternela. Sporert, obsegajo5 14 toLk, bil je kaj mnogovrsten. Deklamovanja, moiki in roeSani zbori, godba, vse se je vrstilo v lepem redu. V obee izvr§evale so se tse toCke prav dobro, nektere celo izboruo. Tako mi je omeniti pesen aPri zibelki", katero je gospodiCna Mavrijeva kaj spretno deklamovala.
Petje je 5lo izvrstno od rok. Meiana zbora nCu.i, ostra borja" in BSlovo od domovine" peia sta Be najbolje, kajti pevci ponoviti so jih moiali na ob-cao zivo zahtevanje. Tndi aa§a godba (Streieh) izvr-§ila je svojo nalogo izvrstno, kajti predavala je te^ke kose iz oper tako natancno in s tako lahkoto, da je bilo videti, da nasi godci niso veL diletauti. Gerk-Ijanje smejo biti ponosni na svojo godbo!
Yendar bi ne bil pies z ozjo zabavo tako pri-i&im, ako bi nas ne bill pocastili bratje Idrijcanje v prav lepem Stevtlu; sosebno sta se odlikovala gg. brata Kosa se svojima krasniraa glasovoma in dovti-pom; bila sta re^ dnsa eelega veselega veCera. Zato pa bodi njima, kakor tudi vsi (Lstiti idrijski gospodi, presreaa bvala, da so pocastili na§o Litalnico se svojim obiskom.
Konefino pa bodi tudi srtna bvala g. predsed-oiku fitalnicnemu, da si je toliko prizadel in trudil za celo veselieo; on ni stedil niCesar, da bi napravil kolikor mogoee lep vefier. G. predsednika ielja in pri-zadevanje: napraviti veselieo v vsakem obziru dovrse-no, se je pa v istini izpoluilo, kajti povabljena gospoda, kakor tudi domafruec, vsakdo seje izrazil: kaj tako krasaega pa §e ni bile uikdar v Cerknem.
Iz Primorja, 20. avgusta. V 33. listu latosuje „So(:uu naznanja neki dopisnik s Krasa, kako odbija c. k. kupeijska sodnija v Tratu pro§nje in piito^be, pisane v slovenskem jeziku. Dopisnik navalja odgovor-uost takega ravnanja na visoko dunajsko vlado ickoC, da kupeijska sodnija drzi se svojih inStrukcij.
To zagovarjanje po nagem mnenji ni umestno. One instrukcije ali so izdane pred osnovno postavo od 2i. deeembra 1867. d. z. St. 142, ali pa so izda-ne po omenjen: postavi. Ako so iuStrukcije izdane pozneje ko postava, ne morejo postavi nasprotovati; ako so izdane prej, niso veljavne, kjer postavi nas-protujejo. To je jasno ko beli dan. Odkar je torej Clen 19. osnovne postive veljavno razglasil ravnoprav-nost vseh avstrijskili narodov, zastarole so vso prejii-nje ministerske imstnikcijc, ki so dolocevale za triSaS -ke sodnije it^lijanski kot edini uradni jezik. Vsled tcga postopati je soduijam, kakor aploh vsem drugim javnim obiastim, iz lastne inicijative po pravilih novo vsem narodom pravifine postave.
To ni samo dopisnikovo pteprifianje; to je pre-pridanje, do katerega pride vsakdo, ako brez pristra-nosti reei prcmifiljujc. To prepri^nje izrcklo je tudi visoko c. k. ministerstvo letoSnjo pomlad o prillki, ko je bilo v dotiCnem odbuku posvetovanje o nacrtu postave za upeljavo hrvaSkega kot sodnijskega jczika v Dalmaeiji in Lutri. Ne vemo, ali je trz>.§ki sodniji ta stvar neznana, all pa da ima toliko zaprek, da pri najbolji volji ne more r&vnopravnosti izvesti.
V TrstU, 28. avgusta. Spet so se pokazali Slovene! trzaSkemu svetu, spet enkrat vihrala je sloven-ska krasna trobojnica po enej najlepsih mestnih ulic. Bilo je preteklo nedeljo, ko so udje naSega slovan-skega podporuega druitva praznovalt rojstni dau svo* jega najmUoslljivega pokrovitelja cesarjevifia Rudolfa in veseli dogodek, ki se priCakuje v cesarskej ro-dovini.
To(5no ob 8. zjntraj spreraljala je veteranska godba castite ude v cerkev sv. Antona novega. Krasno vihrala je na§a zastava, spremljana od odbora z vrlim predsednikom; za njo so pa korakali udje, na prsih nosefi diuStveno znamenje, vpleteno v trobojni trak. Pri maSi so peli domaCi pevci pod vodstvom marlji-yega g. Tepce-ta. Ljudstva bilo je toliko, da ni bilo najti ve6 prostora. Tam v presbitenji pred velikim oltarjem stal je sloveaski prapor ter Cakal blagoslova m Wi* W^e, za 8toJ garod,
telko ranjenih. gplob pa se poro6a, da m& po vsem Zagorji in todi dragdd. —fiak sad bo rodilo to magyarsko brfizozirno -postopauje, to ui mogoee danes. prerafiuniti.
Zolo nevarni so tudi driige verste nemiri, ponziOceni po sovMtvu do iidov:in njih ln^o-¦'Stenfega ravnanja. 'V'eetftekprdglega tedna so priCeli na novi6 nemiri zoper ^ide v Zala-Eger-szeg-u. Kmetje oboro^eni s kosami, vilami in drugim orodjem uiiiSili so prodajalnice, posestvo in poslopja 2idov. V^jfekom, ki so iioteli iielati mir, so seustavili; prvi so streljali n&ljndstvd. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih in ve6 mrtvih. Enaki nemiri so se vrlili tudi na dru-gih krajih na Ogerskem ter so se v Zala-Eger-szeg-u in drugod ponavljali. V Zagreb se je pripeljalo osem vagonov 2idov, ki iz Ogerskega bQ'M pred razbunjenim Ijudstvora,
Dezclni zbor istrski dokonLal je svoje po-slovanje ter je bil ssakljucen. Deleini glavar je pri tej priliki obMoval, da se niso udeleMi slovanski poslanci zadnjih sej,
V  Seskem rudarfikcm mostu Kutna Hora praznoval je narod (eiki v nedeljo spomin naj-slavnejiega svojega Casnikarja in narodnega mu-cenika Karla HavIilka*Borovskcga. Blizu 40.000 ljudij od vseh stranij CeSke in Moravske zbraio se je bilo ta dan v starodavnem rodnem mestu slavljcnca, kjer so mu rodoljubi postavili krasen spominck, ki sc je ob tej priliki odkril.
V  politifinih krogih se govori, da m snide car Aleksander III. s pruskem cesarjem Viljel-mom v kakem nom&kem pristani§5i.
Kolcra v Egiptu pojen^a.
Politidni pregieci.
Najva^nejsi dogodki v notranji politiki so \ nemiri na Ogrskem in smrt grofa Chambord-a, o kateri govorimo na dnigem mestu. Nemirena ; Ogrskem moramo deliti vpoliti^ne in gospodar-1 ske. 0 povodih politicnih homatij na Hrvaskem J smo zc zadnjic parocali; daues imamo §e do-j dati, da je saj navidezno magyarska brezozirnost zmagala nad Hrvati. HrvaSki ban grof PejaSeviS je dal svojo odpoved, katero je presvitli cesar tudi sprejel. Beremo, da je povod temuodstopu banovemu to, da je financni nadzornik David dal po no6i grbe z magyarskimi napisi pribiti. V resnici pa je grof Peja6evi6 odstopil, ker noce in ne more sprejeti odgovornosti za nasledke ministerskih sklepov v tej zadevi. Tisza hoce jiajprej potolaziti magyarsko razburjenost in hofie takoj zopet obesiti grbe z magyarskimi napisi na ona mesta, kjer so prej viseli, in sicer z ve-liko svecanostjo. Se le potem hoee v dr^avnem zboru v Budapest to prasanje na dnevni red spraviti. Le po tem potu, pravi on, sme se to vpra§anje resiti. Kako jo bodo Magyari tatnre-sili, moglo bi biti vsakemu 2e danes jasno. Hrvatje sami vedo to najbolje; razburjenost na Hrva§kem je vsled tega tolika, da je §e skof MihajloviC, ministru Tiszi telegrafitfno svetoval, naj od sedanjega sklepa odstopi in prej vpra-sanje ogerskemu dr^avnemu zboru predloin. Iz-razi te razburjenosti kazejo se tudi v tem, da so Hrvatje na nekaterih postajah magyarske na-pise s eniilom pomazali. V zvezi s tem so nemiri v Bistrici, kjer so Hrvati magyarske grbe poteptali ter neke Ijudi silili, da so podpis&H jzpoved, da so pravi Hrvatje. Pri tej priliki prlSIo je do lepe|ket v k#teri je Uty Ye$ l|u4ij
Domade stvari.
De2elni zbor ni imel ta tcden nobene seje; prihodiija scja bo, kakor se govori, prihodnjo sredo diugi teden. Eazni odscki zbirajo se pogosto ter pri-pravljajo tvarino javnim sejam,
K pogrebu grofa Ghamborda zberc so pri-hodnji juMiodeljok v Gorici toliko visoko gospode, kolikor je %& zdavna nisino videli v prijaznem nafem mestu. Visoka naaa cesarska hisVposlje ve6 svojih udov k tej redki svefanosti, pa tudi druge vladarske hise bodo zastopane. Duhovsko opravilo bo opravljal novi nad5kof goriSki, ki pride za to priliko v Gorico.
Vsi vefii Casaiki poSljejo v Gorico svoje poro6e-valce. Stanovanja po gostilnak so 2e vsa oddatia; zdaj se i§Lejo po privatnih hi§ah. Okna v tistih bi§ab, mi-mo katerih pojde sprevod, so 2e veCinoma oddaua. Za eno okno je obefano placilo do 5 gl. za cas sprevoda.
Predsedniitvo II. primorskega voteran-skega druStva razposlalo je svojim udom slcdeto okroznico:                                       w   .
nZaradi smrti Njegove kraljeve Visokosti.groia Chamborda prenese se na dan, ki bo pozneje doloCen, ona bakljada, ki bi imtla biti v nedeljo 2. septembra t. 1. v slneaji, da bi Njeua c. k. Visokost presvitia cesariciua nadvojvodinja Stefanija v teku tega tedna porodiia princa".
Ob enem je razposlalo omenjeno predsedniitvo Svojim druStvenikom sledeCe vabilo:
V ponedeljek 3. septembra 6b 81/* iajtttra^ri-peljejo na gorisko zek-zniSko postajo s posebnim via-kom truplo Njegove kraljeve visokosti gospoda gWfa Chamborda, od kodar se bo potem mrtVaSki spread pomikal po Franc Joiefovi ulici proti prvostolai cerkvh
Pri mrtva§kem sprevodu tega iiepozabljivBga kneza, kateremu se ima goriSko mesto od leta 1836. naprej mnt^o zanvaliti, kakor tudi njegovira sorod-nikoni, namestoval bo Njegovo c. k. apostolsko^ Veli-ianstvo presvitli nadvojvoda Ludovlk Viktor. Tudi bi se znal sprevoda udele^iti pokrovitelj veteranskega druStva, cesarske visokosti nadvojvoda Albreht.
Razen tega udele^yo s,e mrtvaSkega sprevoda za ranjkim, kateremu se bo izkazovala kraljeva Cast, Nj. Vel. ex-kralj neapolitanski, cesaVska viSbkoSt nadvojvoda toskanski, princi parmski, grof pariiki, in vsi princi in priucesinje orleanske in cvet fraucoskega plemstva, kakor tudi vsi vi§ji stanovi, uradi in me§-cani gori§ki.
Dru§tveno predsedttiStVo vabi zato vsi Wane, da «e v obilnem steviiu udelezijo te svecanostK
Uniformirani dru§Lveniki naj se zberejo ob 6. uri zajutra na seuenem trgu. Poveljnik vseh veteranov bo Artur baron Teuffenbach. Po dovrSeai cerk-veni sloveshosti se sprevod razdere, ker ostane trUJ>lo do pol pete v prvostolni cerkvi. Popoldne iiaj se zbe-I rcio veterani ob 3 urah, kakor zajutra, na seuenem I trgn. Sprevod iz velike cerkve na KosmrtjeviOlj tyt y
Veteran!, ki nimajo unlforme, naj se zfcerejona postaji, da se udetezlj© sprevoda.
Za KociaiiSiSev spomenik darovali so da-Ije: Iwm Wolf, znpaik v„Gorici, 4 gl.—-And. Fiegl, Inpnifc v Mo§i, 2 gl. — St. Faganel, kaplan v Ben-eah, 1 gl. — Batogel Ant, vikar na Ponikvah, 1 gl. — Josip Kragelj, dekan v Tolminu, 3 gl. — Gotard PavletiC, kaplan v Kojskem, 1 gl. — ^Consignor Dom. Castellani, kanonik v Gorki 5 gl. — M. Znccbiati, 2upnik t Gorici, 3 gl. — A. Jag, tfkar v Vertojbt, 2 gl. — J. Godnic, kaplan v Solkantt, 2 gl. (batrarski toler) — znasa 24 gl. Prenesek 150 gl. 50 kr. Vkup 174 gl. 50 kr.
Mestrd magistral kateri pobira milodarc za nesrcCoikc na Koritniei, naprosil in pooblastil je tudi uaSa rojaka gg. E. Klav&irja in Fr. Ferfilo, da nabirat.i pri svojih rojakih in znancih milodare m ucsiccno Koritnicaue. Friporocani® naj topieje naSim fiitateljera in prijateljem, naj imenovaiuraa gospodoma izroCijo milodare, latere so aameoili za nesreSoe pogarelce.
Premembe v franCiSkanski provinciji sv. Kriza. Y Gorici po^al j© gvardijan P. E?gen Heglar; P. Marijail Sirca pojde na Trsat kot magister novi-tiorum. Y Gorico pride P. Bonaventura Sell, profincyal; P. Teofil Bespet je 2epri§el. V Ljubljana pojde P. Wilibald Sever iz Pazna. V Pazin pride za gvardijana P. Hug on Novljan, do zdaj v Jaski. Na Tersatu postal je gvardijan P. F e 1 i k s Podbregar,
V  provinciji $L. oo. kapnciuor postal je gvardijan v Gorici o. Rafael. PreuieScena sta o. ilennenegild iz Gorice v Loko in o. Ambrozij iz Sclwwmberp ˇ Gorico.
O cesarskem namestniku v Trstu baronu Depretisu pisali so casniki preteklega tedna, da od-stopi od aedaajega svojega mesta in da bo imel za nasleduika kakega geuerala. Euake vesti so se uze veCkrat raznaSale. ne da bi se bile urcsnicile; zato jiai nikdo vefi ne veruje, dokler ne vkii z oCmi, da so se izpolnile.
Popravok. PoroCa se nam, da v Locuiku niso bill napravili plesa v pomoc Iskijanom fantje, ampak mozje, ki so imeli, dovoljenje brezplacno in so pili v nedelju in ponedeijek na raCuu cistega dohodka. Kar jim je oatalo, poslali so Iskijanom. Moilri so ti mo-zjc; zakaj bi napravljali pies in zakaj bi plesali za-stonj? vsak delavec je vreden placila, tudi tisti, ki prireja pies v podporo Iskijanom.
Solkan ni ve5 tisti, ki je bil nekdaj. Pred leti odlikoval se je po svojih narodnih veselicah, zdaj pa po pogostih javoih plesib, katerih se udelezojejo tudi vojaki in goriake dekle. Preteklo nedeljo bil je v Sol-feanu ze drugic pies po znani okrozaici c. k. okrajae-ga glavarstva. Navdusenost za omiko in oapredek se skriva; navduSenost za mosno se pa vedno bolj oeit-no kale. In konecni racuu ?
V   Sempetru je zgorela nekemu posestniku kopa slame, katero so neporedni otroci zazgali. Ro-ditelji, pazite na otroke, da vas v nesreco ne spra-vijo; bolje je varovati se §kode, ko jo trpeti.
Za pogorelce na Koritnici dovolilo je ve-leslavno c. k. namestaiStvo v Trstn nabiro milodarov po vsem f riuiorskem. Trza^ki namestnik daroval je v ta namen 100 gl. Tudi de^eloemu zboru v Gorici prediozena je proSnja, da bi dovohl pogorelcem po-mo5 iz dezelaega zaklada.
Tatvina. Preteklo nedeljo med sv. maso je zlezel ueki tihotapec iez streho v farov2 6. g. |vikarja v Skerbini, ter je odnesei precej denara in nekaj zla-tih in sreberoih iiic. Pretekli torek je zopet neki nebodigatreba (morebiti ravno isti) okradel nekega kmeta v Lipi in ma odnesei 13 gl. in nekaj obleke. Zvecer pa je bil ta malopiiduei tako nsmiljen, da je slabo obleko tihoma nazaj prmesel.
^Ter^asko podporno draltvo" ima svojo pisamico od 24. t. m. naprej ? ^ia del Torrente, h. St. 34. I. nadstropje.
„Slovenecu od zadnje srede je bil zaseien za-rad nekega stavka v politicneni pregleda o trzaSkem namestniku baronu Depretisu.
sDaa eiserne Jahrhtmdert* von Schwei-ger — Lerchenl'eld, katero knjigo smo it pri drugi priliki oznanili, veselo napreduje. IzSlo je 2e nad deset snopiSev, ki z besedo in v podobi pred-stavljajo cltatelju velikanske iznajdbe ^loveSkega urn a gledi na porabo zeleza v cloveSko korist.
Listnica nrednigtra. G. A.S. v K^ Ako bi na-tisnili Va§ dopis, kakor Mite, bi naSi narogniki ne dobili one Stevilke, katera bi ga princsla. — Gosp. dopisniku od ne-kod t ckraji goriSkega glavarstva: Prej smo morali odkladaii zarad mnogega gradiva; zdaj pa je Htvarne-koliko zaBtarela. — G. dopisniku iz Pevme; VaS dopis obravnuje pomanjkljivasti, ki so sploSne in ne samo vaSema kraju laetne; uzrocU bi nekoliko bl-upa, dobrega iispeha bi pa
najbrze ne imel. — stErasa: Ce so fantje pri plesa zdrzali se prepira in poboja, storili so Io stojo dolzncst; a posebne zaslage za ocetnjavo menda nimajo zarad tega. Zaslugo pa ima Tsekako moz, ki je fimrai, da ni pri§Io do prepira. — iz C e r k n a : O cesti od Zclina proti Wriji pisali smo aze do-volj; zdi ae nam, da o tern predmetu sraemo molfati. _— Oo-spodoma dopisnlkoma iz Prim or j a in iz koboridske ofcolico: VaSa dopisa sta po nasem prepricanji resnicna,* miritaj dostojna, ol»jekt:iTna, aii za nase nenaradne razmere na Printorskemnista. Iz lastne in drugih listor skasnje smo spoznal^ da o nekaterih os^bah in stvareh sme gotiSki list le pofcvalno pisati; ako pi§e grajo, ce tudi v spisa samem irtemeIjeaot ne dopade na merodajnem niestu. Zato nam ne bota zameriliS, da smo nekatere tooke iz prvega dopisa izpustili, dra^e pa okrajsnli in omehcalt- Za-stonj je proti velra uphi; Bmnk. samega sehe_utrudt, xetrn pa ne obrne. Pridejo tasi, da se bo smelo b»lj prosto goro-riti o na§ih razmerah, ali do tetiaj ne smcmo razmer pre-zirati. — O. M. JakSi r Steinn : Izrekamo "Vam presrcno hvalo za vse V»§e dopise objavljontr v wSoci,s> posebno za spo-roSilo iz Kremsa o os emitkolet n i ci samostaisa GSttweih, kaierega zarad poraanjkanja prostora zaiiboj? nismc moglt objaviti. — G. dop. izren§ke okolieeipri-hodnjit'.
Zalop
solskili knjigj pisank, tlskoYin za castito duhor-sdino in slavne urade, pisaraiSke oprave, ce-menta sPortlandK, barv, izdelkOF tiikajsnje c. kr. pri?. prejnice in barvarije, kermenskega in vinskega pralia in raznega druzega blaga v pro-dajalnici
Angela Casagrande
v Ajdovscini.
Ognja in tatvine varne
DENAENICE
ima WIESE & COMP., Kassenfabrik
Duiuij, lindaiKsta, Praga.
Zaloga: Dunaj, II. Untere Donaustrasse,
St 25. Tovama: Dunaj, II. Fappenheim-
gasse, §t. 58.
St. 50.
Iliizobs,
Podpisani cestni odbor daje mitnico postav-ijeno ob skladovnej cesti Skoflje-Lokev-Bazovica po javnej drazbi, ki bode v 10. dan septembra meseca 1.1. v Lokvi (Corgiwiie), v najem od 16. septembra 1883. do 30. junija 1885.
Klicna cena je 800 fr. za leto. Drazbeni pogoji ogledajo se lehko pri podpisanem cest-nem odbora.
CESTNI ODBOR SE2ANSKI,
dne 21. avgusta 1883.
N a c e I n i k.
|j           Socbcn bcgann zu erscheincn und ist Lieferung 1 iu'|
™jeder Uucbhandlung vorrathig:                                                 IMi
I     Das ciscrne Jahrhnndert.    1
1            A. d. Scliweiger-Lerclienfeld.            1
||Mit 200 Illustiutiouen und 20 Karteu und Planen.| liDas Werk ercheint ia genau 2o Lieferuugen, welche iu® j|regelmussigen zehntugigen Zwischenriiumen zur AusgabeUi 131                                         gelangen.                                         Ig
ik Preis ietfer Lieferung 30 kr. — 60 Pf. — 80 Cts. — 36 kop. |j IJede Lieferung enthalt zwei Druckbogen Text, und ist das| ja=;anze Werk mit JOU sorgiiiltigst ausgefiihrteu Original-1'?! |Holzschnitt-Il!ustiationen (.Iiiervon 4'J Vollbilder, zum TheilHi "auf aparten Cartons) sowie rait 20 Karten und mehrertniHi HjPianen im Text ausgescattet. —                                             §
M Das Werk ist bis Eade 188S roilstandig. 1 ||           In lebensvollen Schilderungea. anregend und gemein-||
Ufasslieh. geschrieben, soil „Das eiserne Janrbundert'^l i|unterstutzt ron zahlreicken treiflichen lllusti-ationeu undi? gmtereasanten Kartell, denjenigen Abscbnitt menschlicherl (u,Arbeit scbi'dern, der wie kein anderer unserer Cultur vlikt" lOirilisation seinen Stempel anfgedruckt hat.                        ||
¦           Seiner stofflicben Uliederung nack /serfallt der Inhaltii
Ides Werkes in folgende Hauptabtneilungen: 1. Die Eisen-lj. IHlbabnen. — 2. Schifflahrt. — 3. Das eiserne Gespinast detlffi
§Erde ^Telegraphen und Kabel/. — 4. Eisen und Kohletf, (Huttenweaen, Grossindustrie etc. — 5. Die niodernenKriegs-jBl j|uiittel. — 6. Flugteehnik. Verfasser un Verleger habeu«' ^keine Mahe gescheut, dutch. Aaknupfang weitreichender und |
fvielfaeher Verbindungeu mit den bervorragenden Vertceterh'" obgenannter Faeher. sowolil in Bezug aot" den textlieben.|j wie illustrativen Tbeil das Jfeueste und Best© zu bieten. I» jjDurch alle Buchhandluugen zu beziehen. — Lieferung i,i|ji «l                                  uberall yorraihig.                                   [y
jA. Uartleben's Verlagiu Wfeu 1., Wallfiscbgasse 1 y
Ljudi in blago spravlja
AMEEIEO
najbolje in najceneje
AMOLD RE1F, na Dunaji,
I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1.
Samo 10 g. 75 k.
popoltm Gbleka iz meSaiiine (Htofl).
Samo 8 gl. 50 k.
modcrna povrhua suknja.
Samo 3 gld.
IilaCe iz meSaniiio.
Samo 5 gl. 50 k.
popolna oblcka iz platna
v zalogi obleke m gospode
Ignaeija Steiner-ja v UoHci,
nasiiroti nmlskofijski puladi.
Obleka za otroke vsake starosti, zuloga mf§af.ii(, vsukovrstnih donmCih in tujih izdelkov, Iahtna i^ivarnica, dela so po meri hitro, fino in trdno.
Xfprcmoeljivi plasfii, poaoCno suknje, Jov-ske stiknje, pt-rilo za gospode, zavratniki, plaSCi za gospe posebno priporoCcni.
St.  170/K                                     ,•
Oznanilo.
Itavnateljstvo zastavljavnice (Monte dipieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 10. septembra 1883. zaccla javaa drazba(kant) ncrescnih zastav II. Cetrtlctja 1882, t. j. tistih, ki so bile zastavljeue meseca aprila, rnaja in junija 1882.
Kavuatclj: Lovisoiii,
Pasi kilovim
najuovejse se.stave,
pruv pripravni in trd-
ui   VLAi'M,   BItEZ
SJIETI, k«kor tudi vsake vrste obveze, s pitvvi za cloveka,
ungi. in franc, nogovice proti kriiu, uajno «jSi pasovi za
liosilce, vso ranocelske priprave iz gutueo in vse potreb-
Sciik; za boluike.
0. KEIPSJUT, prcj J. A. Z1EGER,
ItII 11*11 astanovljeuo 1. I87.'i. kakor prej l.Uraben 29, zno-1/UlltSJ*/ tra ^ Xrattiierhofu, Zaloga vueh pariSkik po-bebnostij. Ktt*i*ossilj» hitro in molCe proti povzetju.
Majate^j m odgovorm ^tMjj-; ^ JTABW^I.* — Tiska; HUar^aa^a tiskarnaK Y Gorici
Bergerjevo medicinsko
31IL0 XL SMOLE (TUEERSEU1)
Fiiporoceuo po medic, strokovnjakin, rabi se sko-ro v vscb cvropskih dtiavak s sijajuiui v&peiioin proti
vsakovrstai necistosti ua polti, sosebno proti kronicuim m iuskiuastiut iisajem, hra-stain, naiezljivim hrastara, prcti rudeceuoiu uosa. oze-bijinii, potenja nog, pililjaju na giavi iu bradi. — Bergerjevo milo iz siuole ima 40% smole iz lesa, iu se bistveiio raziofiuje od vaeii drugin smol, ki se prodajajo. -- Da se prekanjanju izogaeS, zahtevaj Uolocuo Bergerjevo milo iz sniole ia glej ua zaaai zavitek. V dolgiii iu Uudih poltnili boleznili rain se z vspehoui ua niestu miia iz sinoie Bergerjevo wed smoliiato-zvepleno milo; kdor bi hotel imeti rajSi to, uaj zahtevo ediuo Bergerjevo smoluato zvepieuo miio. ker zunauja pouarejuuja so brezvspeSm izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstraujenje ue-eistostij na polti, zoper hrasto ua poiti iu giavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosuietsko milo za viuivanje iu kopauje za vsakdauje rabo rabi:
ki ima 35% glicerine in je fiuo perfumano.
Cena za koaai vsaks M 351:-1 him mi-
Olavui razposiljavee: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavua zaloga za Gorico pri gg.  Iekarnarii F- c»stofoletti (Zanetti) in A. Fraazoni.