10. itevllKo. 0 Unnijnifl, v nedeljo li. januarja 1923. Leto LUI. m Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedela la praznika. inserati: do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 a. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In sera tn i da v«, k posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor. Ppt-avnistvo „Stav. Ilarođa1' In „Naradna tiskarna" Snailova nllca it 5, pritlično. — Telefon si. 304. Uredništvo „Slov. NarofN" Rnsiiovi nliea št. 9, X. nadstropje Tele'on itav. 34. Dopise sprejemna le podiiaaaa in isioitio fraakovane« Rokopisov aa na vrača. 11 štat/ilfcs: v Ju39Slavi|i vsa da! po Din %•— v inozemstvu navadna ci*i Din 1, nedelje OSn 11*25 Poltniiia plačana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: JSUTlji V Inoicmmo v L Din 120-— Din 144 — Din 216 — > 60 — • 72 — . 108- 3 m ...... * 30 — • 36- . 5fr- 10- • 12- . 18- ■ Miy aiw>»—aajaai ■» aa a> «aaaa»«a>f aaj » *- ^ ■ v* - u . iiu« w iiiiiu v • Novi naročniki naj poSljejo v prrič nnroćntno vedno po nakazrrd. Na samo pismena naročila bret poslatve denarja se ne moremo ozirati. Za evropski sporazum. italijanski ministrski predsednik Mussolini je precej zameril Angležem, ker so njegov, na londonskem sestanku predloženi reparacijski načrt kratkomalo vrgli v koš in tako ni doživel onega vpoštevanja, katero je Mussolini pričakoval. V Pariz Mussolinija ni bilo, približal pa se je Franciji. Sedaj po brezuspešni pariški konferenci se postavlja Musso-lilni naravnost proti Angliji in nasve-tuje, da naj se sporazumejo med seboj zapadne države evropskega kontinenta napram Nemčiji, ker se je Anglija sama izolirala. Nemčija se povabi na sodelovanje za direktno rešitev reparacijskega vprašanja. Italija vztraja sicer še nadalje na svojem stališču, da se ne pridružuje francoskemu pohodu v Nemčijo, hoče pa sedanji ostri trenutek porabiti v svrho, da bi se dobila tla za sporazum med kontinentalnimi državami in sledečo mu obnovo evropskega miru. Francija je zato vedno pripravljena. Na svojem pohodu v nemško ozemlje postopa zelo preudarno in nemški vladi poslana francoska nota izrecno poudarja, da Francija sedaj ne misli na vojaške operacije in na okupacijo političnega značaja, marveč pošlje v ruhrsko ozemlje samo za varstvo odposlanstev potrebne čete in za jamstvo, da se mandat izvrši. Seveda, ako bi Nemci nagajali in ovirali francosko delo, potem ne ostane drugo nego aplikacija sankcij. Nemci imajo sedaj najlepšo pri-Fko. da se pokažejo, ali so možje, ki računajo trezno in streme res po vzpostavitvi evropskega miru. Sedaj si stoje na reparacijskem torišču, drugi proti drugim, Francozi in Nemci in nastopil je čas, ko pride lahko mahoma do sporazuma. Anglije ni več v nemško-francoskem sporu in njena potuha Nemčiji je odpadla. Amerika omahuje, enkrat se čuje. da bo pomagala, drugič pa. da še misliti ni na to in da v \Vashing-ton i pridno računajo, koliko je Evropa dolžna in da treba, da kmalu pl?ča svoj dolg. Da je prvi hip po fr?nco<:kcm pohodu nastalo v Nemčiji veliko razburjenje, to je čisto naravno, toda ako ima Nemčija času dorrsle državnike, stori korake, ki 13. januarja. lahko odstranijo sedaj vsej Evropi grozečo nevarnost Iz Berlina prihaja vse polno izjav. Državni kancelar pravi, da sta Francija in Belgija prerušili versaill-sko pogodbo, kar mora imeti toliko hujše posledice, ker Francija jemlje Nemčiji iz rok baš ono ozemlje, ki je služilo za dosedanje reparacijske dajatve. Napram deželam, ki se ne drže pogodeb, se ustavijo nadaljne nemške reparacije. Nemška vlada ne bo mirovala, dokler ne razvozlja sedanjega položaja. Kancelar kliče vse pri gospodarstvu udeležene činitelje na skupno delo v pomoč vladi. Iz Essena so sporočili v Berlin vodilni ravnatelji in inženirji, da odidejo takoj po vkorakanju francoskih čet in da odpade vse organizacijsko delo premogovnega sindikata, ki se je doslej vršilo v prilog Francozom. Pasiven odpor se napoveduje, pa še več, kipeči protesti in opustitev vsakega dela. To bi pomenilo, da Nemci izzivajo izvedbo sankcij in iščejo zmešnjav. Ni dvoma, da so te dni komunistični voditelji v Moskvi, Berlinu in Parizu dan in noč na delu ter da pritiskajo na nemške delavce. Pariški listi poročajo, da so se nahajali ^ Essenu francoski, nemški in ruski komunisti, ki so se dogovorili za vse slučaje. Moskovska sila napne vse svoje moči, da bi provzroč'la v Nemčiji in Franciji ob sedanji napetosti kar največje sovražnosti, od katerih pričakuje zase uspehov. Položaj je zelo nevaren. . Kam krene Nemčija? Miroljubni glas iz Rima se nam zdi povsem umesten, zato pa naj bi ga poslušali Nemci in Francozi ter se končno povspeli do razuma in sporazuma, ki bi razveselil vso ogromno večino evropskega prebivalstva, katero stremi po miru in delu. Nemčija naj končno računa z dejstvom, da je sama. da nima v Evropi nikake izdatne prijateljske pomoči in da je morebitni poeled na Moskvo za njo zelo problematične-ea pomena. Proslavljena bo Nemč:ia. ako se izkaže v sedanji rj£jkritične jši dobi kot vrla boriteljica za mir in obnovo Evrope! Izsiljena dvojezičnost. (Dopis.) Gorica, dne II. januarja. Javni sainoslovenski napisi v Julijski Benečiji so pred kratkim izginili. Nadomestile so jih italijansko-slovenske table, kjer se na prvem mestu sveti laščina. Uboga slovenščina je potisnjena na drugo in zadnje hlapčevsko mesto. Kdor je pred letom dni potoval po novi jubjski Italiji, je vkijub tedaj vladajočemu pritisku lahko vendarle imel občutek, da rimska vlada Slovencem sicer odjeda pravice, da pa tega ne dela z brutalno silo. Kajti kljub odredbam administrativnih oblasti so naša predmestja, trgi in vasi zadržali več ali manj čist samoslo-venski značaj. Priseljeni Italijani tega značaja niso omadeževali za širok videz splošnosti. Sirili so sicer v lastnem svojem krogu italijanski jezik, praznovali narodne praznike, ki jih moremo mi le sopraznovati, toda na splošen razvoj našega narodnega življenja niso imeli večjega vpliva. Tudi niso posegali v tradicije, ki so julijskim Jugoslovenom ostale vzvišene in svete. Sedanja fašistov-ska vlada pa jim je tudi v tem oziru nakazala d moro pot, o kateri meni, da je naikrajša >n na jpripravnejša za čimprejšnjo obistinitev ideala slovanske asimilacije v Italiji. Prevrat na jezikovnem polju ne datira šele od včerajšnjega dneva. V Rimu in po naših ožjih provincah so mu pripravljali tla že dol tro časa. Saj so nam, predno so postali fašisti gospodarji položaja v deželi, Italijani namisravali. naj odnehamo od trdo-vratnosti in naj postanemo popustljivi ker da nam bo jarem na ta način la/ie znosljiv. A naše ljudstvo, v Jedrn čisto in pošteno, ni hotelo omadeževati svojega značaia z vsilieva-niem. Tz tega razloga je fašTstovska vlada segla no drugem sredstvu: Izdala ie naredbo, ki nai nemara utajiti dejstvo, da od Snežinka do Soče in naprej biva rod.kisenoče nazvati notomca starih Latinov, Oo^porja v Pinri očiv'dno mi«=li, da se d i zatreti slovenstvo Juli^ke Benečije z — dvolPT^iift?jI napisi. Metoda tega početja pa je nepravilna, kakor je dejanje samo z moralnega vidika neopravič!*"vo. Italija eosp^da Mussrlfniia namreč javno izjavlja, da nas hoče čimprej asi- milirati in se v ta namen poslužuje istih sredstev kot jih je nekoč imela v rabi stara avstro-ogrska država. Iz razpada podonavske monarhije torej Italija ni pridobila ni za gram politično - upravne modrosti. Vsaj zdi se, da rimska gospoda ne zna, da se s pritokom v upravi doseže samo odpor v širokih plasteh ljudstva. Zakaj če bi to vedela in umela, ne bi nttrala potov asimilacije z naredba-mi, ki sežejo v meso naroda ter ga bolj in bolj oddaljujejo od zvestobe napram Rimu. Italija je popolnoma na krivi poti, ako meni. da si bo pridobila slovensko ljudstvo s pobijanjem pravic njegovega jezika. Do?ive!i in prestali smo v prošlosti Imdc čase in trde boje z raznovrstnimi nasnrotniki. Nemci so odstranjevali slovenski ie^ik iz uradov, omejevali so ga v šolah, škofi so ga prepovedali v pastirskih listih. Pa glej, cerkveni Rim in nekoč cesarski £;unaj sta bila premalo močna, da bi ga ubila. Čimbolj sta strujala fronto proti njemu, tembolj se je krepil, ja-čil, razvijal in siril, tem glasneje je odmeval v srcih onih. ki so znali, da je jezik najdražja last in najznačilnejša narodova prvina. Zato ostane preganjanje slovenščine tudi za fa-šistovski Rim isto, kar je bilo za cerkveni Rim in za cesarski Dunaj, udarec, od katerega bo bolela glava le tistega, ki jc dvignil roko v nepošteni nameri, da ugonobi šibkejšega nasprotnika. Organičen izraz življenja ne utrpi škode nikjer tam, kjer se ga hoče tajiti kljub ten d, da življenje obstoja: to so uvideli žc mno-firi in to bo ob svojem času spoznal t^di fašizem. Razvoj narodnih manjšin se vrši po drugih zakonih in pravilih kakor so dekreti rimske vlade. —bar. Pismo iz Prskn^rja. Volitve v Prekmurju že razburjajo »prečane« ali, kakor jim pravijo domačini, »orišlece* bolj kakor domače ljudstvo. Vse Prekmurje šteje okroj: 21.000 volilcev. od katerih se bo udeležilo volitev kakih 16.000. Pri zadnjih volitvah je bila sicer udeležba maihna, a temu je bil kriv strah ljudstva pred Madžari, ki so obljnbliali svojo vrnitev in smrt vsakemu, ki bi se udeležil volitev, katere so razglašali kot plebiscit med Jugoslavijo in Madžarsko. Tako so prišli v nekaterih krajih ljudje sicer na volišča, a niso hoteli voliti, ampak so se samo zbirali. Dejanski je volilo na ta način ponekod komaj 10 odstotkov. Zdaj so rudi v tem oziru razmere drugačne, ker so meje določene. Pretekli teden so Imeli >papinci«, to Je klerikalci, več shodov, ki se jim pa niso dobro obnesli. Par shodov so jim celo razbili. Več sreče je imel dr. Kukovec, ki je imel na sv. Tri kralje v hotelu Dobrai v Murski Soboti volilen scstaiek zaupnikov, katerih je prišlo z dežele kakih 120, ostali — kakih 20 — so bili soboški uradniki. Sklenila se je »Prekmurska verstvena (t. j. gospodarska organizacija«, ker je bil dr. Kukovec mnenja, da ne kaže agitirati z visoko politiko, ki leži h'udem tako daleč kot deveta nebesa, ampak z vprašanji, katerih tQžo občuti človek dan za dnem. Za agitaciio si je torej izbrala demokratska stranka to pot gospodarsko po-lie. Na shodu so postavili za kandidata Štefana Kuharja, posestnika v Markišev-cfh, ki posoja tudi svoje ime kot »lastnik i vodavnik tednika »Morszka Krajina«, ki izhaja v Murski Soboti v slabi prekmurščini in v madžarščini. Ta kandidat, čicrar namestnika postavi okraj Dolenja Lendava, je razvil tudi svoj deloma zanimiv program z izjavo, da je pripravljen stop-i za slučaj volitve v demokratski klub. ako se zaveže ta. da ho podpiral njegov program. Ker mu je obljubil to dr. Kukovec, kandidira Kuhar na listi, katere nosilec je dr. Kukovec, Samostojna kmetska stranka se v Prekmurju še lovi in ne zna nrav, kako bi začela. Sicer so vsi mnogoštevilni na-stavljenci agrarne reforme že iz lastno koristi njeni pristaši, a prav ta agrarna reforma je glavna težkoča. ker nočejo o nje ničesar ali vsaj prav malo čuti Prekmurci. Ti zahtevajo namreč, da se naj agrarna reforma ukine, če se ne more pametno izvesti. Prekmurci, v veliki večini delavci in obrtniki, se boje za svoj zaslužek na velcposestvih in za *iveŽ. ki so ga pridelovala veleposestva. Pravijo, da ne znajo tisti, katerim hočejo dati zemljo, te obdelovati in da tudi nimajo niti orodja niti živine, vsled česar da bi nad-a pobedi-lska produkcija Prekmurja in narastla že itak občutna draginja živežnih in ostalih potrebščin. Kakor kaže, bo igrala agrarna reforma preceišnjo vlogo v boni strank, med katerimi iztega tudi Rad'c* svoje prste, a se M. Z.: Naša drama- »Čudež sv. Antona«. (Maurice Maeter-Bnk.) — »Črna dama iz sonetov«. (Bernard Shaw.) Dva slavna sodobna dramatika na en večer. Lepo. Toda ustrašil sem se v dvomih, ali je naše gledišče nalogi kos. Shawove stvari nisem poznal, pač pa sv. Antona, in tudi videl sem že to satiro. Najboljša igralka združenja gostu-jcio včasih ž nio, hoteč pokazati, da z^a;-o še nekoliko več, nego svet itak o r?ti misli Komorna igra. delikatesa za ra^ulturnejše razurnevateljc igralske finome. Moj strah pa je bil daleč prekoš>n. Kaiti celo pri naših omejenih umetniških sredstvih n'scm pričakoval takega igralskega poraza. Ce se je ob koncih aktov vseeno dvignilo nekaj rok k plo-sknniu, je izhajalo od one čisto nerazsodne mladine, ki bi ploskala, naj bodo na odru rfudo^estveniki ali pa bralno društvo iz Piiavcgorice. Ali pa so bili klakern? Po pravici tožimo, da ostaia rnše občinstvo celo pri najboljših predstavah apatično. Sinoči je ta apatija pokazala svojo dobro stran: Ljudie niso Cvikali. Sodeluioči so pa menda sami čutili, kako je: po drugem aktu sta se oba zastora zelo hitro izpustila navzdol, ne čakajoč na aplavz. Ena velika olajševalna okoliščina je bila tu. Lipah, ki je stremeč, izobražen in dobro razvijaioč se igralec, je imel — to je moj občutek — hvalevredni namen, kot režiser pokazati, kaj znajo »mladini« našega gledišča. Prezrl pa je. da i*r?a še sam prav malo režiserske izkušnje in da se ravno te vrste nalog lotevajo le prvi režiserji kulturnih sre^;šč, ako naj bo stvar umetniško vžitna. Prezrl ie tudi, da so igralci začetniki vporabni le v varni soseski izkušenih, dobrih igralskih moči, ki jih »nosUo«. lakaj sc je pa prerival po odru kup krvavih diJetnutov, med katerimi je tudi Peček — nc ravno eden izmed naših protagonistov, vendar pa vporaben in včasih c<*!o d°ber igralec — padel v popoln diletantizem, bil neznosen in v svoji vprav paradni vlogi čisto nemogoč. Ne dosti manj nemogoč, nego neki g. Markič, ki je bil v maski, kretnu" in govoru tak, da bi ga mogli v gled^ki Šoli razkazovati za izgled, kako se gledišča javno ne sme igrati. Cesar, ki je v dobrem ansamblu že nekaterikrat vzbujal prav priietno pozornost, je bil sicer v lakajski livreji, igral je pa nekakega Figabirtovega hlapca. Tn tako dalie. Ne more se ml očitati, da ne bi izdatno in navdušeno hvalil, kjer je le mogoče. Zato pa gospodje igralci tudi ne smejo biti hudi. Če jim povem svoje mnenje brez ovinkov tedaf, kedar igrajo slabo. In Če je tale recenzija posebno B drastična, leži to na tem, da se tako slabega igrama snl->h ne spominjam, odkar hodim h kakršnimkoli slovenskim predstavam. Morda so pred 60 leti takole igrali in Slovenci so bili iz principa zadovoljni. A naše državno narodno gledišče ne more biti torišče za take. četudi še tako dobro miši:ene ansambl-^ke eksperimente z začetniki. 5aj ni o-der dramatike šole. Tn izbrati so si morali ravno igro, glede katere je dvom-livo, če bi je celo naši najboljši morda ne »vrgii*. Prosim glediško ravnateljstvo, nai iz ozirov na okus in glede na značaj nnš:ga gledišča kot reprezentativnega državnega umetniškega zavoda igro nakratko odstavi z repertoarja, da bo sramote hitro konec. Kakor vaza v puščavi se je održala iz vse kolobociie Rakarieva kot stara dekla Virgina. Ona je bila za svojo o-sebo res prav dobra, skoro bi dejal izvrstna. Dokler sta bila s svetim Antonom sama, je igra precej obetala. Ker tudi Kralj je bil kot svetnik dobro na svojem mestu in bi bil imel ob drugačnih soigralcih še mnogo več učinka. Le drugo masko bi mu želel, tako, kakor slikajo sv. Antona pušcavnika: Dobrodušen starček z okroglo popolno plešo tn mogočno sivo brado skoro do pasu. Kralj je pa izgledal asketske, kakor tipična slika svetega Trančiška z Asizija. Električne žarnice v laseh bi se smele opu- stiti. Nadomest'1 naj bi jih močan žarek z vrha odra. Pakarjeva in Kralj sta bila torej dve rozini, ki sta zašli v hleb ko-misa: maihna rozinica je bila tudi Ga-bri]e?č?čeva, ki jc umrlo in obujeno teto prav razumno glumila. Toda s tem nam je bilo Ie še bolj očito, da komis ni potica. H koncu igre so spustili na oder neke maškare v rdečih hlačah, ki naj bi bile belgijski policaji. Ta napaka bi se bila dala pri vsej revščini garderobe precej cmiliti. Obnašala se ie ta klapa vpričo mrtvaškega odra tudi kakor predpiistne maškare v pnzni uri. Vse je bilo strašno surovo, brez inteligence, brez razumevanja, vse je kričalo. Ob nesposobnosti večine je stopil sveti Anton tudi v čisto drugo razmerje, nego si ga je lemish! fini pesnik. Videti bi morali, kako smešni so ti požrešni dediči in filistri. ko jih slučaj postavi v položaj, presegajoč njihovo obzorje. Pri nas se je pa občinstvo zabavalo (če se je zabavalo) nad smešenjem svetnika in se s sodrgo dedičev duševno identificiralo. Ni krivo; igranje je vzrok. Vse skupaj se mi je zdelo, kakor bi podkovski kovač s svojim orodjem popravljal žepno uro. Skratka: Proč s tem; p%\ arno! Druga igrica je bila 5hawova. Igrana 3c dosti dobro, dasi tudi ne najboljše. Niti Sariceva kot kraljica TTlizabeta ni bila posebna. Preveč »imahtna« Jo bila kakor so kral:icc pri potujočih družbah, ki se ustavljajo po tr^ih in večjih vaseh. Vse preveč pozerstva. Tudi Lipah kot Shakespeare se mi je zdel prcmalen-kosten. Shaw je hotel pokazafi dva Shakespeara: Profesijonista, ki si kakor reporter zabeležujc vsak izrek drugih, če mu ugaja — torej vsakdanjega č!ovel:a, ki se praktično trudi v svoji stroki. — in velikana Shakespeara, pesnika, ki pozabi na vse drugo in v afekt:; sledi samo svojemu vznosn, ne pomišljajte, da sa stane morda glavo ali vsaj svobodo. Ti dve duši se neposrcino menjavati v Shakespearu. Pikanten domfslek jc. da prihaja s Pničr.lanom zagrnjena Elizabeta na oder kot mesečnica, govoreča v sanjah in skušajoča izbrisati si z roke neviden madež od krvi obglavljene Marije Stu-art. Torej tako, kakor pohaja ponoči morilska ladv Macbeth po svoji graj-ščini. Kar sc tiče črne dame — majhna rio£*. ki se je je Oabriielčičeva dostojno iznebila -— je stvar ta. da je Shakespeare delj časa ljubil neko brineto in jo opeval v nekterih svojih sonetih. Tudi v svojih igrah je včasih napravil poklon temnopolti, ženski lepiti, tako Kleopatri t »Antoniju in Kleopatri.« Angleži so se temu zelo čudili, ker brinetnost je veljala v tedanji Angliji za nekaj grdega in lepe so jim bile samo blondinke bele Stran 2. »SLOVENSKI NARO O« đn- 14. januarja 1923. 5tev. 10 fcrav ne upa, ker pazi oblastvo na na-£in njegove agitacije. V splošnem je gorenje Prekmurje bolj napredno in zavedno kot dolenje. Zlasti so napredne protestantske občine, na žalost pa so pastorji še vedno madžarsko orijentirani. V tem oziru ni nič boljša katoliška duhovščina, ki šteje v svojih vrstah samo par slovensko čutečih mož. Bolie pa to ne bo. dokler ne pride Prekmurje tudi v cerkvenem oziru izpod ogrskega območja pod mariborskega škofa, i Kakor vse kaže. je Prekmurie ključ Izida volitev v mariborski oblasti O tem pričajo tudi avtomobili in vozovi ki ropotajo v zadnjem času po slabih prekmurskih cestah, napolnjeni s »slavci«, t. j. prečani. Pismo iz Rima. r--' Dopisnik lista »Novoje Vremja« Opisuje današnji položaj v Italiji tako-le: Po prvem omamljenju od fašistovskega uspeha se opaža v italijanski javnosti dvom in nezaupanje napram bodoči politiki Mussolinija. To je v ostalem običajen pojav, ki se opaža vedno in povsod reakcija po razburjenju. Vendar pa ti treba ta pojav podčrtati. Mussolini Srna mnogo nasprotnikov, ki izkoriščajo najmanjšo napako njegove politike, javnost pa. ki ne razume fines in težav vsake politike sploh, je s prevelikim zaupanjem pričakovala od nove vlade to. Česar ji ne more dati takoj niti Mussolini niti kak drug prvak njegove stranke. V prvi vrsti so ljudje pričakovali, da bodo takoj padle ce^e, vsai zaradi dviganja italijanske valute, ki naj bi sledilo obrz-danju že Itak preveč požrešne špekulacije In znižanju nekaterih davkov. Mesto tega pa nam groze novi davki proti špekulaciji dosedai ni ukrenjeno ničesar, draginja se ni zmanjšala, marveč nasprotno. To je prvi vzrok nastalega nezaupanja. Italijani ki se sicer hitro navdušujejo, so pa po naravi nezaupnl Mnogi trezno misleči ljudje obsojajo Mussolinija radi njegove preteklost!, kar vzbuja nezaupanje v bodočnost njegove po-Btike. Jaz nisem pristaš tega nezaupanja, vendar pa se mi zdi potrebno na-glašatl da država nikakor še ni pomirjena, sovražniki javnega reda, socijalisti in njihovi idejni zavezniki v Moskvi pa ne dremljejo. Socijalisti so začeli po svojem porazu zbirati sile in izgleda, da Streme za isto organizacijo, ki je pomagala Mussoliniju do vlade. Če ta okol-ŠČina preti z državljansko vojno, to bo pokazala najbrž že bližnja bodočnost. Ni dvoma, da socijalisti zbirajo svoje sile, iz Rusije prihaja neprenehoma denar in agenti In na predstoječem soclja-Ustičnem kongresu, ki se sestane koncem januarja v Plmu, se pričakuje zdru-ienje vseh stru! te stranke In konec nesporazuma, ki je povzročil njen poraz. Mussolini bi seveda lahko obračunal s svojimi nasprotniki, vprašanje je le, če bo hotel on to resno storiti. Očitajo mu popustljivost napram njegovim nasprotnikom In amnestijo, ki je dovolila mnogim socijalistom, ki so bežal!, vrnit! se mirno nazaj In poprijeti se zopet svojega razkrajajočega delovanja. Vendar pa Mussolini tupatam nastopi proti mogočim izgredom. Tako je z ene strani odstranil po celi državi prefekte in kvestorje in na njihovo mesto nazna-III svoje somišljenike, z druge strani pa organizira mesto prejšnje policije (guar-dče regre) novo. kamor se sprejemajo samo fašisti. Toda v njegovi stranki je brez dvoma mnogo ljudi, ki nimajo nobenega političnega prepričanja in so pripravljeni prodati se v slučaiu ugodnejše prilike. Vsekakor vzbujajo Mussolinijevi ukrepi, začenši z zameno prefektov, živahne govorice med prebivalstvom o tem, da se namerava proglasiti za pre-sidenta republike in zato favorizira socijaliste mesto da bi stopil ž njimi v e-nergično borbo, kajti ricinus vendarle ni sredstvo za energično politično bor- bo. Morda bo kdo vprašal: kaj pa kralj in njegovi pristaši? Z žalostjo je treba odgovoriti, da kralj ne glede na njegove osebne vrline v državi ni priljubljen to pa v prvi vrsti radi njegove inertnosti in preveč suženjske pokorščine konstituciji ki ni izvzemši politikane, nikomur potrebna tem bolj. ker niti sama konstitucija ne zahteva od kralja take pokorščine. Poleg tega rezerviranost kraljeve rodbine, ki se nikjer ne pokaže in škoduje tako kraljevi priljubljenosti Bati se je, da kralj v odličnem trenutku ne bo imel okrog sebe mnogo pristašev monarhije. Če bi Mussoliniju padlo na um proglasiti se za prezidenta republike, ne bo naletel na poseben odpor In socijalisti z Moskvo vred bi ga v tem slučaju seveda še podpirali. Ta misel vznemirja sedaj italijansko javnost Okupacija mferskega ozemlja. — Rim, 12. jan. Nemški poslanik je izročil včeraj italijanski vladi noto. v kateri se protestira proti vkorakanju v ruhrsko ozemlje. — Berlin« 12. jan. »B. Z. A. H. poroča iz Gelsenkirchen, da do sedaj Še ni opažati nobenega gibanja Francozov in Belgijcev proti Bochumu, vendar pa pričakujejo okupacijo Gelsenkirchna in Bochurna danes. Iz Gelsenkirchna se bo baje vršilo prodiranje proti Dortmundu. — Essen. 12. jan. (WoIff) Francoska renska flota je prispela v pristanišče Ruhrort — Essea, 12. Jan. Na glavnem kolodvoru in na glavni pošti so postavljene francoske straže. Okupacijski pas okrog Essena se razteza na okrožje 30 km. V Essenti je nastanjenih okroe 5000 francoskih vojakov. Generalno obratno ravnateljstvo državnih železnic so premestil iz Essena v Elberfeld. Ker nemSke oblast! računajo s tem, da zasedejo Francoz! tud! Bochum, Je bil glavn? carinski urad premeščen. Francoske okupacijske čete so že rekviriralo hotel »Kaiserhof«. O MORATORIJU NEMČIJI. — Patrlz, 12. jan. (Ha v as) Repara- cijska komisra bo razpravljala jutri o prošnji Nemčije glede moratorija za leto 1923. in o predlogu francoske vlade, ki govori o enoletnem moratoriju, ki bi se opiral na sledeče pogoje: ukrepi v svr-ho stabilizacije marke, nadzor nad nemškimi financami in zaplenltev garancij v slučaju, da Nemčija ne izpolni svojih dajatev* — Pariz, 11. jan. (Wo!ff) Posvetovanja reparacijske komisije o nemški noti z dne 13. nov. L L, torej glede moratorija, se začno v soboto dopoldne. Posvetovanja so bila odgođena po izjavi »Petit Parisiena« zato, ker namerava francoska delegacija predložiti repara-cijski komisiji načrt, ki ga je Izvršil ministrski direktor Seydoux skupno s člani francoske delegacije. PROTEST NEMSKN VLADE. — Berlin, 12. jan. Državni tajni* za zunanja dela je izročil francoskemu poslaniku obširno noto nemške vlade kot odgo-vor na francosko obvestilo o okupaciji ruhrskeza ozemlja. V tej not! pravi nemška vlada med drugim: Francoske In belgijske čete so z oboroženo silo zasedle ruhrsko ozemlje. Francoska vlada opravičuje ta svoj nastop z ukrepom reparacijske komisije glede dobave lesa in premoga in se sklicuje na paragrafa 17 in 18 ver-saillske mirovne pogodbe, cbenem poudarja, da te akcije ni smatrati kot vojaško akcijo aH kot okupacijo s političnim značajem, za to da računa z dobro voljo nemške vlade In z njeno pomočjo pri nastanitvi okupacijskih čet Temu nasproti pa mora nemška vlada ugotoviti: Sklep reparacijske komisije ne upravičuje francoske vla-dek k okupaciji, ki pomenja kršitev ver-saillske mirovne pogodbe. Po sklepu reparacijske komJsiJe z dne 2. marca 1922. lahko francoska vlada, ako se dobava lesa in premoga ne vrši redno, zahtevati plačilo v gotovini. Ako so ta plačila neizterljiva, potem sme izvesti razne gospodarske in finančne protimere. pod nobenim pogojem pa ne sme z oboroženo silo okupirati desedaj nezasedenih delov Nemčije, kar ne pome- polti. Kljub temu je pa Shakespearov prijatelj in občasni protektor, grof Pem-broke, mladenič obsevan z izrednim čarom osebne lepote in stanovskega bleska, pesniku ono temno krasotlco lepega dne speljal. Nesrečni pesnik, ki je bil tudi Pemhroka v sonetih opeval, je dajal svojim čutom duška na raznih mestih svojih dram In stvari nikoli ni mogel čisto pozabiti ker je bilo ž njo spojeno tudi izdajstvo prijateljevo. Kdo je bila ona Črna dama, ni natanko dognano. Imenujejo pa raziskovalci neko dvorno damo kraljice Elizabete, imenom Marv Fitton. Stara je bila tedaj 19 let, Shakespeare pa 33. S Pembrokom. ki je bil sam nekaj pesnika in eden nairadodarnejših mece-natov, se je Shakespeare po smrti Elizabete zopet sprijaznil. Mary Fitton je bila mejtem že drugič omožena. povrhu je pa rodila v svojih mladih letih trem očetom nezakonske otroke. Eden je bil Pembrokov. Tako trde kronisti. Bila je ne ravno lepa. a buršikozno vesela in duhovita ženska. S svojo igrico je Shaw, kakor Izpričuje dvogovor med kraljico in Slu- nja ničesar dragega, kakor kršenje nemške suverenosti. Ne glede nato pa bi smela tak korak napraviti samo celokupna antan-ta, ne pa Francija sama. U važe vaje vse to, smatra nemška vlada francoska akcijo kot oborožen napad. Proti temu oborožennema napadu protestira nemška vlada z vso odločnostjo, ker Je to nasilje nad državo, ki si v danem momentu ne more pomagati. Ker ie Nemčija razo rožena, se temu kršenju miru nt more upreti, vendar pa odklanja vsako odgovornost za eventualne težke posledice. Prva posledica francoske akcije bo padec marke, drugih posledic pa sedaj Se ni mogoče predvideti. Z ozirom na to. kar se Je dogodilo. Izjavlja nemška vlada, da ne more Izpolnjevati svojih obveznosti napram državam, ki se udeležujejo okupacije nemškega ozemlja vse dotlej, dokler traja okupacija. ANGLIJA NAPRAM FRANCOSKI. — London, 12 jan. (Wolff) »Pal Mali and Globe« poročajo o včerajšnji seji kabineta, da je Bonar Law nastopil s poročilom o pariški konferenci Nato je kabinet razpravljal o položaju, ki je nastal zaradi francoske okupacije. Na seji kabineta niso bili storjeni nobeni sklepi. Angleška, ki obdrži svobodo postopanja, je Franciji iskreno naklonjena, obenem pa je odločno proti njeni akciji. Sleherni finančni in gospodarski izvedenec iziavlja, da francoska politika lahko pospeši usodepolne posledice za samo Francijo kakor tudi za zaveznike. Nekateri člani vlade stoje posebno odločno na stališču, da je treba brez posebnega odlašanja rešiti vprašanje glede odstopa Angleške iz Porenia in reparacijske komisije, da se tako loči angleška vlada od politike in akcije Francije. Danes so uradni krogi odkrito izjavili naziranje, da tiči v dalnejši okupaciji angleške cone v sedanjih razmerah še večja nevarnost za antanto, kot politika, ki bi dovolila Franciji svobodo akcije, ki je ne more imeti dokler ostanejo angleške Čete ob Renl Čeprav ni bilo sklenjeno odpo-klicati angleške čete in se to tudi v do-glednem času ne bo zgodilo, vendar angleško vojno ministrstvo pripravlja načrt za umikanje angleških čet. AMERIKA ZA REVIZIJO MIROVNIH POGODB. — Newyork, 12. jan. (VVo'ff) Was-hlngton Poste, ki jo smatrajo kot glasilo ameriške vlade, piše, da je francoska zasedba ruhrskega ozemlja velika napaka. Posledice okupacije bodo najbrže za Francijo bolj škodljive, kakor za Nemčijo. Naloga druge mirovne konference bo morala biti da revidira vse mirovne pogodbe, ki so bile sklenjene po svetovni vojni. — VVaslIngton, 12. jan. Tz vladnih krogov javljajo: Ameriška vlada se bo udeležila dela za gospodarsko upostavo Srednje Evrope samo pod izrecnim pogojem, da se revidira versaH'ska pogodba v vseh najvažnejših točkah, pred vsem pa v točkah, ki se tičejo re-paracijskih obveznosti Politične vesli. Julijska krajina. kespearom, hotel vsekati ves britanski narod, ker se se do danes ni znal dvigniti do lastnega, po državi plačevanega narodnega gledišča, ki bi bilo vzor in matica za razvoj igralske in dramske u-mctnostl Na vse svoje je Anglež ošabno ponosen; a gledišče mu je, kakor pred 300 leti, še danes čisto zasebna zadeva, business, s katero naj se pečajo podjetniki, če jim kaže. Morda sodobna Anglija zato tudi nima nobenega igralca, ki bi dosegal umetnost velikih igralcev drugih narodov, in slavna Ellen Terrv, ki je korakala čez odre angleškega jezika kakor kraljica igralske umetnosti, je v Berlinu — zdaj je menda že več let mrtva — Čisto navadno propidla, Bila ie mrzla Angležinja s priučenimi ogromnimi pozami dolgočasna, zastarela deklama torica. Tako je bilo čitati v nemških listih. Shawova medlgrlca Ima smisla torej v prvi vrsti pred angleškim občinstvom. Pri nas le trpela tudi na neraz-položenju, ki ga je vstvaril bil »Sveti Anton.« —* — Obletnica smrti »prvega slovenskega fašista« so proslavili v Postojni te dni tamka.šn i Italijani in gosp U. Urbanaz mu je napisal v tržaškem fašlstovskem glasilu spominski članek. Ta fašist ie Josip Urh. Dne 4. jan. 1922 so našli Urna ubitega ob meji. Njegov oče je iz žalosti nad sinovo usodo Izvršil kmalu na to samomor. »II Popoio di Trieste« pozna Urha kot popolnoma udanega Italijonom, naglasa n egovo poštenost, lojalnost in pogum, radi česar si je pridobil simpatije Italijanov. Med prvimi je umel nalogo fašizma in se vpisal v »fascfo«. To, kar je potem počel se vidi Italijanom za italijanstvo zelo koristno delo. Mogoče, drugi pa se spominjajo strahu, ki so ga imeli pred Urhom in vohunstvo se na eni strani odobrava, na drugi pa obsoja. NI se dalo točno dognati, kdo Je povzročil Urhovo smrt, vendar Urbanaz z vso gotovostjo dolži Jugoslcvene, da so ga ubili In navaa kar imena t Italijanski nasilni pritisk na Slovence Je spravil Urha v italijanske roke in v njih tiči njegova krivda In n egov nesrečni konec Govoriti o mu* Čeništvu ie pa naravnost smešno. — Idrija spada po razkosanja Julijske Krajine v Furlanijo (ne pod Trst kakor se ie prvotno poročalo.) Zelo je vznemirila Idrijčane vest, da se odpravi podprefektura In prenese v Tolmin, če že ne celo v Trbiž. Mesto in okolica se vpirata temu, ker taka odprava bi prinesla ogromno škodo Idri I ln okolici. Župani vsega okraja so sestavili spomenico in jo izročili tržaškemu prefektu, ki je končno izjavil, da pod prefekture v Idri*i ne namerava opustiti. — Beneška Slovenka, ki le nagnala la-failste z rlcuiovim dem. V vasi Ažli so iskali fašisti delavca Pasona. Dobil! so ga v tovarn! in privlekli na njegov dom, kjer so mu hoteli viti v usta ricinovega olja. Ko Je žena videla, kaj delajo z možem je zagrabila kozarec z oljem in ga treščila v glavo nekemu fašistu. Potem je skočila skozi okno na dvorišče, tam zagrabila drugo čašo oPa In Jo vrgla na fašiste. Nastal Je velik krik in vfk m vafčani so prihiteli na pomoč Pasonovt ženi. Ni bilo drugače nego da so morali fašisti bežati Izpred raz-jar ene množice. Vrgli so neko bombo, ki se pa nI razpočila. — Ve Dekinib v Istri so otvorili pred kratkim Italijansko šolo. Vsa vas ie morala biti svečano razpoložena, ker so prišli k otvoritvi laiistl iz raznih kra'ev. Bilo ?.50 šljive, garnitur« frank* Valleve pnnndba 49.5. _g Novosaridra HajSM« borza Ia- nnarfa. Cene o dinarjih. Pernica bačka, 10 vagonov 435.25 —443.50. banjska 1 vag. 435, Ječmen bačkl 7 vag. 312.50 120, ba- ! natski 1 vag. 312.50, sremski t vag. 32*. bačka koruza v storžih 2 vag. 170, bački fižol 375, 370, meka bačka dopelsrifig 6% vag. 627.50—632.50. »0« l'A vag. 62b do 627.50. »2c 1 vag. 600, otrobi bačka 16h. —2 Trg s surovimi kožami in usnjem. Od našega posledn ega poročila dal e kaže trg s surovimi kožami radi živahnega povpraševanja tu in inozemskih kupcev stalno dvigajočo tendenco in notirao: goveje kože 75 do 80 K kg, teleč e 90 do ICO, svinjske le 35 do 40 K. V sorazmera k cenam surovih kož so tovarne primeroma zvišale cene usn'u. Promet je bil zadmi teden jako živalien .Cene usnu so notirale (v kronah za 1 kg): vache krupen težki 450, lahki 420 do 44f\ podplati v polovicah težki 300 do 320, lahki 250 do 2SD. okraevne (aferni) 150 do 160, vratovi 180 do 190, notran ki 210 do 220, črna gladka teletina 520 do 550, rjavo usnje za 30 K pri kg draž e, I. boks-teletina črna 100 K za 1 anglešk kvadrat. Drugovrstna 93 K. —g Bilanca dcnarnTi zavodov. Generalni inspektorat ministrstva finane poziv-l"a vse denarne zavode, da inspektoratu pošljeo tiskane bilance za leto 1922. — Gremij trgovcev v Ljubljani priporoča vsem svojim članom, da vodijo od 1. januaria 1923 svoje knjige in račune, prodajo blaga in pa zaznamovanja cen po izložbah in v proda^alnici le ▼ dinarski veljavi. To je tem bolj potrebno, ker morajo voditi vsi uradi, pošta, davkarija in banke svoje račune v dinarjih. — g Podaljšanje roka za podpisovanje avstrijskega zlatega posojila. Pišejo nam: Rok za podpisovanje avstrijskega zlatega posojila se je podaljšal do 16. januarja t. 1. do 12. opoldne. Vse pravice in ugodnosti, ki so bile pripoznane v prospektu pod ni so val cem. pripadajo tudi tistim, ki podpisujejo zlato posojilo v podaljšani dobi, to je do 16. januarja. Za inozemce je gotovo posebno ugodno dejstvo, da pridobijo s podpisanim zlatim posojilom za vsakih 40 dolarjev pravico do ene delnice avstrijske narodne banke. Rezervirala se je namreč za one interesente, ki imajo šele po zaključku podpisovanja delnic narodne banke priložnost podpisovati zlato posojilo, gotova količina delnic narodne banke. Podaljšanje roka bo omogočilo še bolj poživiti zanimanja inozemstva za avstrijsko zlato posojilo. Dosedanji uspeh podpisovanja je zelo zadovoljiv, — g Povišanje obtoka bankovcem ▼ AvsMjl Pišejo nam: Mnngi podpisoval-ci zlatega posolila so podali svoje premoženje na valutah in devizah deloma za podpisovanje zlatega posojila devizni centrali deloma uporabili za plačilo skupno z zlatim posojilom podpisanih delnic narodne banke. S tem je poias-nen povišani obtok bankovcev v Avstriji kar je obenem dokaz zaupania kapitalističnih ki so zameniaii inozemske valute in devize za avstrijske krone. Ker pa je protivrednost tekočih množin bankovcev prejela devizna centrala in po njej notna banka v valutah in devizah, se ie kritje obtoka bankovcev celo še okačilo. Ker se v inozemstvu ne vedno pravilno tolmači povišanie obtoka bankovcev, ie posebno povdarjatl da je ta poiav sedaj posledica zaupanja kapitalistov napram državi in njenemu finančnemu gospodarstvu. — g Kmetski pouk po d?žeTl Oddelek za kmetijstvo priredi v tretjem tednu meseca januaria t. 1. sledeče po-f^ne tečaie in predavanja: V ned^Jio. n*ne 21. januar^ v-Moravčah pri Litin pn prvi mas? (o suhem cepli^niu in vfiarn^-vaitiu trt), ob 14. uri istotam 'r>-nw;^rri t^^ni o rernij trf rvr ekonom Ktfnlh na Javori p pri Lftfn po maši v s"ofi (n *zobrnzbi kmeta, o racnnnel-nem gro^enin, p z:v!noren. pomocrrilc okr. etrrmoraa j^r^b): v S?Icah (o povzđfgi reie žrvirp, o zivinor za^ni-^-»h norno^njir rvr ckofinrna fffamTfk): na V i r i' r i oh in uri (o kmet^-e^n ZCTđnriMštvti fn reŠ živina, pomočnik okr. el'on^a K^nH^V. v ?t. Jerneju no orvi r~a?i v SoB (n živ^nor-Mi. rnle-karstvv. ir^r-šnnai «rn^pod*r<;kfh •tavb, ^-trinor^TcVi i7i<:+rvy^ Qrf»£^rr^. v Greznici ph ^ovtvcI v novi ob 14. uri (r\ v^.^ti čerTcTarstva z oz?rom rt* k*^efi?t^vo, črtn~?*r. pot. učitelj CV-ot-Ti); v P r e v r» 1 t a h ^nV^f! z« m?-f?ško r^jinn v «tvH?i d^l^ritve smernic, nner^p^^v^";n T.-T~.of::c-f-\T?l. rkr. ekeifom Wf"?«r>: v B?*trfc1 v Prekr^urin (o jF?v>ft^ n z^J^^tvu TiT*vov. o^r. rko-nom Vn*V->: v Krafni v Prekmnriu °S 13. uri frnr>?en?n z um~*r»*-ni frno- pn?vo*Ti;v nVr_ ekonor^a Pavlica); v PosaSkl Slatini ob 10. uri (o nmne^ri VW^r*tvn. pon-»ncriik okr. ekonom* Cfa»r.berjr?r): v Mali n e d e I i i na Štajerskem, no zborovanji km~tu«Ve oodn^oj^e »ova*no*ri reie dobrih ple-menjakov. žh^norej. instruktor Zupane). — g Prorf^ pMtolMi&a. Interesente se ooozaria nn razni* prodaje aiitobn*a. razcrln^^n v »Uradnem l?«tuc. s »ristav-kon-i da fe roV z* vla^n^e pismenih p*-nnrlb po^i^n do ?o. januara 10?3 ob 10. nri. V ostalem razpis ni izpreme-njen. —T 1 povlsVIr nemJMfc esehtfa ta-rlfov. Iz Berlina poročajo, da je stalni od- sek državnega železniškega sveta sklenil povišati osebne tariie od 1. februarja L 1. dalje za 100 •/•. —2 Blasovnl tarifi na avstrijskih železnicah se podvržejo 1. julija t. L reviziji ki hoče doseči to, da bi se pri ohranitvi tarifnih stavkov ono blago, pri katerem so previsoki prevozni stroški ovirali produkcijo postavilo nazaj v razred leta 191S. To bi pomenilo pri nekaterih predmetih znižanje ta-rifov od 30.000 na 1.100. —Z Štiri bHijone bankovcev v Arstriil Z Dunaja poročajo, da znaša seda) pr^^ct bankovcev 4 bilijone in izkazuje Uko m-rastek 222 milijard. —Z Zvišanje cen za nemške železo. Iz Berlina naznanjajo, da je Zvc^a nemških jeklarskih industrijalcev sklonila zviiati cene za 15.93 *e, kar znaša za železne palice Tno-mascve kvalitete povišek za 43.000 mark pri to*ii. —g Dohodki bolgarskega pristanišča Varne. Največje bolgarsko pristanišče Varna je imelo od aprila do decembra 7.200.000 levov dohodkov od carinskih taks za Izvoz In uvoz. Povečani trgovski rromet kaže, da se bo letošnji proračun, ozn*čen z 70 milijoni levov, znatno prekoračil. —g Nova banka v Moskvi. Ruska trgovska banka s kapitalom 10 milijonov zlatih rubljev, katere glavni delničar je švedski bankir Aschberg, je pričela te dni poslovati v Moskvi. Banka le pooblaščena, da deluje z inozemskimi devizami in dragimi kovinami. Ta posel je opravljala doslej izključno državna sovjetska banka. —g Skrb za vojne Invalide v Združenih državah. Do srede decembra pret. leta se Je v Zedrnjenih državah zglasilo Ofl.OOO mož, ki so vsled vojne službe postali nesposobni za prejšnje svoje poklice. Od teh je odpravljenih 22.000 v nove primerne poklice, tako da morejo zopet samostojno živeti, dnuri pa so sedaj večinoma zaposlen! po raznih zavodih in šolah v Ameriki. —g Mlečna Industrija. V »Jucrosl. Llov-duc piše nekdo zelo umestno, kako se pri nas nervozno odkrivajo razna bogastva naših dežel, ali pozablja se dosledno na neko bogastvo, ki bi mojdo donašati našemu kmetskemu ljudstvu veliko korist in to je mlekarstvo. Paznim gospodarskim panoram se posveča še prevel;ka «krb. mlečna Industrija pa se popolnoma pušča v nemar. Clankar se ozira na severni del države iznad Save in Dunava in pojrleda potem na Bosno, na srbsko Posav'nn In Podunavje. in sodi, da bi se mosrlo prodati na leto do 8 miliin-nov litrov mleka, kar bi dajalo do 10 milijard kron letnega tfnhodka samo v severnem delu države. Mleko bi se prodajalo v Avstrijo in Nemčijo, pa v Srlun in Carigrad In v ves sredozemski vzhod. ?amo po večjih mestih se lahko proda na leto za milijardo kron mleka fn mlečn'h izdHkov. Mlečna Industriia bi bila našemu kmetskemn ljudstvu tako v neizmerno korist in zato je nujno potrebno, da se tel gospodarski panogi posveča odslej vsa večja skrb, nego se je to godilo doslej. —g Prostovoljni donesV? za bodočo češkoslovaško notno banko. »Venkov« poroča, da Je prišlo v češkoslovaško zakladnico nadaljnjih 5.R01 ks zlata, 12.*ft6" krr srebra. 200 rtatntkov za 2.063 vrednostnih iedfn'c ter 1522 komadov srebrnega nov~a za 2058 vrednostnih jed'nic. Skupna vrednost prostovoljnih prispevkov znaša 12 milijonov Kč. —c: Pnmun^VI petrole?. Ncfca skupina amcnSkih finančnikov se ie obrnila na romunsko vlado s ponudbo za eksploatacijo vseh petrolejskih vrelcev v romunski državi. — g Nazadovanje konkurzov v Nemci?!. Lansko leto se !e opazovalo veliko nazadovanje konkurzov v Nemčn. Samo zad-n i mesec vsled znanih znpletl'a'ev e poskočilo število konkurzov nad številom v novembru; znašnlo Je v decembru 42, prejšnji mesec pa 23. Lansko leto 'e bilo vseh konkurzov 967, leta 1921. pa 3042. — g Albanski po*rolej. Kakor nazna-n:a"o it Tirane. ?e dobila albanska vlada štiri ponudbe za koncesijo v svrho eksplo-ataciie izvirkov petrolc a pri selu Drašve-ce, 8 km Jugovzhodno od Valone. Dve ponudbi so poslali Francozi in Italranl Ponudba Standard Oil Cy. prihaja najbolj v poštev. — g Število delavcev v Bosni. Po statističnih podatkih je bilo preteklo leto v Bosni in Hercegovini 64.715 delavcev, od teh 57.815 moških in 6900 ženskih, zaposlenih na več v gozdni indus'rH, rudnrstvu in na železnicah. Šumska industri a Iteje nad 20.000 delavcev. — g Izmcn'ava češk'h In nemških kmečkih snov na Češkoslovaškem. Med češko kmeti sko jednoto in nemško sekcl o deželnega kulturnega sveta :c prišlo do dogovo-ra za izmenjavo čeških in nemških kmečkih i sinov v ta namen, da se izpopolnio v svo- ] em kmet"skem poklicu in se nsuče obeh ?e- j rikov. Oni kmete ki hoče o po-lati syo;e j sinove v nemški del. In oni ki pošle © svoje sinove v češki del deže-e v cmen:eno svr- : ho. se ima o zcrhsiti za leto pri Jednoti os. j sckcli do 15. februar a. — g Kol'ko 7flsluž jo žčnsfce v Amerild? Depnrfement of Labor v Wash?njrtoau ima j poseben oddelek, katerera delokrog »bsesja ; sod alno oskrbo za ženske. Preislnre de- j lavske razmere In pe zadnl preiskavi ie | Prišel do spoznanja, da le v malokaterem okraja zasluži'o ženske toliko, kolikor bi bi j lo vsa« približno zadostno za primerno živ- ! ljen>e. V državah Georgfa In 5outh Caroif-■a ie zaposlenih mnojro žensk po tovarnah l za bombaž, izmed 5000 ženskih delavcev ie lansko leto polovica zaslužila manj kot 12 20 dolarjev na teden. V drugi državi c le slabše. ka;ti tam je dosegel zaslužek t.50 do-larev na teden. Poročilo pravi k temu, da treba premisliti, kaj to pomeni, ake polovica žensk, zaposlenih v industrijah, zasluži J mani kot 9, 10, 11 ali 12 dolar ev aa tede«. ! Radi take nizke plače trpi zdrave, sposobnost za delo. izobrazba In oskrba družine, kar sera globoko ▼ živlenske hVerese j ameriške javnosti In v živi enje bodoče generacije. Zato pa so nizke plače za ameriiki rod nevarnost najresnejšega enačaja »lira. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA. Sobota, 13. januarja: »Svatba Krečln k -ja«. Delavska predstava. Po zn : cena. Izven. Nedelja. 13. januarja: Ob 3. pop »Idne. »Pe-terčkove poslednje sanje«. Izven. — Ob S. zvečer: »CuJ^*. sv. Antona« ia »Crna dama iz sonetov«. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: »Lilk m«. Red C. Torek 16.: Zaprio Sreda 17.: »Čudež sv. Antona«*In »črna dama iz sonetov«. B četrtek IS.: Idijot. Začetek cb pol 5. Izven Petek 10.: LilVm. D Sfbota 20.: Voiiček. Izven. Nedelja 21.: ob 3. pop. Peterčkove posl I nje sanje. Izven. Nedelja 21.: cb S. zveč. 2ivi mrtvec. Izv. Ponedeljek 22.: Vcjiček C OPERA. Sobota, 13. janunrja: »Jenjf.-T\cJ č. Nedelja, 14. januaria: »Triptvchon«. Izven. Ponedeljek, 15. januar]: : Zaprto. Torek lf'.: Gorenjski slavček. A Sreda 17.: Zaprto Četrtek 18.: Mefcstofeles. C Pe-ek 19.: Nižava. Izven Sobota 20.: Jenufa, 13 Nedelja 21.: Seviljski brivec. Izv. Ponedeljek 22.: Zaprio. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODCR v LJubljani. V soboto, 13. jan.: »Avtomobilist«. Burka. Y nedeljo, 14. jan.: »Avtomobilist«. Burk.:. m m m — Marljonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). V nedeljo 14. t. ra. ob 15. in IS. uri: »Mrtvec v rdečem plašču«. — Proslava 50!e!iilce Narodnega pozor^ta v Ccograclu. KraUevsko srbsko Narodno pozorište v Beogradu proslavi 16., 17. In 15. januarja 19.3 petdesetletnico svojega delovanja v današnjem prenovljenem svojem domu. Pred letom 1842« so se vrš;Ie v Beogradu, Kragnjevcu in drugih srbskih mestih Ic diletantske predstave, od leta 1842 so organizirali predstave skoro stalno profesionalni umetniki, od leta 1S6S dalje pa se imenuje skupina beogradskih igralcev »Narodno pozorište«, ki postane državna ustanova ter prejema letno državno subvencijo. — 29. okt. 1S69 leta se je preselilo Narodno prj-zorište kot državna ustanova v lastno zgradbo, 29. oktobra 1919 leta pa je preteklo petdeset let, odkar se nahaja stalno v svojem domu. Ker pa je bilo ob času svetovne vojne porušeno in je padla petdesetletnica v težke čare obnovljenja Srbije v obče, se je proslava odložila in se vrši še-le 53. leto v prenovljenem domu. Slavje torej, katero priredi Narodno po-zorište 16. januarja, ni samo obletnica, temveč tudi manifestacija obnovljenja in poleta, ki navdaja Klcdali-?ko umetnost v osvobojeni domovini. Na to slavnost niso povabljena le ju-goslovenska, temveč vsa slovanska gledališča. Med jugoslovenskimi gledališči, ki se udeleže gotovo vse proslave, bo zastopano tudi Narodno gledališče v Ljubljani in sicer po svojem upravniku gospodu Mateju flu-badu. Spored obsega: Prvi dan v torek, 16. januarja: 1.) Konferencija Bramslava Načića, 2.) pred pozori-štem 30. okt. 1869. (evokacija prve oredstave v novem poslopju), 3.) Beograd neknd i sad. k medija J. St. Popovića, 4.) Hajduk Veliko, junačka drama Jovana Prngaševića (prvo dejan ie. peta in šesta slika). Drugi dan, sreda 17. januarja dopoldne prva seja k^n^rre^p predstavnika slovanskih gledališč. Tretji dnn, četrtek 18. januarja Smetanova epera »Prodana nevesta.« — Almasan »TJmrtn^t«. Peto leto že vr?i ta almanah svojo kulturno nalocro s širjcnj?m smisla za našo umetnost priob-Cuj^č strokovne člarke in rcprod'*kc;je. Na-5a lava ost kakor tndi novinstvo so došle] podpirali to podjetje ncutrudliivejja Ojurl-ća morsko in mater"-'^. tako da se je r^nsla »Umetnost« vrer'a*- na povrSjti polna SHri leta ter uspešno začeti in nadnlj?-vtti drlo zhl'snjs materijala Ka zgodovino uaaetnostl ai^d Srbi. Hrvati ;n Slovenci 20. t. bi. i?'-'? nova Številka ki bno rtrm:va. Prlobčcno bo v rT.-j mnogo z : do-vinskr^a gradiva is Ti. do 10. veka. Slovenski umetniki *z pro?lifi d'b brdo častno eastopani. Poleg le?a b"> ob)avl}eiia zanimivo f**^d"vo iz sl"»rr sTb«;ke 'n hrvatske nrnet-norti. Mnojto bode tudi zinimnl proclcd nmetfrišklfi r^r«*av v preteklem letu. S to ?>evi!ko ic skreiela upravniškj posel knjl-rarna Gj. Č«lap. 7arrcb. Medve^čak 17. *^tari is novi ra^^^.nik? nai pošljejo svoja saroC?n» na to adreso. Poslllamo samo po povretjo r.H če ie denar poslan vnaprej. I. Jtevilka «l-r'e 2Q Pip. —• »Nova rivrf.n*« od 1^. lannar'a rr;-nnsV tole TSfcblno: Oda snern. (i. SekuliĆ.) — A'?kS'in^er Blpk: Neenak mVa. (J: V*- — ?it^^^':;'.T>m Alf hsandra Bloka. 0/. M. Vukl5eviA.) — Vlaronarstvo Alek-saftdra Bk>lca. (C ZaharovJ — Stvč" Moskovskog ffadoženstvenoj? Teatra. (I. So-ku'ić.) — Polttički pre^'cd: Fit^n'e Mo-reurs. (O?. Curčin.) — Pkonomski preeled. — ?ocI"alnl pregled. — Knjige i listovi. — JBeleška. Stran 4. en ♦SLOVENSKI NAROD« d«e 14. januarja 1923 Stev. 10 Dnevne vesti. V Liubljanl. dne /*' — Dr. Pollteo — eden alf dva?! Poznam dr. Poiitea, ki je velik teoretik in idealist. Njegove članke n. pr. v »Slob. Tribuni« sem vselej z zanimanjem čitai. ali često bi se bil rad zapletel ž njim v polemiko. »VVahrheit u. Dichtung« sta pri njem hudo pomešana. — Poznam torej tega dr. Poiitea, ki je dajal lekcije tu-Bi našim narodnim socijalistom, kaj Je pravi "narodni socijalizem, in za prihodnje volitve jim je napisal celo amaršruto«, ki naj bi spravila komuniste, intemacijonalne in narodne socijaliste vse pod en krov. »Mi narodni socijalisti se smemo vezati za volitve Ie 5 sorodnimi socialističnimi Strankami.« Govoril je o socialističnem bloku ter odločno izključil tako sodelovanje NSS, kakoršno je on Sam še odobraval o priliki zagrebškega kongresa. Ali oglasil se je še fclrogri dr. Poli te o, ki je govoril v oslanik E ma n d i. Kakor se zatr-ftrje, se je doseglo v vseh vprašanjih lopofno soglasje med našim ministrom zunanjih del in med zastopnikoma zavezniških držav. Kakor je ^nano, je Romunija sprožila misel, naj bi se Č?m najprrje sklicala konferenca male antante, na kateri hi se ■aj razpravljalo predvsem o stališču >iiale antante napram Madžarski, o ^rijentskem problemu in o vprašanju nemških reparacij. Dosedaj se 'e nI odločilo, aH se skl'Če ta sestanek, ako pa se prizadete države /.ediniio za to konferenco, se bo le-a vršila alf v Beogradu ali pa v Bukarešti. Včeraj popoldne je dr. sinčić Imel opetovano posvetovanje ■i romunskim poslanikom Emandi-em in s češkoslovaškim odpravnikom poslov Švagrovskim. Kasneje e bila konferenca pri ministrskem predsedniku Pašiču, katere se je udeležil tudi vojni minister general i-esic. V političnih krosih so mnenia. ia je pričakovati že v prihodnjih dneh važnih odločitev naše vlade na oolju zunanje politike. Demarša male antante v Buđim-*w»šti» — Beograd, 12. jan. (Tzv.) Na nodlagl sporazuma, ki se ie dosegel med našim zunanjim ministrom dr. Ninčićem in diplomatskima zastopnikoma Češkoslovaške in Romunske, bo mala antanta izvršila ener-•neno demarše v Brdimrošt?. Že te ini izroče zastopniki Češkoslovaške. Jugoslavije In Romunije mad-"srski vladi v Pešti slomno noto, v kateri bodo z vso -odločnostjo za hievali: I.) da mora Madžarska takoj oren eha ti z vo?asklm! pripravami, ki so v nasprotju z obveznostmi, prevzetimi v trianonsk! potrodbi, ter astavfti faffto rboroževanfe, ki se iz-vafa na mejah vseh sosednih držav. ?. Da mora madžarska vlada takoj rjttpusltll fs»s?stovsVe oraranlr^ctte, ki zbirajo dobrovoljce, jim dajejo orožje in organizirajo obmeine napade ter razvijalo svoje delovanje ood direktno zaščito mrdžarske vlade in njenih organov. 3.) Da madžarska vlada brez odlatrania rnztri-«f! vse čete. ki organizirajo oborožene snonade na mejah ter jih ekseniolarično kaznuje. Ako bi demarša v PeŠti ne Izdala, je mala antarta krerjko odločena, da nostopl proti Madžarski tudi z oboroženo silo. Češkoslovaška, Romunija In Jugoslavija so o nameravanem svojem koraku obvestile antanto ter opremile svojo noto z dokazi, da Madžarska stalno in neprestano osTOŽa mir. Na to noto antanta še ni odgovorila, iz česar se sklepa, da soglaša z nameravano demaršo. MINISTER NOTRANJIH DEL IN POLITIČNI POLOŽAJ. — Beograd, 12. januarja (Izv.) Minister notranjih del Vujičić je izdal na vse podrejene pokrajinske oblasti ukaz, da naj z vso strogostjo postopajo proti onim, ki bi Sirili vznemirjajoče vesti o kritičnem zunanjem položaja, odnosno o mobilizaciji vojske ali o sklicanju že razpuščene narodne skupščine na Izredno zasedanje. izkoriščanju delavstva! Apel je podpisan po komunističnih strankah iz Nemčije, Francije, An ti i je, Italije, Belgije, Nizozemske in Češkoslovaške. PROTESTNA NEDELJA V NEMČIJI IN PONEDELJSKI POLURNI SPLOŠNI STR A J K. — Berila, 12. jan. (Izv.) Nemška vlada poziva prebivalstvo k vzdrževanju reda in miru, v nedeljo pa naj se zbere na svečane protestne shode. Nedelja bo ▼ Nemčiji dan žalovanja. Socijalisti sa teza vladnega žalovanja ne udeleže, pač pa prirede svoje shode. »Voss'scbe Zeitimg naznanja, da se hr vr?l ▼ ponedeljek po vsej Nemčiji polurni splošni Štrajk. SMRT RAZKRALJA KONSTANTINA. — Palermo, 12. jan. Grški razkraTj Konstantin Je umrl v vili »Igea« na srčni kapi. Bolehal je že dlje časa na arteriosklerozi. Kralj Je imel namen že v nekaj dneh zapustiti Palermo In se preseliti v Neapolj, kjer bi ostal kot coat vojvode d* Aosta do spomladi. Nato se je nameraval stalno naseliti v ftoretl. V zadnjih dneh se Je kralj počutil Se popolnoma dobro in se le prejšnji večer se s svojo hčerko udeležil nekega bala. Spat je šel jako pozno In ko je zjutraj ob R. vstal, ie Čutil velike srčne bolečine. Poklicali so kraljico in prlncezfnle ter v hotelu navzočega zdravnika. Zdravnik je takoj spoznal nevarnost položaja ter odredil, da se pekličeta h kon-ziliju profesorja Oiofirt" in Lojacono. Zdravniki so ugotov:li, da je stanje bolnika popolnoma brezupno. Razkralj je dve url ležal v aronlil. na kar Je mimo umrl. Mrtvo truplo preneljeio v pravoslavno cerkev v Neapolj, kler ostane dotlej, da pride dovoljenje rrSke vlad?, da se lahko prepelje v Ateae, k»cr polože kraljev prah v kraljevsko grobnico. ANGLIJA PLAČA AMERIKO V So LETIH. — London. 12. Jan. (Izv.) Po informacijah iz VVashinetona poda Anglija Ameriki predlog Za plačilo svojega dolga v obrokih 20 milifonov v času 50 let. 172 SMRTNIH OBHODI* V INDIJI. — Alahabad fTndlJa). 10. lan. Po dolgi razpravi Je bilo obsojenih 172 domačinov na smrt radi raznih zločinov. Vseh areti-rancev je bilo 228. KONFERENCA RADI JU2NE ŽELEZNICE — Dunal, 12. Jan. (Izv.) Upravni svet Društvene vesti. ..... — IL reda! ebčni zbor Strakavnen trdrožea!a jas* ofcL umetnikov se je vršil 6. januarja v restavraciji »Union«. Veliko Število udeležencev je pričalo o tem, da se umetniki vedno bolj zavedajo važnosti svo-ejca strokovnega udruženja. Občni zbor je izvolil nov odbor, ki se ie konstituiral takole: predsednik R. Jakopič, tajnik S. San-tel, blagajnik G. A. Kos, odborniki gg. Co-staperaria, Napotnik, Steraen. Vavpotič, namestnika: gg. Gaspari in Zupan. Razu teza se je v principu sklenilo, da se priredi na povabilo udruženja moravskih cbllkujočih umetnikov meseca maja v Hodoninu razstava ^slovenskih umetnkov. Na to razstavo opozarja odbor že sedaj vse slovenske oblikujoče umetnike ter jih paziva, da mu javijo radi informacije s koliko deli bi se Je mozli udeležiti. Informacfje daje tajnik udruženja, Tech. sr. šola I. 27. Do definitivne sestave ]uryja ni prišlo radi pomanjkanja časa. Občni zbor je posetil tudi kot zastopnik oddelka za presveto na pokrajinski upravi sa Slovenijo z. dr. E. VIdic, ki je pozdravil s toplimi besedami organizirane umetnike v imenu vlade ter Jim Je zagotovil, da bodo našli pri pokrajinski upravi vedno toplega zagovornika svojih teženj. Prisotni umetniki so živahno odobravali nastop umetniške-za referenta dr. Vidica ter so zapustili občni zbor s preprčanicm, da morajo tudi slovenskim umetnikom nekoč zasijati boljši časi. — Občni zbor akad. fer. društva »Adnja« v Gorici. Dne 3. t. m. se je vršil občni zbor akad. fer. društva »Adrija«. ki je bil sklican v glavnem radi izstopa krščanskih socialistov iz društev in radi raznih napadov na društvo. Po resni debati se je sprejela resolucija, ki ugotavlja, da je društvo »Adriia« hotelo združiti vse mlade kulturne sile v deželi In skušalo pritegniti v svoje okrilje vso akademsko mladino goriške dežele za enotno in toliko uspešnejše kulturno delovanje med narodom. Zato so bili z veseljem sprejeti tovariši krščanskega so-cijalrega mišljenja kot popolnoma ena kopravni Člani. Ti mladi liudje so na začeli takoj kršiti društvena pravila in zlorabljati društveno ime v svoje strankarske namene. Ko se je nastopilo proti mim. so takoj skupno izstopili in v »Goriški Straži« grdo napadli društvo in njegove člane. »Adrija« naglasa, da stoji — »Slovenske lovsko društvo* nazna-■Ta svojim tovarišem in prfatel'em, da priredi letos svoj starj običami lovski ples Prireditev se vrši v znamen 'j In v korist Zelenega križa na dan Sveinice 2. Februar-ja. Ples se priredi v vseh prostorih Narod-■esa dema. ki se opremijo v zelen gozd in belo planino. Prireditev ie od nekda7 pri- 1. uolcna pri lovcih in prijateljih zabave. — »Slovenskega lovskega druš.lv2« redni obJni zbor se vrši na svečnico dne 2. februarja ob 15. popoldne v prnstorih Narodnega doma v T.:ubl"ani. Pooblastila so dopustna, vendar sme zastopati vsak član na občnem zboru samo še pet drusr'h članov. Samostojni predlocl se morajo priglasit! pismeno odboru vsai S dni pred občnim zborom. — Odbor Slov. lov. društva. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Pto*". bo Imela svoj redni občni zbor v soboto dne 17. februarja 1923 ob pol 20. v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjeza občreea zbora. 2. Ta.nično poročilo. 3. Blazajnikovo poročilo. 4. Volitev aoveta odbora. 5. Slučajnost. Glasbeni vestiiik — Simfonični koncert. V ponedei ek, dne 22. t. m. ob 8. uri zveč. se vrši v dvorani hotela Union II. oz. XI. simfonični koncert muzike dravske dlvizi ske oblasti, p^»d vodstvom kapelnika dr. Josipa Čerina. Na koncertu se bodo izva;ale sledeče točke: i.) W. A. Mozart: Serenada za zodalni or. kester. (Koch v. 525) L Alle^ro. 11. Romnn-ea. Andante. III. Menuetto. AJlezretto. IV. Rondo. Allezro. 2.) a) Borodin: Priror Iz srednjeazlske stene, b) Sv. Stančlč: Sinfo-ničen Scherzo. 3.) K. B. Jirak: Sinfonlja c-mol, op. 10. I. Molto moderato. Allezro deciso. Presto. II. Intermezzo. Adazio. III. Scherzo. Vivece. IV. Sostenuto. Allezro marciale. — Naše občinstvo že dr.:;es opozarjamo na ta koncert, kateri obeta mnogo umetniikeza užitka. Vstopnice bodo v pred-prodaj od torka, 16. t. m. dalje v Matični knjgarnf na Konzresnem trgu. Cene sedežem po 20, 18. 15, 12, 10, 8 in 6 Din. stojišča S in 2 Din.. južne železnice se je obrnil do italiianske društvo slejkoprej trdno na strogo ne- KOMUNISTICM APEL. Berlin, 12. jan. (Izv.) Ko so prisfe francoske čete v Essen, so našle tam v francoskem In nemškem jeziku nabit komunistični apel na delavstvo. Apel Dravi, da se je izvršil v Versaillesu mir ropa In Izsiljevanja, mir nasilja In sovraštva. Bankerot versaillske pogodbe je deflnitiven. Obača se s pozivom na delavstvo, da se ima združiti pod geslom: Dol z roparskim versaillskim mirom! Vojna imperijalistlčn! vojni! Dol z reparacijami in s sankcijami kapitalističnih vlad! Dvignite, delavci, svoje glasove proti ruhrski okupaciji! Organizirajte mski HsM. da se ne sme 5e Sffftl *ntr!ofrancoski r^^k^l 1» odpoklic bi pomeni provokn^io. N^ka^ri vplivni listi ?le vedno s ve t ujelo FrnncMi. da n?l se ne p^enae-!? In naj točno prevdari vsak svoj nadallnii korak. PODROBNOSTI O ZASEDBI. — Berlin, 12. Jan. (Tzv.) General De-gontte Je dal nabiti takoj po zasedbi v Es-senu razglas, ki poziva prebivalstvo k miru in redu In Izvaja, da upa na razsodnost orebivalst^a, zlasti delavstva, da ne bo potreba poseči po policijskih odredbah. Pričakuje dobre ednošajs med fukenjor*rjl In občinstvom. V Esser-: so Francozi zasedli vsa javna poslopja. Prebivalstvo je sprejelo Francoze z izražanjem sovražnosti. Okna po hišah so zaprli, po ulicah pa se je nakopičila velika množica, ki je bila zelo živahna. Okoli kolodvora se Je zvečer nabralo mnozo ljudi, ki so izžvižzali generala Degoutteja. V hotelu Kaiserhof Je sprejel župan Luther številne tuje novinarje. Skupino fotografov, ki jt prihitela v Essen, Je množica zapodila. V ruhrskcm ozemlju živi 600 tisoč rudarjev In 400 tisoč delavcev težke industrije. Komunistična stranka je krepka. Bochum bo zaseden najbrže v soboto. FRANCOSKO POROČILO O DOSEDANJIH OPERACIJAH, i— Pariz. 12. jan. (Izv.) Uradno se raz-g!a5a: Okupacija Essena se je izvršila brez vsakega incfdenta. Ne na ulicah in ne t javnih uradih ni nobenega vojaka. Tovar* ne delajo dalje. Včeraj »e Jt vršilo posvetovanj« med inženirsko kontrolno misijo, vojaško oblastjo ln zastopniki ruhrske industrije. S strani vojnega ministra se poroča, da je dne 11. L m. prispel v Essea francoski oddelek v varstvo kontrolne misije, druge francoske in belgijske čete so so ustalile zunaj. Prebivalstvo Je mirno m življenje v mestu in po tovarnah normalno. Nikakesa incidenta ni bilo. g.......—m — Cenjenim naročnikom, ki se nanovo naročajo, uljudno sporočamo, da vsled ogromnih novih naročil na list ne moremo ustrezati z vsemi letošnjimi številkami, dasi smo jih tiskali znatno več kot običajno. Šteje jim torej rraročba od dne prve prejete številke. — Čcvin domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboT*|| in naicenejšl. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno Ia debelo Ljubljana« Breg it A Turisfika in sport, — S. K. Primorje. Redni občni zbor S. K. Primorje se vrši v nedel o dne 14. t. m. ob 10. url dopoldne na verandi restavraciji hotela Union. — Tamlk — Težko a:{etična sekcija »S. K. Jadran« sklicuje v nedeljo dne 14. t. m. sestanek vseh članov v gostilno pri »Sodčku« na Žrbiaku In sicer ob poi 10. dop. Udeležba obvezna. — Taj-ik. strankarskem in nepolitičnem stališču, zato se ne more naslanjati na nobeno strujo, niti skupino, ki deluje med naro- j dom. ampak vid? v vsem svojem delovanju edinole narodovo celoto in njene j koristi. Pri svojem udejstvovanju hoče j spoštovati vsaVo resno prepričanje in \ noče nikogar napajati, pa tudi ne pusti od nikogar blatiti druStvo. Nastopati hoče vedno tako. da ne bo nikdar motilo skupnosti in sloge naših naroanih vrst. Društvo hoče Čimpreje izdatno pomnožiti svojo društveno knjižnico in jo opr?- * miti za potovalno. Predsednik društva ie Josip Pavlin, cand. jur., podpredsednik Larič Ivo, stud. med. DruStvo vabi, da j pristopijo v njega vrste vsi tovariš? po j deželi, ki Jim je mar za plemenito, idealno in složno delovanje med svojim ljudstvom. — O. Z. javnih nameščencev In vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v soboto 13. L m. ob 20. uri na magistratu. Poroča prof. Reich iz Celja. Na vidiku so važni ukrepi, zato vsi! Predsedstvo. — Pevsko društvo »Slavila« Vlč-GlJnca vabi svo e člane na redni občni zbor, kateri se vr5i dne 21. januara 1923 ob 10. dopoldan v pevski sobi na Viču. — Zveza nastavl*encev denarni zavodov In velepodjetlj za Slovenijo v LJubljani se najtopleje zahvaluje za velikodušno naklonjenost vsem denarnim zavodom in drugim darovalcem za prispevek povodom prireditve dne 5. januarja 1923. — Goriška podružnica SPD vabi svo*e člane na podružnični zbor, ki se vrši dne 19. t. m. ob 20. v Narodni kavarni v namen razhoda podružnice. — Odbor. — Na plesni venček pevskega zbora Glasbene Matice, ki se vrši danes v soboto, dne 13. t m. ob 8. uri zveč. v veliki dvorani Eilharmonične družbe, se enkrat opozarjamo. Komur se pomotoma nI poslalo vabilo, ga tem potom vabimo na našo prireditev. Vstopnina za nečlane 15 Din. akademiki 10 Din. Vstopnice se bodo prodajale zvečer pri blagajni. — Odbor. — Podpornemu druStvn ca revne d Itake dri. realna gimnazije v LJubljani na Poljanah je daroval g. primari! dr. Josip Pogačnik po Din. 100 v spomin gospe M Inke Kregar in go. Uršule VVessner, skupaj 100 Din. — Jogoslovensko akademsko društvo »Triglav« ▼ Zagreba opozarja one tovariSe ki se nahajajo ie na počitnicah in se name- ravajo udeležiti trlglavanskega zbora in plesa dne d. februarja t Maribora, da se JavFo nemudoma ustmeno tU pismeno odboru, da bo mogoče pravočasno preskrbeti polovično vožnjo, kakor tudi hrano ia prenočišče v Maribora. — J. A. D. »Triglav« ▼ Lfabljaai prosi gg. stare'SIne. ki bivajo v Ljubljani, da se udeleže informativnega sestanka, ki se vri! v nedeljo dne 14. januaria 1923 v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Na sestanka poročata delegata stare 15inske zveze gg. dr. Marin in dr. Irgoiic. — Odbor. — Litijsko • imartinsko lovsko društvo ! priredi svoj plesni venček v nedelo 14. ja- I nuarja v prostorih Sokolskega doma v Litiji. Godba ZJ2. iz Ljubljana Gosti dobro- i Razne stvari. * Obešen je bil v Taboru v češkoslovaški republiki roparski mr-ilec Ludvik Novak. Obesil sra le Hohlschlacrer, ki je zadnjo eksekucMo izvršil leta 1903. Češki listi dostavljajo, da ie to prva izvršitev smrtne obsodbe med CaU\ in druga v celi republiki od prevrata dalje. * Nov rekord letala brez motorja. »Le Matin« naznanja Iz Biskrv. da je francoski letalec Thoret izvršil z lednim petnikom na letalu brez motorja polet 69 minut ter tako prekosil Fokkerov svetovni rekord za 37 minut * Grozoviti zločini v Ameriki. Journal des Dćbats« poroča o grozodejstvih, ki iih Je ba*e zakrivila ta'na verska sekta Ku-kiux-Klan v župnili Morehouse v Lo-Sasfani. Našli so dve mrtvi trupli ondofnih prebivalcev grozovito razmcsar'eni. Zdravniki so dognali, da so bili s posebnimi priprav? ml nesrečnikoma pri živem telesu zdroblenl posamnl ude ter da jima 'e bila naposled na sličen način popolnoma zmleta glava. Razburjenost p.-otf zelo raz-5ir eni ksenofobski sekti, ki hoče s svojo nečloveško propagando vse, kar ni ameriško, in ki zasleduje predvsem katoličane m zamorske priseljence, ;e velika. Vsi večji časopisi obširno poročalo o sekti In o njenih zločinskih prizadevanjih. * M anarhistični Ic^kl na Dona*«. Češki listi poročajo z Duna'a, da monarhistič-nt organizacije zadn:e čase nepretrgoma raztresajo male letake po vseh hišnh po duna:skem mestu. Letaki kažejo vladarja, ki le umrl za svoTe l udstvo v Inozemstvu kot mučenik. V nekaterih o^ra ih kar mrgoli takih len kov. Se je na sveti mnogo av-jtri skih norcev! * Uran na Aladas:3»;!-:r»rn. Prof. Lacrnfo. tajnik francoske akademl e nsuk. ie sporočil na seji akademi'e, da e dognano, da so nahajajo na otoku Mndigaskar z*:'c.*i urana iz katerih bo mogoče v najbližem Časa pridobivati 45—61 jrr. tc rude. kar znaša okrog polovice skupne svetovne nridrhit-ve. 10 "trn botafta — trki Imenu e prof. LacroIx tla ker se na otoku nahaja uran — daje 15 .r. urana. Izkoriščanje tega važnega ođkrit'a se je Šele začeto. * Le:alsk! rekord. Znameniti avfatik Lecoiut je do*ece! v zrakoplovstva svetovni rekord. V eni uri je preletel 3-13 km. o rzna poročila — Zasrc j, 13 jan. Danes borza ni poslovala. — Curih. T3. sn. Dt?na?n5a predborza: Zasreb 5.25. Berlin 0.051, Praga 15.23, Dunaj 0.0075, Milan 26.325. Pariz 37.10, London 24.73, Newyork 5.25. Bukarešta 2.95, — Curih, ;2. jan. (Direktno). Beograd 5.40, Berlin 0.052. Praga 15.20, Milan 2 .41, Pariz 37.:51, London 24.74. Newyork 5.2S7S — Trst 12. Jan. Zagreb 30.20, Beril« 0.23, Praga 58, Pariz 140, London 94.25, Newyork 20.05, Curih 3S2. — Praga, 12. jan. Zagreb 37, Bertr« 0.3375, Milan 173, Pariz 287.50 London 161.25, Newyork 34.375, . — Tečaji dunajske efektne borze dno 12. Jan. Julisud 603.000, Crcdi- 46.200, Scv. železnice 10,800.000, Drž. R3O.0O0, Al-pinske 409.000, K. I. D. 1,818.000 fe'-re 1,360.000 Rima 312.300, Trboveljske 365.00* Darila. Uprava našega lista je precla za: »Dcč'I dom«: podblna dr. Tvan Tnvčar-Jeva daruje 100 D mesto cveta na kr?ro pokojne re. VVessnerjeve in obitelj Zertco-vich iz Maribora 100 D namesto cvetk na grob Dreblage ge. U. VVessner. Skupaj 203 dinarjev. »Našo Iredento«: O. Pen?š Hertl. g*"?.-Ščak m OollČu pri Konjicah, darue 25 Din. »Cir'1 - Metodovo družbo«: Učiteljica F.mn Zencovich iz Trbovelj daruje 100 D za dva obrambna kamna v počaščene preblage poko ne ge. Uršule VVessnerjeve. »Mesine reveže«: Obitel: Košcnina 50 D mestT venca umrlemu g. Joško Bercnnt« in rodbina Kos'evc 200 D mesto venca pokojni ge. Mirni Kregirjcvl. Skupno 250 D. »Podporno dr. štvo slepih«: Q. A!orzIJ Tavčar daruje 25 D v spomin na blagopo-ko:nico go. Uršulo \Vessner5evo In obitelj Košenlna 50 D namesto venca umrlemu g. Joško Bergantu. Skupno 75 D. »Smrčka Kauč'ča v VeL vasi pri Krškem«: Neimenovani darueo 150 D. — Jože Kurent s soprogo daruje v po-čaščenje spomina blagopokojne ge. Wess-nerjeve 50 D za »Dečji dom«. Poizvedbe. — Najdeno. Najden je na Cotzovt cesti pred šolo na Grabnu ključ. Dobi se pri šclskem slugi J. Sedeju. — Danra. ki si je v petek zvečer dne 12 t. m. rri predstavi »Llllom« v dmmskem gledališču izposodila pri biljeteru v patrer-iu na desni strani kukalo in istega pozabila vrniti se mprrša, da ga takoj prinese v dramsko gledališče k vrataru. — Kdo Izmed gospodov al? go^nođ'čen j bf bil pomotoma vzel znv'tck v drug? veži pri točilnici dne 9. januaria prj Jugn line 145. ^Vprašati v gostilni pri Cehu) Mesto hišnika Uče zakonski par brez otrok: na plačo ne reflektira. — Ponudbe je polati pod »Pošten/450« na upra* ▼o »Slovenskega Naroda«. Vojaška uniform iia (PLASC TN BLUZA) nova, se PRODA. Cena 500 Din. SL. STEMBAL, krojač, florjasska ulice 21 «1 V najem se odda PRAZNA SOBA st.trejši, pošte, ni in snažni gospej, ka*era mora skrbeti sama za pospravljanje sobe, v Spodnji Šiški. — Oglasiti •o; f rankopanska uL 107, parter. Naprodaj je oprava in GARNITURA za gosposko sobo, ve'ik LESTENEC In nekaj druge OPRAVE pri Josipu Tri* buč na Glincah 37 vsak delavnik od 1. do 2. ali od 5. do pol 7. pop. Korespondentinja, ftnrti^stojna. popnlnorna tmurna tlo* von&kega, nemškega. itpl\jtinske?a je* rika, nemš'ze stenografi/> ter stroje* pisja, IŠČE MESTA. — Ponudb? pod »Samostojna'456« na upravo Sloven* skega Narod*** stran 6. „SLOvCNbiM nakulJ" one m. januarja razfe. _b Najboljše peči sedanjosti so emajlirane Glavna zalega, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in Južne kraja pri Wm F. Vldlc & Komp. irgovLaa stavbama materijala Prešeraoya ulica LJU3LJAHA PreSernava «Uoa | Zahvala. Vsem vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so počastili spomin naše blage nepozabne mamice in nas tolažili v najtežjih urah, naša naj prisrčnejša hvala! LJUBLJANA, dne 13. januarja 1923. Rodbina TOessn&rJeva. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš *§__ dobri oče in stari oče, gospod J TRTMK posestnih dne 11. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. v 85. letu starosti mirno preminul. Pogreb nepozabnege očeta se vrši dne 13. t. ra. ob 9. dopoldne na farno pokopališče. Šmarje, dne 12. januarja 1923. Žalujoči ostali. Namesto vsakega obvestila. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hči, sestra in svakinja, gospodična ncliel$lca na zasebni »lev- ioll v Trata danes, dne 13. jan. 1923 ob 7. zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 13 k Sv. Križu. V L'uMIUii 13. januarja 1923. Mazifa Milost, mati. — čairto Milosti bančni uradnik, Mirko Milost, asistent juž. žel., brata. Lidija Milost roj. Paali*. svakinja. _9_ Ssbo s brano ali brez nje IŠČETA DVE GO* SPODIČNI. — Ponudbe pod »Di* ja.kinu/457« na upr. »_-Ov. Nar.«. Pes volčje pasme, lep, 10 mesec star, SE TRODA — Otjle_« se p~i konjsKem mesarju na Rimski gesti št. 19 V Ljubljani. 440 Proda se pritlična hiša z vrtom; po dogovoru s pohi* štvom. Hiša takoj prosta; pri? "•r«vrs 7.% vs«ko oHi-t. Cena nizka. IŽANSKA CESTA 5T. 11. 454 Proda se v velikem trgu na Štajerskem dobro idoča pekarija brez konkurence. — Naslov pove uprava »S'ov. Naroda«. 438 Garnitura za plin, obstoječa iz dveh Ifkalnikov Gebe* patrrt. upo-abna tudi brez plina, eno ofinjioče in ena pečica »Haaflgas* fBratrohr). Vse prp^'noma nrvo. PRODA za 10^0 Din. — Ponudbe pod »Plin'4*?T na upravo »51. N*r.«c. Proda se enon&dstrcmna vila z -vrtom v sredini LJvbljane. Vpraša se: Tehnična pisarna. Krekov trg 10/1, Ljubljana. 425 Več tisoč kron nagrade dobi, kdor ODDA DVE PRAZNI SOBI ZA ENO. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dve p razni /468«. Kupim 3 do 8 mesecev starega PSA; tudi ->sico, sive barve in čiste volčje pasme. — Fr. Jerina, Dolsko 26, pošta Dol pri Ljubljani. 373 Kcntcristlnjo, ^mežno slovenščine in nemščine ter stenografije, sprejme ob vsej preskrbi Marko ROSENBERG, Ljutomer. 420 Proda se železna belo pleskana OTROŠKA POSTELJA, PTIČNICA s pod, stavkom in PES »Dobcrman«. — Poizve se v Rožni dolini 250, I. nadstropje. 41 Konjski hlapec k lahkim konjem, zanesljiv, z več? letnimi snričevali, želi PREME* NITI SLUŽBO. — Pismene ponud* be pod »Konjski hlapec/404« na upra* vo »SlovensVeja Naroda«. Predam "atfon smrekovih in borovih kolov (štang), pripravnih delo* Tia za hmelj, ozir. trto, vrtne ograje itd. — VAL. GANKAR, Žeje pri Me_vodal_ 405 servis za šest oseb, ponolnoma nov, iz najfinejše«?* porcelana fRoaen-thal), obstoječ iz 40 komadov (24 krožnikov) SE PRODA za 2500 dinarjev. Ponudbe "*~>d »Servis/442« na upravo »51nvca»kcaTa Naroda«. Oružabnika sprejme dobro vpeljano strojno mizarstvo s kapitalom 250.000 Din, katere* tiu pa ni potrebno Ha je strokov* njak, oziroma se PRODA HIŠA s popolnoma urejenim miza^--<-vom, stroji itd. ali brez istih. Vsslov nr.vc upmrt _sl Nar.«. 3^0 Perfektf?o strojepisko in STENOGRAFINJO, po mož* "iosti zmerni tudi nemščine in srbohrvaščine, I5CEMO. — Po* nudbe pod »Prvovrstna moč« na An. zav. Drago Baseijak, Ljubi j a* na, 5odna ulica 5. 403 Mq rrarfsl DVA PARA LEPIH lla p! OUđ] ŠKORNJEV po ze* lo ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenskega Nahoda«. 460 KUPI SE dobro obranjena otroška posteljica. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Otroška posteljica/459«. Proda se nova lakirana ŽELEZNA LEST* VA. — Poizve se Pred Škofijo 15. dopoldne od 10. 12. ure. 461 Meblovana soba se odda BOLJŠEMU GOSPODU. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda« pod »Stcv. 86/411«. Kdor podari mlado poročenemu paru sobo v najem, DOBI za celo leto PREMOG. Ponudbe pod »Za sobo rremo«149« na upravo »Slovenskega Naroda«. Carinski dcklarant, v sveji stroki popolnoma vešč, išče službe. Ponudbe na upravo »5!<~v. Naroda-pod »DEKLARANT/334«. Trnovski pomočnik MEŠANE STROKE, orvovrstns moč, SE SPREJME pri JOS. OSOLIN, V LAŠKEM. 324 Ceno ss f?reda h!ša, uporabna za trgovino, tovarno ali gospodarsko poslopje pri Mari* boru r- 'i selitve. Natančnejša po* jasnila daje iz prijaznosti gosp. PETROVIČ, Tezno 10 pri Mari* boru. 310 r, F j. I. fW*M :$ileri\K gliM?ir;.w v L'nblanl W ilova IS. ivrsnjem np1a*eTanfa ter nonravfla jfla-tofirjeT in harmonijev speci eloo stroko v-oo, točno in ceno IMm 50 volno in pnuolo bi bVa pripravljena oddati zastopstvo za -roda jo svolh izdelkov. P nudbe na B^rberis Can^nicoOresre & Vi tale, Pon zone Novara dtalij ) 34 Išče se stenotijilslinja, popolnoma vešča nemškega in slovenskega jerika, kakor tudi perfektna v nemški in slovenski st+nošrsfiji. za dobro plačo. VINKO MAJDIC, valjčni mlin, KRANJ. 452 Sfrcji jepiska, katera ima nekaj prakse, ŽELI VSTOPITI V SLUŽBO najraje k advokatu; rmožna je tudi steno* jjrafije in drugih pisarniških del. Službo nastopi Izhko takoj. — Po* nridbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Strojc-p^'a '469«. P ■i w. V: •; -l e. -3 u Rmčfmnburfn pos'ed i to 6 i pol rali oranice., livade i pasnii^a u jed* nom kompleksi-, a 6 rali mlade sume nriiclaclne za a ječ j u jednom koma* du. Od željtzničVe postaje Reichen* burg pj8»cd je r dal jen 20 minuta ho* da ur posjed te?e ootok, u koiem imade i preko ljeta do«ta vode. K*i<5e nema, no imade «tala za blago. O^c« na je mnjerena. Upvte sla*; na Juria ČENANA, Zagreb. Ribniak 12. 120 Javna dražba me partije ŠAMPANJCA, Vi* VIA ter LIKERJA se vrši v sredo inc 17. t. m. ob desetih dopoldne r skladišču »Ba'kan«, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tnfo-mirati ae je mogoče v skladišču vsak dan od 8. do 12 in od 2. do 5. ure. 431 Kupim pleiiins stroj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Narodne nod »STROJ/8«. Sobo isce s 1. februarjem GOSPOD. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pr>d »Februar/453«, Proda se fina lovska puška. Vatlov pove uprava »Slovenskega Ceno se preda dobro chr*r *ena salonska obleka. Poizve se: Opekarska cesta 31. 44S Preda se stavbna parcela (S60 m2) V MESTU. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 302 Strojepiska in STENOGRAFINJA i$če me* sta v LjubTjani. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda«. 433 StavbiŠGS za rib ob kanalizirani cesti SE PRODA po 40 Din ra 1 m?. — Ponudbe pod I. M. 40/363« na upravo »Slov. Nar.« stanovanj TAKOJ NA RAZPOLAGO. Pove: KAVARNA, Sp. §iška. 422 Državni uradnik TŠCE PISARNIŠKEGA DELA na dom; sprejme tudi risanje na= "rtov. — Ponudbe pod »Vesten R/407« na unravo »Slov. N arona*. Iščem meblirano sobo, če mogoče r/, električno razsvet* 7 javo. — Ponudbe pod »Odv. kand./436« na upravo »Sloven* "kega Naroda« Proda se NOV AUTO*KOŽUH, ZIMSKA SUKNJA in HARMONIUM. Ogleda se: Spodnja Šiška štev. 13 (rrxven cerkve). 426 lilalo rabljen kratek klavir prvovrstne tvrdke, se takoj CE* NO PRODA. — Poizve se pri: Frane LOBOREOu, Rimska cesta 21 Lju< Ijana. 427 Pristopim kot družabnik z več 100.000 kronami k snecerij* ski, oziroma trgovini z deželnimi oridelki. - Ponudbe pod »»Deželni 445* na upravo Slov. Naroda«. Pristopim s kapitalom K 120.000, v par me* secih tudi do K 2,000.000 k dobro idoči trgovini ali srednje\>elikemu industrijskemu podjetju v mestu ali na deželi, — Ponudbe pod »So* skega Naroda«. žZ&žs^šž. ud;ležba,'467« na upr. »SI. NTaroda*. _______ enonadstropnn hiša v Celju, oddaljena 10 minut od kolodvora z moderno opremljeno nrodftjalno, delavnico. d\*ori£čem in vrtom: električna razsvetljava, oarketirane sobe itd. — vse v ->rav dobrem stanju. — Reflekti* ra se samo na resne kunce. Dopisi: Poštni predal 31, Celje. 40« Proda se Prsva sradst;a lepote' Katera d;2s, Ker obećalo! Je .H let v v«eh d>?el*h prelsku^na. hvaliena in rri! -jblifna so prava E./i-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Felier. ELZA-OBRAZNA PO MA□A zanesljivo varstvo p-oti solnČn m pekarn, šolnini opekiini, lisa'n, hrarovi koži, odstrani 7.ajedivce, ojjrce, nahore, in vsakovrstne ncvisto^ii kože. 2 velika porcelanasta Jortčka s p; kovanjem in poštnino 25 dimi- ev _LZA-L9LIJS33 KLEČfiO MILO naimileiše In najfineise rn:lo lerote ! Ideal vsi h mil! Popolnoma neškodl Ivo, se -ako dobro peni in je milega fir er;a duha. 4 velike ko?e s pakovanje in p. i.-r. no 35 dinarjev ELZA-PSMADA ZA RAST LAS krepi kožo na plavi, ztbraniuje, Izpadanje, lomlien e, in cr^len-e Is, pri in prerano osivelost itd. 2 volka porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 d nar ev En poskus zadostu'e, da tudi vi rečete: J wTO JE OBO PH AV" d«~I T5'ite v vseh poslovnicah tamo prave Elza-proparate od lekarnarja Felier. Razllčnoi Uli'no mleko f3 dinarjev ; brkomaz 3 dinarje; najfin H.ga-puder Dr. Kliigerja v velikih oii-ginatnlh škjtljah 15 dinarjev ; na;finej>i zobni rra^ek Jteca* v ratent-dozali 10 dinarjev ; puder za dame v vreč cnli 2 dlrara; zobni prašek v škatljah 3 dit nar;e, v vrečicah po 2 dmarja; sachet (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinara; rumenilo za obraz 12 pismov 12 diua~fev ; najfinejše parfeme od 15 dinsrir-v dalje; cvet za lase 20 dinarjev ; Elza-katnnovo milo 5 dinarjev. Za raziične predmete se pakovanje in po*:nina p sebej rakuna. Na vse eernje cene se računa sedaj še 5# a dopir ika. Na'očl'na pisma adresiratl na: Eu-nen V. Felier, laKarnar. Stublca Donja, EL vg št. 238, Hrvatsko. Na prodaj s\'!leni beli čeveljčki št. 38 (cena 600 K) in zelen baržunast kostum za vitko postavo (cena 1200 K). HELSERJEVA UL. 3, parter, desno. 412 DCRRO VPELJANO kijiicavRlcarstvo v Ljubljani se radi družinskih razmer TAKOJ PRODA z vse mi stroji in opremo. — Ponudbe n^i upravo »51ov. Naroda« pod »Kl jučavTnčar^tr'o '406«, v izmen" 80—120nn2, če mogoče s hlevom, se Išče w n^»ff»tri, event. se vzame v zakup direrlSee, kjer bi se moglo sezidat« skladišče. Kupi se t'idi za skladiščno *t«vbo prime-na p«rccla. Ponndbc rod .Zračno skl^Hšče" na Aloma Com- pany. Ljubilenn, Kongresni trer 3, 1. Gr. ing. Hiro^lou Rasa oblastveno poverjeni stavbni inžener In mestni stavbenik Uoliliano, $N62b 1113. Stavbno rod etie in tehnika riaa-n.i za betonske, 2el- :oncr.on**v;e in vodne zgradbe, arhitektur » in vsakovrstne visoke stavbe. •7vrfltw. — Prslekffran!«, ZIMSKA MOŠKA SUKNJA, pri-; ^crna rudi za zcodnio nomlad.' lobro ohranjen ZEN5KI ZIM* SKI PLAŠČ in še nenošena ZIM* SKA JOPA, 2 LEPI SVILENI! PLESNI TOALETI ter lep NA* KIT (broš* in uhani) iz finega; zlata, prikladen posebno k na- i 'odni noSf. — Našlo— pove uprava ^■Slovanskega Naroda«. 430 E___i_^'-, __j___w__I_L ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ janska kreditna banka v >a/a j**.a >■■•_ s>*k \j**kJR, iS Sil H1900, Đeln'ška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000.—. Čekovni račun: St 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. št. 261 in 413. Se pri pereča se ▼se v baBftae stroko spa4_ioeo peele. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja sr«Ska ras-redae lola-rila- b«r, Meikavle, MotI ead, tmlt 8v*v ifvo, Iptit, Tr3t. i" iii"'_r tajiiiaVi ____ 5!ev. iO. .SLOVENSKI NAROD« dne 14. januarja 1923. stran 7. Osis.ioirljena 1912 IVAN PAEIŽ trgovina x urami, zBatrclno In tpebmlno LJUBLJANA, Stari trg 20. 0stsMfQno 1312 Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica Od navadne do najfinejše opreme- — Cene dnevne. 3RATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej) Seno, slama, oves dobijo se najbolje sa skladišta M. DIMIĆ. Zagreb, Jurišićeva uli* ca 24. — Telef. 19—16. 262 Skladišče a!i delavnico v Šiški pri kolodvoru se takoj odda. — Ponudbe pod »Šiška 216 271« na upravo »Slov. Naroda«. suho. Ogli ■t? -> .7. #i Vetje dc&ro vpeljano tovarniško podjetje s skla* diičem v sredini mesta lite S kapitalom 250.000 Oln. Ponudbe pod »Podjetnost 361 na upravo Slov. Naroda. Dobrim škim mojstrom sa odda na dam konfekcijsko šivanja damskih oblek. Ponudbo na „Elite" LjisbSjana, PreSerreova uiica © išče rodbina treh članov v Beogradu. Kuharica mora biti srednje starosti, popolnoma vešča tuje kuhinje in z daljšo prakso v večjih gospodinjstvih. Plača za kuharico do K 2.000*—, za sobarico do K 1.200*—. Zahtevajo se dobra spričevala. Javiti se osebno 15. t. m. pri g. S. Uskok ovič-u, hotel Union od pol 9 do pol 10 dopoldne in od 3 do 4 popoldne. O bukovo, vsaka množina, se kupi. LUDVIK ILERSIČ, Ljubljana, na Frilkovcu. 125 Kupim posestvo, srednjeveliko, obstoječe iz dobro zidane hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozda v bližini železnice in postaje. Naslov pove uprava »SL Nar.«. 371 Ove sobi i separatnima vhodoma in električno razsvetljavo, ž tno, ozir. dvema por steljama, SE ODDASTA TAKOJ. Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 370 Večjo prazno sobo ali dve manjši s separatnim vho* dom, eno event. meblovano. IŠČE mlad zakonski par. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod ZAKONCA/378«. 1 CUNARD LIME Najhitrejši oarobrodf sveta. Di *ektni potniški tovorni in ezpres-ni promet iz Hamburgi In Clisrbtrirrga za Jlnisriks io Kanado 1 4 dimniki 5 lfl dni. Lastne kabine, za potnike IIL razreda. Potnike spremijo IzkaSeni uradiiki do luke vkrcanja, in jim proži.o v v vsakem pogledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje : Cunard Line Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenski teeki t đ-, Zagreb Glavno zastopstvo za Slovenijo: IhbljoDa, Kcl3i!vorssa e!ica 23 Mlad gospod, zmožen slovenske* ga in angleškega jezika, želi vsto* piti v službo pri večjem podjetju kot slnga a!! delavec. Ponudba se prosi pod »Stev. 2000:375« na upravo »Slovenskega Naroda«. Z AMEN J A se manjše družinsko stanovanje v novi hiši z električno razsvet* Ijavo itd. v bližini glavnega kolo* dvora z enakim, ev. v stari hiši. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »ČIMPREJ/297«. Zamenja se stanovanje v Mariboru z Ljubljano, obstoje« če iz treh sob in kuhinje; elek* trična loč in plin za pt rabo kuhe, z ravno takim stanovanjem. Naslov pove uprava »Slovenske ga Naroda«. 3il Samotna opeka, 700 kosov, za notranjo ob zidavo apnenice ali enakih peči, ima po nizki ceni naprodaj FR. LIPAH, Dobranje pri Ljub* ljani. 290 Vinske trte na prodaj! V reoil novosad-kl trtnfci se dobiva Jo nastopne vrste vinskih trt: Po±9aht-njenko na amerikanski podlagi In aicar 50 vinskih ter namiznih vrst, Monticola In Porta* lis* Sprejemajo se naročila za jesen in spomad. — V vinskih zadevah dajem brerp ačna 7*~*«sniia Nikola Boach naslednik Novi Sad, ulica Pet^a Zrfnskega 23. flemškoavstr. Sprejme se nekaj bolJSfh gospodov na dobro hrano. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 369 Meblovano sebo s 15. januarjem IŠČE uradnica. Ponudbe na: Poštno ležeče št. 28. Ljubljana. 367 Prodam švicarske smuči (skij) malo rabljene »Patent \Vr. D. G. B. Stahlikr.«. NTa«'o? pove upra -a »SI. Nar.«. 3-47 Društveno sobo v mestu Ljubljana SE I?CE V NAJEM. — Ponudbe pod »Društve* na sobaOS7« na upravo »Slov. Nar.«. Išče se mlajša kuharica ali služkinia, ki z^a kuhati, kakor -udi GOSPODIČNA čez dan k ;nemu otroku. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 394 Kupi se hiša v šentjakobskem okraju v Ljub* ljani, z večjim dvoriščem, event. z vrtom. _Ponudbe z navedbo cene pod »Hiša Št. Jakob/391« na upravo »Slovenskega Naroda«. Meblovano sobo s separatnim vhndom IŠČE 31 let star. zelo soliden obratovodji ZA TAKOJ ali pozneje, če rrmtfoee v s#*vrT«-i delu mesta ▼ bližini T"?nei?a ali držav« nega koV dvora. — Ponudbe na »pra* po »SI. Nar.« pod »Severna stran/400« Inteligentna tiospodja simpatična udova, srednje dobe, iz« vrstna kuća. !ca tra?i mjesto domači* ce, značajnom stanjem dobro situira* nom gospodinu. Primila bi i kano po* moč kučanici (Stiitze) u koiem pen* štoru, naj rad je Trst ili Slovenija Ponc.'e na unravu »STcv. Naroda« pod »Vrstna sila'309«. Proda se fakos hiša ZA 7^0.000 KRON Z VRTOM in TRGOVSKIM LOKALOM v I Ljubljani v bližini postaje in elek* tričr.e cestne železnice, pripravna za kako obrt aH trgovino. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 381 prvovrs a moč, bilancist s prakso Sš&e primerno shaiiie v večji trgovski ali pa industrijski pi ssrni. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod .Stanovanje 250* na upravo Slovensk Naroda. 250 v obsegu 576 ha9 Seleče v okrajih Radeže- Krško, oddaljeno ca 13 km od železniške postale. Posestvo obstoji iz povečini 25 do 35 letnih iglastih gozdnih nasadov in mu pripada dvoje gozdarsko- oskrbniških in dvoje gospodarskih poslopij. Le resnim reflektantom daje pojasnila TajfiSftvo Združenih papirnic d. d. v LJubljani, Siri« tarjsva ulica 2. tU m UP KI B za tadelovasfe testenin za novoustanovljeno tovarno testenin v 22a!siacijl se it še. Reflektira se samo na prvovrstno in povsem samostojno moč. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, zahtevo plače in Čas možnosti nastopa naj se naslovijo na „Poštni pretinac 104, glavna pošta Zagreb". 333 išče za razpečavanje sekir m Žag (krožne žage za les, jarmeniške, izbočene in stremenske žage) dobro uvedenega zastopnika. Dopisi pod „Le dobro blago 315" na upravo Slov. Naroda. 315 Kupini takoj 30 vagonov prvovrstnega brusnega lesa (Schleifholz) debelost 10 do 25 cm. Jernej POLJANC Lesce, Gorenjsko. 39S S pisavo za trgove« Gsn»ralno zastupstvo MU£mCJUi KOSOOK COMP ZAGREi lllea 18 Telefon 8 — OS desko In tesani los Snspufe po ngsdnlh cesah tor prosi p.saioao posudbo Urnost Marine, Celfe Kapoelnska uII«a S« V najem išče ali pa .udi KUPI TRGOVINO in če mogoče tudi GOSTILNO v prometnem kraju. — Najrajši tam, kjer bi se izplačala lesna trgovina. Ponudbo je poslati pod »Takojšen prevzem/254« na upravo »Slov. Nar.« Lckomohila 16/18 HP, šest atmosfer pritiska, pripravna tudi za kurjenje z ža? ganjem, torej posebno pripravna ZA 2AGO, SE JAKO CENO PRODA. Bauernverein, Graz, Reit-schul^asse 3, 415 streže blego povsem zrela dobavi se povsod !. hnr- tvornnica :a!ame» sušenega mesa In masti M. Gavrilović sinovi, d. d* Petrlnia. Glavne aaatopatvo n R. BUNC IN Coljs — IRar.bor — ■ Sfovooljo DRUG Ljubljana rt*0*** m BaJalH mtna ta ta* tona, hKzit* ji-c^ib iiitSkct is ba!snha Samnolonmi stroji V *' ■ ksjmi b madbAs Um Hi- I ZiiMt o fhiirsli Ssnfh \n JqitTiTi|i< AUGUST LE^HMEn, GRAZ Sf»hmi «. i it ni 133^^, -.V [ Izvanredno popravljen! t* LOKOHS BILI promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana Wo11 19^8 1908 1917 1912 190S ! 920 1^21 Lanr 1912 1912 »917 1 18 19.2 1912 1914 H? 10/20 15/25 20 32 24/40 30 50 \Volf 1914 1920 1913 1912 19 9 4 ' 0 lj 1908 54 75 H3 10/20 j| 15/25 I 2 3 22.3 5 25 4"> 34.M9 II 58.57 I 1916 Lan z I02t 1914 190 J 1913 1921 1910 HP 62 SO 70,100 8VI 0 100 150 130 150 l.-^O 200 35 4i>0 HP 50 70 60 90 70/1 r 85/120 100/130 1707235 260.330 VrSaćI i s.Tinohr to^ mohili svih ve'ičina. — u>komnoi>ko-tlovi 22, 32 qn-.. — Jcdnc^ndii-nje tvorničko jamstvo. Prvorazredno generalno pop ivljeni, savjesno Iskuian1. — Loienje svak m gorivom. Braća Flschar d, d. Zssreb, Pantovtak 5. V" *> *• izurjena šivilja, vešča vseh tiel, išče delo po hi.raK ali na dom. Naslov pove uprava »Slov. NTar.«. 312 SO L ID TiN' GOSPOD ISCE meblovano sobs. Ponudbe p >d aPLACA DOPRO« na Aloma Companyf Ljubljana. Kongresni trg 3. 313 NAJBOLJŠE VRSTE slavonskega sena ter ovsene in pšenične slame PRODAJA v kompletnih vagonih s svojega skladišča v Novi Gradi« ški PO NAJNIŽJI CENI JOSIP WEISS, Eksport sijena i slamo, Zpgreb. Rokova ulica Telefon nuspostaja 13—51. 379 TRGOVSKI PULT, nrib'ižno 4 m dolg, PUI T ali STOJALO z 2—3 pločevinastimi posodami za olje. MIZO za blagainičarko in lahki VOZIČEK z 2 ali 4 kolesi; vse tQ v dobrem stinju. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Spcccrija/372«. Nudim po najnižji ceni: banaško moko, otrobe, krmilno moko, dalje seno, slamo in druge deželne Dri-delke. — Zaloga najboljšega »Dalmatinskega cementa« v vsaki msniši in vagon-ski oddaji. 355 LJUDEVIT S I R C. KRANJ. I5CE SE ZA TAKOJ korespondsnt s perfektnim znanjem slovenšči* ne, srbohrvaščine ter nemščine, stenografije v vseh treh jezikih in strojepisja. — Reflektira se samo na delavne in vestne moči. ki bi bi! 2 tudi verzirane v vseh drugih pisarniških poslih ter bi bile vpeljane v knjigovodstvo. Ponudbo z navedbo strokovne iz* obrazbe, referencami in sliko na: PETER KOZINA & KO., tovarna čevljev. TRŽIČ. 364 H ■8 7*» Vsled rodbinskih razmer 80 proda zelo ugodno dobroidoča z mešanim blagom na deželi s stalno vpeljanimi odjemalci na debelo. — Ponudbe pod „Zlata iama" na An. 2avod Dngo Be-seljak, Ljubljana, Sodna 5 293 ■j i 29 il LJUBLJANA, Prešernova ulica Stev. 50, v lastnem poslopju. Brzojavke: Kredit LJubljana. 1 ■' Telefon štev. 40, 457 in 61. 548. r il, j Obrestovanje vlog. nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskoinpt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. TI I 61 A2V Stran a. SLOVENSKI NAROD* dne 14. Fanuana Dvorana Filhsrmonične družbe — Kongresni trg V nedeljo 14. jar*. 1923, ob pol 11. dop- Po Bosni in Hercegovini Potniško predavanje s skloptičnimi slikami. VSTOP PROST. S. KRJHJIVPROGNAHSTVU Zgodovinski film v 2 delita. CENE i 6, B| 4 In t Din. tf VESNA", Brata Pohlin &drug tvornica vlainic, rlnči« ln kljukic za tovilo LJUBLJANA 1» Poštni predal 126. sprejema naročila, ki so takoj In v vsaki m Zahtevajte vzorce In eenlk. — Pri večj.h nož ni Izvršujejo, vroči lih popusti Priporoča se za okusno in točno izvršitev plesnih kostumov KOBES ET CONFECTION ŠETINC BERSIN, Kongresni trg 6. V1LIM BAUER REZIKA PATTERMANN poročena Maribor Ljubljana Ljubijma, 13. januarja 1923. Potnika, kateri je vešč srbo*hrvatskega in nemškega jezika, deloma vpeljan v Jugoslaviji in mu je stroka čevljev nekoliko znana, SPREJME tvrdka Ank RriTieTt Ljubljana, Glavni trg. 423 433 stalno v zalogi pri E. Petrlfi, Lfnbllana, Danala^a cesta 33- Tol. 368. Skladišča „Calkan". aznsellOa Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl mizarsko delavnico opremljeno z najnovejšimi mizarskimi stroji. Sprejemam vsa stavbna in pohištvena naročila in opreme trgovskih lokalov. Potrudil se bom ustrezati svojim cenj. odjemalcem s trpežnim in solidnim delom. Se vljudno priporoča J G Sip AadlOvio, strojno mizarstvo Karlovska cesta 2z Lastna zalog* pohištva — Komenskega ulica 28. MABASEI3I0 MOBFURCG Čašica tega delikatnoga likerja le nepopisan užitek! Priporočamo I COONAC OALMATIA MEOICINAL In druge izbrane likerje, Sgan'a, ekstrakte In s'rupe. PRVA ODLIK iVANA DALMATINSKA P&RHA DESTILACIJA V. MORPĐRGO, SPLIT Zastopnik: Adolf Kordln, Ljubljana, Beethovnova © Polnojarm (\ro\ie*rter\ žagne naprave in stroje za obdelovanje lesa vsake vrste, najnovejše kositri k-cije, dobavi takoj po najnižjih cenah z jugoslovanskega skladišča — W21KS!BWEaSSf WI3J! XIII. — Breitenseerstrasse 56. 10506 '4QŠU davki katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti. Poskusite enkrat z ihi^trovanfm ka'afocroTi tvrdke H Siittner, ( metnik Hanrl ffl^lre), Ljubljana št. a. Ta Vam svetirc resnično dobre ure, Specijalne znamke .IKO" iz iastne tvornice v Švici, kakor tudi dru^e dohre žepne ure, zanestne, svetilne In stenske ure, verižice, prstane, zanestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmsk a darila ter vso drugo zlatnmo in srebrnino. Pa tud; porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, laiestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, nažiga^e in denarnice kuoite dobro ln ceno pri tvrdki: H. SUTTNER, (imetnik Henrl Kalre), Ljubljana it. 3. Družba „ 11 i r I j m " Ljubljana, Kralja Potra trg 8 Teki 2U2 Prodaja fcuinvili drv na debelo in drobno, žaganje drv dostava na dom 10144 Vreče, rabljene in dobro ohranjene KUPI Jos. Fahovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št 7. 410 Pozor* trfiouci! Z Ji ttstavo bilanc, ureditev trgovskih knjig in rakunov ter druga podobna dela se priporoča perfekten knjigovodja-b lančnik. Gre tudi na deželo. Ponudbe i od .BUančnik 9652" na upravo S!ov. Naroda. 9652 Razpošiljam pristno domačo ajdovo meko, prosto postaja Doljnja Lendava, od 50 kg naprej, vsako množino. PETER OSTERC, paromlin Beltinci (Prekmurje. 222 Zaloga pohištva izdelava vseh vrst blazin, žimnic, neresnic, dlvanov, otoman in vsa spadajoča tapetniška dela no najug dnejS h cenah. V zalogi imam tudi morsko travo. Peter Koba1, zaloga pohištva in tapetnška de'avnlca, Kranj. 10784 Vila na rr?dal Ima pet sob, klet, verando, balkon, postransko posln&ia, sadni vrt in vrt za zelenjavo. — Krasti* le&a. — Od pfr'iske gimnazije s&mo minui oddslj**na. Sfmivuamjm na respoiago. vicava pri Ptuju rr. 10. 11247 §\m !j :t:inersko vino. Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter i>ta mpožina letni* ka 1922, SE PROHA. Kunci, ki vzameio tudi letnik 1022, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi* nogradniku in trgovcu ivanu veselicu v ormožu. 320 Nszaaeflo. Naznanjam, da izdelujem v lastni delavnici nsiknd si&^flda fr: felsco. Imam v zaloeri ve ino narejene suknjiče. Blarjro dobro, cene zmerne. Gg. trgovcem popust. Eriatfsa Fremra, krojač, Kranj. 453 ¥sakovrsfna 428 irožnjc apref&io rc nsff^žfl ceal mii Jsi ii Rsi m L-ublfefia, Vidovd^nska (Rad?ckega) cesta 3. Kodni ssian Kiioa Stadier Sv. Patra cesta 23, I. Pri~oroča svojo bogato zalogo dam • kih klobukov po najnižji ceni. — Slamniki sprejemajo se v preoblikovanje in moderniz;ranje z februarjem, nakar se p. n. občinst o že se !aj opozara. ■ Gradino podjetje in. Dol h dro Lfn^jl]i Bohoričeva ulica št. 20 se priporoča za vsa v to stroko sp Ja:sča leh. Klsvirle LfffaSojt ia actravns soiteito hi to£m ter gre tudi na deželo. FerPss Pov*t* inw',nq LJubljana, Mestni trg it. IS. rr poroča svojo zalogo dtžnikcv in solncnikov iS tw sprehajalnih pa!U Popravila st Tirrtureje točno In toJUno. Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoies In Šivala ik s tej so poceni. F. IITJEL, LJVSLJARJI, STfll TRO 28 **m*alt a f ffte sssj ■ BaiHimj« : »jutra hi paoiatjajl dnksku. §ti*sk: mm. OitStii a rani itroj: „Tr 1KJHA« Tovarna dvokoies ln otruftkih vozlč'-ov Ljiljana, lUrlovska cesta 4 — Zvanarcka oiica L Peter Semko L Jugoslovanska barvartja, krznarstvo in strojarstvo Ljubljana, Križevnlška ulica 7 Barva lisičje kože, katere izdeluje v naj-, modernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje. pozor! pozor: ALTESSE štev. 3 CENA DINARJEV 28.50 pri IV. BONAČU, Selenburgova ulica 5. 171 Ifa-staretla slovenska plssSsrsKa m \imfm delavnica IVAN BR3CEU Dunajska c. 19, se priporroča. Izvišitcv točna, cene zmerne. 1001 Te od- Korn, Ljubljana Poljanska cesta itev. 8« Krovec stavbni, galanterijski ki okrasni klepar Instalacija vodovodov. Bapran strele »ode v. lapališkt in klssstae Baprar Izdelovanje posod iz Hoče* ine za fir-než, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škfif,c) za konserve. Svila, čipke modninakit 1 JL Šmkovlc B3SL E. Eosz LJB L«ANA, aS«stn2 trg EA. Prava turska električno praZcna in mleta /aismčeno popolnuna čisla in odlikovana r. z]sio kolajn^, ?e dobi vsak dat *ve*a najCfiieTe amo pri tvrdki Jovo R. Jsranović, Tuda (Bosna). Rnz-oš ij'jmo v po-tni.n zavitkih od 5 k? naprej po povzetju. .04- Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri tocsr^ar v Sto^n po^ta Do -i: Iz Prevzema jo se tudi s*?ri klohuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sirccmr.no v sredo. Zaloga v Ceiju Gosposka al. 4 Erzrevafet Redni b' d postni ra^obro^i od Amsterdama In Cherbourga za Jnžno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Mon-tevideo in Buenos Airea. Vsa potrebna navodi'a daje Kraljevski Holandski L!oyd Glavni zastopnik za Jugoslavijo Zagreb, B-£ssta 33. Brzojavni n^riov: Realtevd, Zagreb Tclcfr>n: 24 65, 41 I Za obra z no m asu zo in n i an ih u ro ročno ali električnim potom, ter vsa si rokovnjaška dela za negovanje lepote, kakor tudi mbondecu in ,emailm za večera se priporoča čenj. damam v izvrševanje pri nji k doma, na poziv ob vsakem, času Nana UCunc Ljubljana, Tržaška cesta 43. ■ i ii L IIII1 nI (5eir'ab5gVit«r) so laza ta to^ar^ia op?^e (ralz- alagaltatorik) v 3 iv«n \U Paan^a ^ „Trane" na oglasni iivcd Iva 6cSa2kv Msnbsr, Si^Ta is za nI« 15. m! s Mm,i sudi jibJi M Iz-io kisiO? la Ink ivi iot Ljubljana, Židovska ulica 3. — O laaaaaaaaaaaaKaaaaaaaai VaJl.o za trgovce z nsnlem In čevlji! W^a\ zajamčeno nepremočljiva maža za čevlle, ceatrpsa sa ?sakega9 zlaati na. za lovco, žurisid in drage športnike. Glavna zaloga za Slovenijo: JULIJA STOIi, trgo-visa s ievljl, L]nbl]anaf Prc^raova ali o a Ne a pren~ ^ nakupom ako si erli se! nisi ogledal zalogo pri: LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7 Tovarniške zaloge naiboljših šivalnih strojev „GRITZNER" za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne 3troje in kolesa. Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno biago. NA VELIKO IN MALO! Ezr 2 uri urnu n in koSo vs^li vrs! dlvjaSn kupuje Lfubllana, Grcdilže, štev. 7. Z lopi, fzće'ovan'e in hzrvzn a -ci ?v>v n. lastnina in tisk »Nar u Une tiskainp«