V središču Ptuj • Zaradi Panorame bodo podali prijavo na protikorupcijsko komisijo O Strani 6 in 7 Kronika Vurberk • Streljal na nočne »obiskovalce«, nekdanji obsojenec umrl O Stran 24 V i Štajerski Ptuj, torek, 29. maja 2018 Letnik LXXI • št. 41 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Politika Ptuj • Projekt obnove tržnice še vedno na tehtnici O Stran 2 Haloze Majšperk • 400.000 evrov za ureditev obrtne cone O Stran 3 Turizem Ptuj • Zajtrk na Dravi O Stran 4 Kmetijstvo Podravje • Začela se je sezona del v vinogradu O Stran 8 Prlekija Središče ob Dravi • Število migrantov se povečuje O Stran 7 v Šport Nogomet • Drava v dodatnih kvalifikacijah z Gorenjci Ptuj • Budinčanom in Spuhljanom zaradi prometa prekipelo »Dovolj tovornjakov, hočemo obvoznico!« Foto: Črtomir Goznik Slovenija, Podravje • Je obravnava mladih graditeljev diskriminatorna? O Stran 14 o Strani 2 in 3 V Središču • Zakonodaja in inšpektorji ® zavirajo razvoj dopolnilih ^ dejavnosti na kmetijah o Strani 6 in 7 Ormož • Lani »pihalo« več kot 5.400 voznikov o Stran 24 www.tednik.si A_______ TEDNIK CAKAVAS NAGRADA 2 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 Ptuj • Krajani zahtevajo zmanjšanje prometne obremenitve in gradnjo južne obvoznice »Dovolj tovornjakov, hočemo Krajani Budine, Spuhlje in Zabovcev, ki živijo ob prometno zelo obremenjenih glavnih regionalnih cestah Zavrč-Ptuj protestnega shoda. Zbralo se jih je okrog 250, na prehodu za pešce so protestno prečkali cesto in s tem ovirali promet Foto: Črtomir Goznik Budinčani, Spuhljani in Zabovčani so v nedeljo zvečer protestno prečkali prehod za pešce na Ormoški cesti, pri uvozu za Ranco. S seboj so imeli transparente, na katerih je med drugim pisalo: »Dovolj tovornjakov, hočemo obvoznico; Hrup stop, tovornjaki stop, vsaj eno noč bi se rad naspal; Oprostite, ne slišim vas - je preveč hrupno! Pri nas je tako vsaki dan; Hrup podnevi, hrup ponoči, tak da ti glava poči; Hrup mi je skisal možgane, ne odgovarjam več za svoja dejanja.« Ptuj • Projekt obnove tržnice še vedno na tehtnici Čelan predlaga notranje naročilo Mestna občina (MO) Ptuj o izvajalcu, ki bo izvajal dela na skoraj pet milijonov evrov težkem projektu obnove tržnice, še ni odločila. Kot smo poročali, se za delo potegujejo tri podjetja: Javne službe (JS) Ptuj, koprski Makro 5 v partnerstvu z ljubljanskim KPL in Cestno podjetje Ptuj (CPP). Najugodnejšo ponudbo je predložilo podjetje JS Ptuj v partnerstvu z družbo Hermes GP iz Dornave v vrednosti 4,5 milijona evrov. Drugi ptujski gradbinec, ki sodeluje na razpisu, CPP, je predložil najdražjo ponudbo v vrednosti 6,5 milijona evrov. Vrednost ponudbe podjetij Makro 5 in KPL znaša dobrih pet milijonov evrov. Čeprav je od javnega odpiranja ponudb minilo že več kot mesec dni, pa MO Ptuj ponudnika, ki bi prevzel izvedbo del na tržnici, še ni izbrala. Slišati je, da naj bi se vodstvo občine nagibalo k oddaji notranjega (in house) naročila podjetjema, v katerih je občina lastnica oz. solastnica: Javnim službam Ptuj in Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj. Z odgovori na vprašanja, kaj se dogaja z razpisom, so v kabinetu župana MO Ptuj Mirana Senčarja skopi. Pojasnili so samo, da komisija še ni končala izbirnega postopka. Ena ponudba nepopolna, drugi dve presegata investicijsko vrednost Komisija je med postopkom ugotovila, da je ponudba JS Ptuj zaradi manjkajočega žiga na meni- ci za bančno garancijo nepopolna. Na menici je podpis direktorja, ne pa tudi žig podjetja. Ponudbi preostalih dveh podjetij presegata investicijsko vrednost in v proračunu zagotovljena sredstva za projekt. V vrednosti, kot sta bili predloženi, ju naročnik ne sme izbrati, lahko se pogaja o znižanju cene. Klopčič okrog tržnice še naprej ostaja tesno zavit in zavozlan. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik pravi, da se je pozanimal na banki in da naj bi bila menica, čeprav je samo podpisana, ne pa tudi ožigosana, veljavna. V igri za pridobitev dela so zaenkrat formalno še vsi trije ponudniki, čeprav naj bi po neuradnih informacijah vzporedno že tekel postopek, da bi delo brez razpisa, z neposredno oddajo, zaupali dvema ptujskim občinskima podjetjema. Prejudiciranje o neuspešnosti razpisa Nekdanji ptujski župan, danes mestni svetnik, Štefan Čelan, je v komunikaciji z mestnimi svetniki in javnostjo sicer nekoliko pohitel in še nekončani razpis označil za neuspešen. Ponovno je poudaril, da tržnice ne bi bilo treba urejati z javnim denarjem, temveč na pod- lagi javno-zasebnega partnerstva. Vztraja tudi pri ideji, da bi pod tržnico zgradili parkirno hišo. „Prostor bomo zabetonirali in prihodnjih nekaj desetletij tega ne bo nihče odpiral. Če kje na Ptuju, potem je tukaj najboljša lokacija za podzemna parkirna mesta. Je v srčiki starega mestnega jedra in vse institucije so v neposredni bližini. Ljudje vsak dan prihajajo po opravkih v urade v središču mesta," poudarja Čelan, ki se mu zdi najprimernejša rešitev, da dela na projektu obnove tržnice dobijo domači izvajalci, JS Ptuj v partnerstvu s KP Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Gradbeniki nestrpno pričakujejo odločitev vodstva ptujske občine, na katero stran se bo prevesila tehtnica in komu bo zaupana izvedba skoraj pet milijonov evrov težkega projekta. Slovenija, Podravje • Koliko prihranijo mlade gradbenega dovoljenja Za takso slabih 280 otroke, skoraj nič Na nas seje obrnil bralec (podatke hranimo v uredništvu) v zvezi s opozoril na neenakopravno obravnavo. Kot nam je namreč pojasnil mladi investitor, je na upravno enoto podal vlogo za upravno takso za izdajo gradbenega dovoljenja, saj si namerava zgraditi stanovanjsko hišo. Mladi investitor je moral za omenjeno takso plačati okoli 280 evrov. A če bi imel otroke, bi bil plačila takse skoraj v celoti oproščen, mu je prijazno pojasnila uslužbenka. "Takšna razlika se mi ne zdi pravična. Tudi sam sem mlad in si nekoč želim ustvariti družino, a samo zaradi tega, ker še nimam otrok, moram plačati toliko več," je dejal bralec. Za pojasnila smo se obrnili na ptujsko upravno enoto. V. d. načelnice Darka Valent je povedala, da plačevanje upravnih taks za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih ureja Zakon o upravnih taksah (ZUT). »Skladno s tem zakonom se obračunava tudi znesek upravne takse za dovoljenje za gradnjo, in sicer je vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja za gradnjo zavezanec za plačilo takse po tarifni številki 1 ZUT za vlogo (4,50 EUR) in po tarifni številki 40 za dovoljenje za gradnjo (znesek Upravna taksa za izdajo gradbenega dovoljenja: • če znaša vrednost objekta do 13.000 evrov: 54,40 evra • če znaša vrednost objekta 13.000 evrov: 136 evrov + 0,01 % od vrednosti objekta nad 13.000 evrov do 42.000 evrov • če znaša vrednost objekta 42.000 evrov: 271,80 evra + 0,01 % od vrednosti objekta nad 42.000 evrov do 420.000 evrov • če znaša vrednost objekta 420.000 evrov: 724,90 evra + 0,01 % od vrednosti objekta nad 420.000 evrov Upravna taksa za gradnjo nezahtevnega objekta ne glede na njegovo vrednost znaša 18,20 evra. Vir: Upravna enota Ptuj torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Štajerski 3 obvoznico!« in Ormož-Ptuj, so se v nedeljo po 21. uri v Budini udeležili Foto: Črtomir Goznik Vodja civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn Njihove zahteve so jasne: siti so prometa, predvsem tovornega tranzita, ki se od meje s Hrvaško vali proti Ptuju. V glavnem so to vlačilci, ki se izogibajo plačilu cestnin, Slovenija pa je samo prehodna država, ki jo prečkajo na svoji poti. »Po današnjem shodu se vidi, da imajo ljudje resnično tega dovolj. Nočejo več živeti v teh nemogočih razmerah. Želimo, da se čim prej zgradi obvoznica in se nam v skladu z ustavo zagotovi osnovne bivalne pogoj, to je živeti v zdravem okolju. Ministrstvo za okolje bi moralo za to poskrbeti, ne pa da nas pri tem ovira. Menim, da oni zadeve sploh še niso pogledali s te plati. Zato jih vabimo, da pridejo in se sami prepričajo o razmerah, v kakršnih živimo,« je po dobro uro trajajočem protestu na Ormoški cesti povedala vodja civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn. »Južna obvoznica je že 20 let samo risba na papirju. Ni umeščena v prostorske načrte države, to pa zato, ker majhen del prečka območje Nature 2000. Ministrstvo za okolje se o umeščanju ceste v Naturo tako dol- go ne želi pogovarjati, dokler se ne prepričajo, da so izčrpane vse druge možnosti za umestitev ceste v okolje. Ampak: severna obvoznica bi v vsakem primeru pripeljala promet v mesto in na Puhov most. V tujini, v razvitem svetu, s katerim se tako radi primerjamo, usmerjajo promet izven mest. Zato ne vem, zakaj bi mi sami sebi usmerili promet v mesto. Druge alternative kot južna obvoznica ni. Prej bomo dosegli konsenz, da je to za prebivalce dobro, se usedli za mizo in pognali postopke, za katere pa vemo, da so dolgotrajni, boljše bo. Politiki se ukvarjajo sami s svojimi problemi. Ne vidijo pa, v kakšni stiski so ljudje. Z današnjim protestom smo zelo zadovoljni. Ocenjujemo, da je bilo vsaj 250 ljudi. Kot dobivamo informacije, se nam jih bo pridružilo še več. Postavili smo spletno stran www.ptujskaobvoznica.com, na kateri objavljamo vse informacije o naših aktivnostih in dokumente, ki jih pridobivamo. Aktivnosti bomo stopnjevali. Saga o ptujski obvoznici se kot jara kača vleče že od leta 1997. Želimo, da se izdela terminski plan izgradnje južne obvoznice: kdaj bo umeščena v prostor, kdaj se bodo začela dela in kdaj bo cesta zgrajena. Pričakujemo, da bo to največ v roku dveh, treh let in ne pet ali deset ali pa za nedoločen čas,« je dodala Puppis Freebairnova. Senčartateden pričakuje ukrepanje Krajanom se je na protestu pridružil župan mestne občine Ptuj Miran Senčar: »Prizadevanja civilne iniciative podpiram in jih razumem. Vlada, okoljsko in infrastrukturno ministrstvo nas ne jemljejo resno: ne mestne občine Ptuj in ne vseh drugih županov spodnjega Ptujskega polja ob trasi bodoče ceste. Upam, da bodo samoorganiziranje krajanov vzeli resno. Jasno je, da so bivalne razmere ob cesti nemogoče in da bi ljudje radi vedeli, kdaj se bo območje prometno razbremenilo. Menim, da ni smiselno, da se zaustavlja obnova Ormoške ceste in ceste skozi Spuh-ljo. Četudi država takoj obljubi južno obvoznico, bi lahko do njene izgradnje preteklo še nadaljnjih deset let. Zaradi prometne obremenitve je prav, da je zagotovljeno za prometno varnost, kar bi z obnovljeno cesto zagotovo pridobili. Predlagam, da se ta cesta obnovi, protestno jo lahko zapremo tudi takrat, ko bo obnovljena. Menim, da bi bilo nesmiselno in škoda zaustaviti obnovo regionalke, ki jo je napovedala država. Hkrati naj se izvajajo in stopnjujejo zahteve za izgradnjo obvoznice.« Župan Senčar je prepričan, da bi prav te dni bilo treba strniti vrste, stopnjevati pritisk proti državi in da bi še ta teden, pred volitvami, s pritiskom javnosti pripeljali odgovorne na Ptuj. »Če ne bodo prišli iz vladne strani, pa bomo v četrtek, petek povabili njihove konkurente.« Mojca Zemljarič družine pri upravni taksi za izdajo evrov, če bi imel plačilom upravne takse za izdajo gradbenega dovoljenja ter nas je odvisen od vrednosti objekta). Taksne oprostitve ureja 21. do 28.a člen ZUT. Investitor, ki prosi za oprostitev plačila takse za izdajo dovoljenja za gradnjo, ker gre za mlado družino, je plačila oproščen, v kolikor upravni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz tarifne številke 40 ZUT.« Kot smo še izvedeli, so plačila takse oproščene mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem. Za mlado družino se, kot pojasnjujejo, šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let ne glede na starost otrok, oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Šteje starost, dopolnjena v letu, v katerem so vložili zahtevek. In koliko mlade družine iz tega naslova dejansko prihranijo? Od 54 do celo več kot 700 evrov, odvisno od vrednosti objekta. Medtem ko plačila vloge za izdajo gradbenega dovoljenja v višini 4,50 evra ter odločbe v višini 18,10 evra niso oproščene. Monika Levanic Foto: Črtomir Goznik Mlade družine so med drugim v celoti oproščene plačila upravne takse za izdajo gradbenega dovoljenja. Majšperk • Industrijska cona Breg Čas za nove investitorje in nove ideje Naselje Breg pri Majšperku je bilo s Tovarno volnenih izdelkov in obutvenim velikanom Planika nekdaj industrijski biser Haloz in Spodnjega Podravja. Po propadu podjetij in potem, ko se je Mark Metal iz Majšperka lani preselil na Ptuj, je zaze-vala velika luknja. A letošnjo pomladno sonce je prineslo žarek gospodarskega optimizma tudi na Breg. »Ministrstvo me je s številnimi postopki prisililo, da sem skorajda opustil proizvodnjo. S 417 zaposlenih sem prišel na 12 sodelavcev in sodelavk. Kljub temu še vedno proizvajamo najkakovostnejšo volno. Kljub okrnjeni proizvodnji pa prostori podjetja Albin Promotion ne samevajo. Naš cilj je, da jih oddamo kakovostnim najemnikom. Del prostorov je obnovil moj avstrijski prijatelj, na območje nekdanje tekstilne tovarne naj bi prišla tudi velenjski krovec in srbsko proizvodno podjetje,« je napovedal Albin Brenči. Tudi županja Darinka Fakin je potrdila, da se cona prebuja. »Občina si je prizadevala, da bi cona ponovno oživela. Kupila je zemljišča in ves čas skušala koga pridobiti; čeprav na prvi pogled morda lokacija ni privlačna, smo od avtoceste oddaljeni le 10 kilometrov. Žal v času krize nismo bili dovolj uspešni. Sedaj so se angažirali tudi domačini, tako da nam je s skupnimi močmi uspelo pridobiti investitorje,« je dejala. Eden izmed večjih investitorjev je družinsko avstrijsko podjetje Metallbau VVilhelmer oziroma pri nas registrirano kot W-metal TecH, ki se ukvarja s kovinarstvom in ključavničarstvom. »Že sedaj so obnovili velik del poslopja nekdanje tekstilne tovarne, v prihodnosti načrtujejo izgradnjo novega poslopja v coni,« je dodala županja. Za ureditev cone okrog 400.000 evrov Da bi bili pogoji v coni karseda dobri in bi s tem pridobili še več podjetnikov in obrtnikov, je občini uspelo pridobiti tudi sredstva za ureditev industrijske cone. Skupna vrednost projekta je malenkost več kot 400.000 evrov z vključenim DDV. Od tega bo ministrstvo za gospodar- Foto: Mojca Vtič Izvedeli smo, da naj bi z novo gospodarsko zgodbo zaživela tudi stavba nekdanje Planike. »Prodajni proces je v zaključni fazi,« so sporočili iz NLB. stvo prispevalo 65.770 evrov, občina 72.347 evrov, največji delež 263.080 evrov bo financiral evropski sklad za regionalni razvoj. Do cone že sedaj vodi asfaltirana dostopna pot, urejena je kanalizacija odpadnih voda na vseh parcelah. Opremiti jo je treba še z vodovodnim in telekomunikacijskim omrežjem. Do konca prihodnjega leta, ko naj bi se projekt končal, je predvidena še izgradnja cest znotraj cone z javno razsvetljavo in betonsko ograjo, ki bo ločevala poslovno cono od preostalega dela naselja. Za možnost gradnje objektov na parcelah poslovne cone načrtujejo tudi prestavitev daljnovoda, ki prečka parcele. Industrija in kultura z roko v roki Območje na Bregu naj bi z leti postalo preplet kulture in industrije. »Občina Majšperk načrtuje odkup stavbe ob cesti in stavbe, kjer je že danes galerija. Želimo urediti muzej, kjer bi bile predstavljene zbirke, ki jih imamo v občini, vendar še nimajo pravega prostora. To pomeni, da bomo sredstva, ki jih bomo dobili od prodaje stavb, vložili v ureditev muzeja in kulturno-industrijskega kompleksa, katerega zametke lahko vidimo že danes,« je še dodala Faki-nova. Mojca Vtič 4 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 Starše • Občinski praznik Občina projekte pelje brez zadolževanja Z občinskim praznikom v Staršah se spominjajo upora starševskih kmetov groß Herbersteinu v 17. stoletju. In tudi danes se zdi, da Občina Starše uspešno kljubuje izzivom, saj s premišljenimi investicijami skrbi za urejeno okolje, infrastrukturo in dobro počutje občanov ter razvoj občine. O razvoju občine pričajo številni projekti, kijih v Staršah tudi letos načrtujejo brez zadolževanja. »Končali smo enega izmed večjih gradbenih projektov v občini, to je izgradnja kanalizacije, in smo ena izmed redkih občin, ki ima kar 95 % priključenih gospodinjstev na kanalizacijo,« je izpostavil župan Bojan Kirbiš. Ker je gradnja kanalizacije posegla v kakovost cestne infrastrukture, bo v letošnjem letu občina pozornost namenila njeni obnovi. »Ob tem bomo asfaltirali cesto Marjeta - do Loškega mosta, uredili bomo ponikalnice, ki bodo odvajale meteorne vode. Obnovili smo javno razsvetljavo, tako da sedaj privarčujemo 70 % energije.« Urejena infrastruktura je eden izmed temeljev gospodarstva. In ta se razvija tudi v Staršah. »Komunalno bomo opremili osem hektarjev zemljišč v Zlatoličju, kjer bo industrijska cona Starše. Ocenjujemo, da se bo odprlo vsaj 200 novih delovnih STARSE Ob 21. prazniku občine Starše iskreno čestitamo vsem občankam in občanom. Vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v četrtek. 31. maja 20IB, ob 19. uri v Večnamenski dvorani OŠ Starše. Praznujemo vsi. zato lepo vabljeni. Župan Bojan Kirbiš z občinsko upravo in občinskim svetom občine Starše Župan Bojan Kirbiš Žetale • Z18. redne seje občinskega sveta Dva velika koraka letalski občinski svet seje na zadnji seji seznanil s številnimi poročili ter predvsem zaradi spremenjene zakonodaje obravnaval več odlokov in pravilnikov, a je v resnici sprejel le dve zares pomembni odločitvi. Foto: Črtomir Goznik Občani Žetal so za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav že izkazali interes. Občinski svetniki so soglasno potrdili sklep, da bo Občina Žetale kot članica pristopila k Vinarski zadrugi Haloze. Župan Žetal Anton Butolen je pojasnil, da so vabilo prejeli že ob ustanovitvi zadruge, marca 2016: »Takrat smo malo počakali, da bi videli, kako se bo stvar razvijala. Ocenjujemo, da je zadruga delo zastavila dobro in da je zastavljen projekt dober za celotne Haloze. V zadrugi so že nekateri naši občani, občina želi v Vukovi domačiji urediti manjšo vinoteko, morda pozneje, če bo uspelo, še v Pušnikovi domačiji. Mislim, da bomo z zadrugo lahko dobro sodelovali, letna članarina bo minimalni strošek.« Vinorodni podokoliš Haloze zajema občine Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. V Lokalni akcijski skupini Haloze so pojasnili, da so bile k ustanovitvi oz. kasnejšemu vstopu v članstvo povabljene vse naštete občine, in dodali: »Člani zadruge so sprejeli tudi sklep, da imajo občine enega predstavnika v upravnem odboru zadruge, ki ga same izvolijo. S tem želimo doseči, da bi bili razvojni programi občin in zadruge povezani. Na javnih razpisih za pridobivanje razvojnih sredstev za razvoj vinogradništva v Halozah pa, da občine in zadruga tesno sodelujejo.« Zadruga trenutno združuje 31 vinogradnikov oz. vinarjev (ti skupno obdelujejo več kot četrtino od skupno okoli 800 hektarjev vinogradov v haloškem vinorodnem podokolišu) ter občini Majšperk in Videm. Namesto kanalizacije čistilne naprave Na žetalski občini so se odločili, da bodo prvič v zgodovini objavili javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Ta velja le za stanovanjske objekte izven območja, kjer je že zgrajena kanalizacija ali čistilna naprava, in za naprave velikosti do 50 populacijskih ekvivalentov (lahko torej ali za posamezno ali za več gospodinjstev skupaj). Pomoč bo veljala tako za zamenjavo obstoječih greznic kot za novogradnje, vendar bodo upravičenci za proračunska sredstva lahko kandidirali le enkrat. Delež sofinanciranja bo znašal do 50 % upravičenih stroškov (to so nakup, montaža in prvi zagon z nastavitvijo parametrov, ne pa tudi DDV), vendar ne več kot 1.400 evrov na stanovanjski objekt. Na voljo bo 10.000 evrov; razpis bo odprt do porabe teh sredstev, vendar najkasneje do 19. oktobra. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na občini. Žetalski župan je razložil, da so sredstva zagotovili na proračunski postavki za gradnjo kanalizacije: »Ugotovili smo, da tistega dela kanalizacije, ki smo ga imeli v načrtu, letos ne bomo mogli narediti.« Povedal je, da bo male čistilne naprave v občini potrebovala večina gospodinjstev: »V načrtu smo sicer imeli nekaj manjših skupnih čistilnih naprav, a zdaj za to primernih razpisov ni. Vse ostalo bi pa tako ali tako morale biti individualne naprave.« Eva Milošič Foto: Mojca Vtič mest.« V občini načrtujejo še ureditev vodovoda. »Cilj je, da povežemo obstoječe primarne vode - iz Prepolj proti Zlatoličju ter iz Zlatoličja proti Staršam. Potem bomo dobili krožno zaključeno celoto.« Letos je občina uskladila dogovor z ministrstvom za okolje in prostor glede protipoplavne varnosti. »Pripravili smo idejno zasnovo, nadaljevali naj bi oni in projekt zaključili do leta 2020 ali 2021. Za zdaj imamo le idejni projekt in njihove obljube,« je priznal župan, ki si želi podpore države tudi pri izgradnji mostu čez reko Dravo, ki je občini obljubljen že 50 let. Je pa občini uspelo z republiškim stanovanjskim skladom skleniti dogovor, da poiščejo partnerja, ki bi dvorcu v Staršah dal nove vsebine, občina pa namerava v bližini dvorca zgraditi večgeneracijski center in dom za starostnike. V Staršah se spogledujejo tudi s turizmom. »Občina se je odločila za nakup kmečke hiše, v kateri je bil rojen kmet, ki je bil vodilni pri uporu zoper grofa Herbersteina, ves čas urejamo pločnike in kolesarske poti, sodelujemo v projektu izgradnje žičnice čez Dravo za kolesarje in poho-dnike, prav tako smo del projekta izgradnje kolesarske steze od Avstrije do Hrvaške. Skupaj z Občino Kidriče- vo smo pristopili tudi k ureditvi wake parka in naravnega kopališčav gramoznici Pleterje,« je povedal župan. V Staršah te dni ne obeležujejo le občinskega praznika, temveč tudi 21 o-letnico šolstva. »Učencem in staršem nudimo kar se da visok standard z urejeno infrastrukturo kot tudi s sofinanciranjem različnih dejavnosti, tako da se je ustvarilo sožitje med občino in šolo.« Medtem ko je matična osnovna šola v Staršah obnovljena, dozidana in energetsko urejena, učenci v podružnični osnovni šoli Marjeta še čakajo na nove učilnice. V nove šolske klopi bodo lahko predvidoma sedli prihodnje leto, nove prostore bodo dobili tudi vrtčevski otroci. »Odločili smo se za gradnjo nove podružnične šole. Pridobivanje dokumentacije je v zaključni fazi.« Mojca Vtič Ptuj • Druženje tistih, ki krojijo turistično zgodbo Zajtrk na Dravi Drugo leto zaporedje bil organiziran simpatičen dogodek Zajtrk na Dravi, ki povezuje deležnike ptujskega turizma. „Neformalni stiki med ljudmi so v resnici tisto, kar nam lahko pomaga stvari reševati hitreje. Na kreativnih združenjih se rojevajo številne ideje, iz katerih se napaja turizem. Dejstvo je, da se takšnih dogodkov, kot je Zajtrk na Dravi, udeležujejo ljudje, ki jim ni vseeno. To je dober temelj, na podlagi katerega lahko gradimo ideje, ki bodo Ptuj dvignile v turističnem smislu," je dejala Ka- tja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj. Nadejajo se, da bo sezona še uspešnejša od lanske. Sodeč po obisku TlC-a je bilo v času prvomajskih praznikov več obiskovalcev kot lani, preostale statistične podatke še obdelujejo. O številnih za turizem pomembnih temah so govorili tisti, ki so zajtrkovali v idiličnem ambientu Ptujskega jezera. Gre za projekt, ki je, kot je pojasnila koordinatorica Špela Težak, nastal z namenom povezovanja. Tokrat so izpostavili tri teme; situacijo v domačem turizmu na terenu, partnerstvo v projektu The Guerilla Experiment, v sklopu katerega bo prvi konec tedna v juniju na Ptuju potekal The Sunset Momentum in pomen povezovanja za razvoj destinacije. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Idiličen ambient na Ranci je ponujal številne možnosti za izmenjavo idej, izkušenj in predlogov. torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Štajerski 5 Cirkulane • Enajsti občinski praznik V ducatu let postorili več kot prej v pol stoletja Leta 2006 seje Občina Cirkulane izločila iz nekdanje velike gorišniške občine. Ob občinskem prazniku smo se z županom CirkulanJanezom Jurgecem ozrli na pretekle dosežke, predvsem pa skušali pokukati v prihodnost. Kaže, da bo svetla. V minulem letu so v cirkulanski občini uresničili vse, kar so si zadali v načrtu razvojnih programov. Župan Janez Jurgec je pojasnil, da so zaradi infrastrukturne podhranjenosti vse od ustanovitve samostojne občine veliko vlagali v ceste: »Ob ustanovitvi naše občine smo imeli še 40, 50 kilometrov makadamskih cest, nekatere že asfaltirane ceste so bile dotrajane. V naši občini je 135 kilometrov kategoriziranih javnih poti in občinskih cest, v dvanajstih letih smo jih posodobili več kot 70 kilometrov, torej več kot polovico.« Pripravili so projekte za sanacije številnih plazov, trenutno jih je v občini evidentiranih še 57. V preteklem letu so kupili senčila in uredili nad- strešek pri vrtcu ter na zdravstvenem domu zamenjali stavbno pohištvo. Župan je dejal, da se trudijo vsa področja urejati karseda sproti, a opomnil, da ne štejejo le investicije: »Vsako leto ob božiču obiščemo vse občane, starejše od 80 let. Že nekaj let pripravljamo ponovoletna srečanja s podjetniki, političnimi strankami, vaškimi odbori ... Tudi to je pomembno.« Župan je priznal, da se je predvsem malim občinam v tej finančni perspektivi težko dokopati do evropskega denarja: »Sredstva so na voljo predvsem za t. i. mehke projekte, o katerih se včasih sicer veliko govori, a gre v resnici za zelo majhne vsote.« Kljub temu je občini uspelo pridobiti evropska sredstva za razširitev obr-tno-poslovne cone v Dolanah, kjer bodo do konca septembra uredili vso komunalno infrastrukturo. Župan je poudaril, da gre za izjemno pomemben projekt: »Obetamo si nekaj novih delovnih mest, pa tudi višje prihodke.« Priselitev bo vse več Na občini so nedavno uspeli v prizadevanjih, da bi v Cirkulanah zdravnika imeli vseh pet in ne le tri delovne dni v tednu kot doslej; podpis pogodbe pričakujejo prihodnji mesec. Na razpisu Lokalne akcijske skupine Haloze so uspeli s projektom Kul-gib, s katerim bodo v stari cirkulanski večnamenski dvorani uredili certificirano kuhinjo, ob dvorani pa fitnes na prostem. V poletnih mesecih pričakujejo še rezultate Interreg razpisa, na katerega so se s slovenskimi in hrvaškimi občinami prijavili s projektom čezmejnega kolesarskega parka Halo, si za bike. Župan Jurgec je poudaril, da število prebivalcev v občini ne upada: »Marsikdo se priseli k nam, tudi iz drugih držav. Po ureditvi poslovno--obrtne cone bo takih priselitev še več, zato v Cirkulanah že načrtujemo dva stanovanjska bloka s po šestimi stanovanji. Po optimističnem scenariju bi z javno-zasebnim partnerstvom projekt lahko uresničili v letu ali dveh.« Sklenil je, da zamisli za prihodnost ne manjka: »Predvsem so pri nas zelo dejavna društva, ved- no znova prihajajo kakšne ideje. Z gotovostjo lahko trdim, da smo v 12 letih naredili več kot prej v 40, 50 letih. Takšnega napredka gotovo ne bi bilo, če ne bi bili samostojna občina. Prepričan sem, da je kljub včasih črnim pogledom prihodnost naše občine svetla.« Eva Milošič T Občinski praznik občine Cirkulane je praznik občanov in občank, torej usek nas, ki na tem območju živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas hkrati vabim, da se udeležite prireditev, ki potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika. Vaš župan Janez Jurgec Župan Janez Jurgec vabi na osrednjo občinsko proslavo, ki bo ta petek, 1. junija, ob 18. uri v večnamenski turistič-no-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Foto: CG Sveti Tomaž • Varnost in vpis v vrtec Varnost dobra, vpis se povečuje Občina Sv. Tomaž je relativno varna občina, kažejo poročila policistov in redarjev. Lani je izstopalo več kršitev javnega reda in miru, a je bilo manj kriminalitete in prometnih nesreč, manj je bilo tudi glob. V tomaževskem vrtcu so zadovoljni z vpisom otrok, saj se iz leta v leto povečuje. V občini Sv. Tomaž je bilo lani 22 kršitev javnega reda in miru, kar je več kot leto poprej, ko jih je bilo 11. Za skoraj 22 odstotkov je bilo manj kriminalitete, saj so zabeležili 18 kaznivih dejanj, v letu 2016 23. Med kaznivimi dejanji je največ tatvin in poškodovanj tujih stvari, sledijo kršitve zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, kjer so obravnavali dve nasilji v družini, nasilništvo in zanemarjanje mladoletne osebe, je na zadnji občinski seji povedal vodja Vpisi otrok v vrtec pri OŠ Sveti Tomaž Starši so pogostokrat parkirali na avtobusni postaji pri šoli, zdaj vedno manj. Šolsko leto Število otrok 2018/19 87 2017/18 81 2016/17 73 2015/16 59 2014/15 60 2013/14 57 Vir: OS Sv. Tomaž policijskega okoliša Aleš Meško. Policisti redno obiskujejo žrtve nasilja v družini in preverjajo, ali so se stvari izboljšale in ali še obstaja sum nasilja. Starejši so tarča tatvin »V obdobju zadnjih let se na območju konstantno pojavljajo osebe, ki iščejo svoje žrtve predvsem pri starejši populaciji, ki jih zamotijo, medtem pa izvedejo tatvine denarja,« je dejal Meško in dodal, da oškodovanci to opazijo šele čez kakšen dan, zato storilce težje najdejo. Ker je bilo največ tatvin in poškodovanj v vaseh Pršetinci, Koračice, Savci in Sv. Tomaž, so bili policisti v teh vaseh večkrat prisotni, tudi v nočnem času. Kar se tiče prometne varnosti, se je tako število prometnih nesreč kot udeležencev v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo. Lani se je zgodilo šest prometnih nesreč brez smrtnega izida, leto prej dve več. Pet oseb je bilo lažje telesno poškodovanih, štiri se niso poškodovale. Najpogostejša vzroka za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje, eden od povzročiteljev je vozil pijan. »Stopnja alkoholiziranosti je bila 2,92 grama alkohola na kilogram krvi,« je dejal Meško in dodal, da je to nad slovenskim povprečjem. Kazni zaradi kršitev cestnoprome-tnih predpisov je bilo lani nekoliko manj kot leta 2016, izdali so 28 plačilnih nalogov in štiri elektronske plačilne naloge, manj je bilo tudi težjih prekrškarjev. Vodja redarske službe pri skupni občinski upravi Spodnjega Podravja Robert Brkič je potrdil, da je bilo stanje prometne varnosti lani v občini ugodno, zato niso izrekli ostrejših ukrepov. Izdali so devet pisnih opozoril, največ zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo in nepravilnega parkiranja, predvsem na avtobusni postaji pri šoli. A se je stanje izboljšalo, saj starši bolj pazijo, kako in kje otroci izstopijo iz avtomobila, ko jih pripeljejo v šolo. Vedno več otrok v vrtcu S številom vpisanih otrok v vrtec so zadovoljni tako na šoli kot tudi na občini. Leta 2013/2014 se je v vrtec vpisalo 57 otrok, nato je številka skoraj vsako leto naraščala, v naslednjem šolskem letu 2018/2019 bo vrtec obiskovalo kar 87 otrok. Ravnateljica Irma Murad je dejala, da bodo otroci v petih oddelkih. Svetniki so odobrili povečanje normativa za dva otroka v štirih od petih oddelkov: v obeh oddelkih prvega starostnega obdobja, v kombiniranem oddelku in v heterogenem oddelku drugega starostnega obdobja. Iz občinskega proračuna bodo ponovno financirali folkloro in pevski zbor, podali pa so tudi soglasje k podaljšanemu občasnemu obratovalnemu času vrtca, ki bo po potrebi odprt do 16.45, zjutraj se odpira ob 5.15. Svetniki so tudi sprejeli znižanje plačila staršev za vrtec v času poletnih počitnic v višini 50 %, če bo otrok odsoten en mesec. KŠ Foto: KS 6 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 Ptuj, Panorama • Osnutek OPPN za gradnjo 120 novih stanovanjskih enot sprejet Zaradi Panorame bodo prijavo podali na protikor Grič na Panorami bo očitno že prav kmalu zelo gosto poseljen. Svet MO Ptuj je potrdil osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), v nasled pognali. Je pa trasa ceste, ki bo tekla po griču, za nekatere, tudi po spremembah v novem, potrjenem osnutku, sporna. Dolga leta si je ptujska občina prizadevala urediti OPPN za območje Panorame. Po številnih zapletih so zdaj tik pred tem, da to idejo realizirajo in na enem najlepših gričev na Ptuju dovolijo gradnjo novih stanovanjskih enot. Območje se bo sicer urejalo etapno, bo pa s sprejetjem predloga dopuščena možnost individualne stanovanjske gradnje. „V prostor se umeščajo možnosti za gradnjo okrog 120 stanovanjskih enot, s čimer mesto tudi na tem področju odgovarja na povečan interes ter s tem zmanjšuje tveganje za preseljevanje družin v okoliške občine. Z dopolnjenim odlokom se rešuje zaplet okoli urejanja javnih cest na območju tako, da se enakomerno posega v krajne robove zemljišč obstoječih lastnikov, s tem pa uveljavlja kompromisna rešitev vključno z Cesta bo od hiše oddaljena štiri metre V sprejetem osnutku OPPN je potrjena nova prometna ureditev. Zapisani so tudi pogoji in omejitve vožnje po tej cesti. V novo zarisani trasi je cesta od obstoječega objekta družine Krapša na Panorami, kjer imajo prenočišča, po trditvah občine oddaljena med 4,09 in 4,7 metra. Nova predlagana idejna rešitev je bila za večino mestnih svetnikov sprejemljiva, osnutek je potrdilo kar 23 svetnikov, trije niso glasovali, proti je bila le svetnica Miša Pušenjak. So pa na občini Krapševim ponudili, da financirajo izdelavo OPPN za njihovo stavbno zemljišče, saj imajo interes na eni izmed njihovih parcel. Tja namreč želijo preseliti vodohran. „Z vrha Panorame bi ga preselili in omogočili uporabo zemljišča za potrebe arheološkega park, če bo to potrebno," je pojasnil župan Miran Senčar. omejevanjem prometa na načrtovani cesti," so pojasnili na MO Ptuj. A tudi rešitev, ki so jo ponudili tokrat, za nekatere lastnike zemljišč na tem območju ni sprejemljiva. Svoje pripombe na vse rešitve je namreč podajala tudi javnost. Le nekajkrat se je v tem mandatu zgodilo, da se je seje mestnega sveta udeležila številčna skupina občanov. Tokrat jih je na sejo prišlo približno deset, velika večina v podporo predlaganemu osnutku. Nekateri zadovoljni, ne drugi 1 Na podlagi sklepov aprilske seje je pripravljavec OPPN pripravil dodatne variante in izdelal novo rešitev poteka trase ceste. Pred majsko sejo so imeli na občini sestanek tudi z investitorji OPPN in pripomboda-jalci. Predlagan je bil nov prometni režim, ki po mnenju predstavnikov občine predstavlja kompromisno rešitev. Župan MO Ptuj Miran Senčar je opomnil, da z novo cesto rešujejo dolgoletno problematiko stanovalcev Panorame. „Želja lastnikov je dol- ga leta bila, da se cesta asfaltira, česar pa ZVKD ne dovoli, zato imajo težave z vzdrževanjem, pluženjem ... " je pripomnil župan. Za ureditev infrastrukture na tem območju so si stanovalci dejansko prizadevali več desetletij. „Živimo sredi mesta, pa se vozimo po makadamski cesti, nimamo kanalizacije, o optiki lahko samo sanjamo, ob deževju nam odnese polovico ceste. Občina bi za ta denar, ki ga je namenila za vzdrževanje, lahko vsaj trikrat to asfaltirala. Mi smo sledili zahtevam občine. Na začetku sem tudi sam bil proti tej povezovalni cesti, še zdaj mi ni v interesu, da se gradi, ampak ker so takšne zahteve stroke, sem moral pristati, drugo nam ni pristalo. Vesel sem, da so to sprejeli in da se bo infrastruktura končno uredila," je po seji povedal Andrej Vidovič, eden izmed lastnikov hiše in zemljišč na tem območju. Tudi Peter Alič, ki na Panorami živi že polnih 40 let, je zadovoljen, da bo na tem območju končno dopuščena gradnja. Kot pravi, je pravilno, da se prometni problematiki posveti pozornost. „Jasno je, da nihče ne želi imeti ces- Na Panorami bodo že kmalu na veliko gradili. Slovenija, Podravje • Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah »Politika naj nas ne uči peči kruha. Omo nam naj, da ga bomo lahko.« Število kmetij na Slovenskem se iz leta v leto zmanjšuje, v letih 2013-2016je ta delež znašal 3,4 %. Eden izmed razlogov za negativen trend je zagotovo premajhna velikost slovenskih kmetij daleč pod evropskim povprečjem, pa tudi razmere za kmetovanje so otežene. Rešitev mnogi vidijo v dopolnilnih dejavnostih. »Večina kmetij pri pridelavi hrane zaradi naših specifik - majhnosti in terena - ne more biti konkurenčnih. Zato so dopolnilne dejavnosti silno pomembne za preživetje,« je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Tako imamo v Sloveniji okrog 5.000 kmetij, ki imajo registriranih približno 13.000 dopolnilnih dejavnosti. »Cilj dopolnilnih dejavnosti je ohranjanje delovnih mest na podeželju. Čeprav večina Slovencev živi na podeželju, se vijejo dolge kolone proti mestom. Zakaj'? Ker na podeželju ni zadovoljivih delovnih mest. Treba je ustvariti pogoje. Stabilno kmetijstvo omogoča stabilno podeželje,« je prepričan. Da sta zakonodaja in administracija srž problema, je prepričan tudi Milan Bizjan, predsednik strokovnega odbora za dopolnilne dejavnosti pri KGZS, ki je tudi sam nosilec dopolnilne dejavnosti. »Strokovno pomoč nam nudijo svetovalne službe. Kmetje namreč težko spremljamo zakonodajo, ki se vse prevečkrat spreminja. Ob tem smo premalo udeleženi pri razpravah, pravila in zakone sprejemajo tisti, ki jih ne uporabljajo. Pomagajte nam, da bodo pravilniki čim boljši,« je pozval. Predstavnica kmetijskega ministrstva Marjeta Bizjak je odgovorila, da se na ministrstvu zadnja leta intenzivno ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. »Razširili smo nabor dopolnilnih dejavnosti glede na potrebe terena. Strinjam se, da zakonodajo preveč spreminjamo, vendar do sprememb prihaja zaradi pobud s terena. Sedaj spremembe uredbe pripravljamo že tri leta in nedavno so bile sprejete na vladi. Kar pa tiče obdavčitev, tu imam v mislih predvsem pavšal, zadeve še niso pripravljene. Najprej moramo določiti, kaj je kmetija, kdo je kmet in nato slediti temu. Za zdaj je zadeva takšna, kakršna je.« Ta odgovor potrjuje slišano na okrogli mizi, da ko je treba predpisati obveznosti za nosilce dopolnilnih dejavnosti, je regulatorni sistem hiter in učinkovit, ko pa je treba istim dejavnostim priboriti boniteto, pa je vse preveč birokratskih zapletov. Sicer pa ima politika pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva. »Do pred dveh let nas nihče ni povohal« »Ukvarjamo se s prirejo in »Kmečke gospodinje znajo speči in pripraviti toliko dobrega. A si izdelkov ne upajo dati v prodajo, ker se bojijo zakonskih osnov, inšpektorjev.« torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Štajerski 7 upcijsko komisijo njih mesecih bodo sprejeli še predlog in stroji se bodo lahko Foto: Črtomir Goznik te pred svojim nosom, tudi Krapše-vi ne, a kaj ko vsaka hiša potrebuje cestni dovoz, tudi Krapševi. Tudi oni bodo prodajali gradbene parcele," še dodaja Alič. Pobuda za omejitev cestnega prometa tovornih vozil po cesti mimo Krapševe domačije se mu zato zdi optimalna rešitev. S Krapševimi niso našli kompromisne rešitve Še vedno pa ni sprejemljiva za družino Krapša, s katero občini in pripravljavcem OPPN ni uspelo najti skupnega jezika. Cesta je po mnenju Krapševih, ki imajo na Panorami precej zemljišč, še vedno preblizu objekta, v katerem so prenočišča, kar jim ne ustreza. „Povezovalna cesta ni funkcionalna," je prepričana Metka Gutschi, ki trdi, da bo pri objektu njene mame še večji problem, saj da bo cesta od hiše oddaljena le en meter. Zaradi vsega navedenega in številnih drugih po njenem mnenju spornih postopkovnih napak je zaključila z besedami, da se s to zadevo odpravlja na protikorupcijsko komisijo. Dženana Kmetec V • goci donosnost, saj je povprečna Foto: Črtomir Goznik predelavo mleka. Do časa izpred dveh let nas nihče niti povohal ni. Politika je bila tista, ki je spremenila zakon, ki je uvedla prehrambno shemo v zavodih, kar pomeni, da je politika tista, ki kroji prihodnost kmetijstva. Zato naj bodo zakonske osnove takšne, da bomo lahko delali,« je dejal Marko Vogelnik, kmet in nosilec dopolnilnih dejavnosti. Obregnil se je tudi ob administracijo. »Štirje smo zaposleni na kmetiji, od tega se eden ukvarja samo z administracijo, to je grozljivo. Naj nas politika ne uči peči kruha, zakoni pa naj bodo takšni, da ga bomo lahko.« Dodal je, da kmetje nimajo časa brati zakonov in podzakonskih aktov in da naj to nalogo obveščanja kmetov prevzamejo kmetijski svetovalci. »Dober kmet je izobražen kmet. Ob tem vedno malce pokritiziram tudi kmečke žene. Čuda dobrih stvari znajo speči, vendar si jih ne upajo dati na trg. Zakaj ne? Ker se bojijo zakonskih osnov, inšpektorjev. Zakaj? Ker ne poznamo vseh aktov. Stvar politike je tudi, da poišče nelojalno konkurenco, poenostavi davčno politiko, tako da bomo enkrat letno plačali svoj davek državi.« Glede dela inšpektorjev je Cvetko Zupančič še dodal: »Problem inšpekcije je, da se ne aktivira, da bi izločila neregistrirane špekulante, temveč da nadzoruje tiste, ki so registrirani.« Kdaj bodo kmetje spoštovani Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru Dobrot slovenskih kmetij, so se vprašali tudi, kako izboljšati status oziroma ugled kmeta v družbi. »Spoštovani bomo, ko bodo vsi državljani umaknili iz besednjaka besedo kmet, ko jo uporabljajo kot žaljivko. Naše delo je res povezano s smradom ali z vonjem po živini, vendar če želiš hrano pridelati, je to sestavni del tega,« je odgovoril kmet Marko Vogelnik. Tudi na ministrstvu se zavedajo, da je poklic oziroma delo kmeta premalo cenjeno. Prepričani so, da se to sedaj že spreminja, ker potrošniki bolj cenijo hrano in ker se temu področju tudi v izobraževanju daje večji poudarek. Udeleženci so še predlagali, da bi morala vsaka šola ali vrtec otroke peljati na kmetijo in jim razložiti, od kod prideta kruh in mleko. »Vse imamo v svojih rokah,« je bilo še slišati. Mojca Vtič Ptuj • Vsi bi bili veseli še kakega prvošolčka Koliko prvošolcev bo v prihajajočem šolskem letu? Čez dobre tri mesece bodo šestletniki prvič sedli v šolske klopi. Stanje prijav je zdaj več ali manj jasno: na vseh ptujskih šolah je število novincev primerljivo lanskoletnemu. Posebej zadovoljni so lahko na OŠ Breg, kjer bodo v prihodnjem šolskem letu ponovno imeli dva oddelka prvošolcev. A kot pravijo, še vedno imajo rezerve... Vpisi v osnovno šolo za novo šolsko leto potekajo februarja, najmanj tri mesece pred začetkom pouka šola izda prvošolcem potrdilo o šolanju. Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost šest let. Če se odločijo drugače in želijo začetek šolanja odložiti, morajo imeti razlog za to. Tako kot bi načeloma morali argumentirati odločitev za izbiro šole izven šolskega okoliša, v katerem prebivajo. A ker je dogovor med ravnatelji ptujskih šol tak, da se lahko starši odločajo samostojno, njihove želje (po navadi) odobrijo. Je pa to tudi razlog, da so imeli na nekaterih šolah nekajkrat težave z oblikovanjem oddelkov. Letos, kot kaže, kakšnih večjih težav pri tem ne bo. Največji problem je imela pred začetkom tekočega šolskega leta OŠ Breg. Trenutno imajo le 23 prvošolcev in en oddelek. Stanje za prihodnje šolsko leto je bistveno ugodnejše, saj je vpisanih 38 prvošolcev, kar napoveduje oblikovanje dveh oddelkov. Na šoli je v tekočem šolskem letu skupaj 285 učencev. „Pouk v letošnjem letu zaključuje 30 učencev, tako da se nam v prihodnjem letu nekoliko poveča število učencev. Z vpisom smo zadovoljni, čeprav smo imeli po evidenčnih podatkih še nekoliko več možnih učen- cev. Žalosti nas še vedno prisotno mnenje v okolju, da je reka Drava nepremostljiva ovira, ki onemogoča miselni preskok, da je možen tudi vpis učencev z levega brega Drave na OŠ Breg, čeprav so ponekod oddelki zapolnjeni že do maksimuma," pravi ravnatelj Milan Fakin. Na OŠ Ljudski vrt imajo že vrsto let povsem drugačne „težave". Jeseni bodo imeli ponovno tri oddelke prvošolcev. „Trenutno je številka 845 učencev na matični in podružnični šoli skupaj. Od tega je 80 devetošolcev skupaj na obeh šolah. Jeseni prihaja 79 prvošolcev Foto: Črtomir Goznik Število prvošolcev bo primerljivo letošnjemu. Najbolj se veselijo precejšnjega povečanja števila novincev na OS Breg, kjer jih bo septembra 15 več kot trenutno. na matično šolo (trije oddelki) in 22 na podružnico. Na matični šoli smo morali zavrniti nekaj prosilcev iz drugih okolišev zaradi prevelikega števila. Torej bo naslednje šolsko leto na šoli 21 učencev več kot letošnje," pojasnjuje ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Tri prvošolce manj bodo, kot kaže, imeli v prihodnjem šolskem letu na OŠ Mladika. V letošnjem šolskem letu je na šoli 47 prvošolcev, v naslednjem jih je trenutno vpisanih 44. Ravnatelj Bogomir Širovnik sicer še vidi nekaj možnosti za spremembe: „Po izkušnjah zadnjih let se število prvošolčkov do začetka novega šolskega leta še malo spremeni, saj se mlade družine zaradi zaposlitev staršev večkrat selijo. Na srečo v zadnjem obdobju selitve potekajo tudi v Ptuj. Z vpisom smo zadovoljni, veseli bi bili še kakšnega prvošolčka več." Zadovoljni z vpisom so tudi na OŠ Olge Meglič. V šolskem letu 2017/2018 je 346 osnovnošolcev. Oblikovali so dva oddelka prvošol-cev, v katerih je 54 otrok. Po besedah ravnateljice Helene Ocvirk, bo v prihodnjem šolskem letu ta številka nekoliko manjša, in sicer 47. A bistvenih sprememb ne bo, tudi v prihodnje bo delo potekalo v dveh oddelkih novincev. Dženana Kmetec Središče ob Dravi • O trendih varnostnih pojavov Več nezakonitih prehodov in kazni V lanskem letu je v občini Središče ob Dravi naraslo število nezakonitih prehodov meje, manj je bilo tatvin, prometnih nesreč in udeležencev, zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov pa so izdali veliko več plačilnih nalogov kot v letu 2016. V oči v poročilu policijske postaje Ormož pade visoko povečanje predpisanih kazni zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov. Leta 2016 je bilo tovrstnih kršitev 120, leta 2017 pa kar 411, kar pomeni, da gre za 243-odstotno povišanje. Vodja policijskega okoliša Kristijan Dog-ša je dejal, da je ta številka višja tako zaradi njihove večje prisotnosti na terenu kot tudi večjega tranzitnega prometa. Prav slednji seje na podlagi opažanj občanov na državni ces- ti povečal, po oceni župana Jurija Borka kar za 17 %, kar pomeni okrog 107.000 tovornjakov. Občani so potrdili, da občutijo povečanje prometa in da tovornjakarji po glavni cesti vozijo prehitro. Hitrost vožnje v Obrežu in na Grabah Nekaj debate na občinski seji je bilo glede omejitev hitrosti v Obrežu in na Crabah, kjer so prestavili ta- blo za začetek naselja in je pogosto postavljen radar. Policist Dogša je obrazložil, da so na policijsko postajo dobili pisma občanov Obreža, da vozila preveč divjajo in da zahtevajo večkratno prisotnost policistov. Prav zaradi tovrstnih pritožb so policisti na tej cesti od Ormoža proti Središču ob Dravi večkrat prisotni. Borko je pojasnil, da jim je po večkratnem poskušanju pri Direkciji za infrastrukturo uspelo, da se hitrost, razen pri avtobusnih Tovornjakov je na glavni cesti v občini Središče ob Dravi vedno več. postajah, v Obrežu dvigne na 70 km/h. Na Grabah pa so na podlagi pobud krajanov tablo za začetek naselja postavili na pravo mesto in s tem je zdaj tam omejitev 50 km/h in ni možnosti, da bi se omejitev hitrosti dvignila na 70 km/h. Prav tam so policisti zdaj z radarjem pogosto prisotni. Število migrantov se povečuje Lani je bilo 129 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, kar pomeni, da se je število kršitev v primerjavi z letom 2016 povečalo za 72 odstotkov. »To je le zaradi ilegalnih prebežnikov, ni bilo povečanja števila drugih kršitev, kar se pa tiče leta 2018, mislim, da bomo kmalu presegli leto 2017. Ilegalni prehodi se namreč zadnjih 14 dni dogajajo vsaki dan. Niso velike skupine, do 10, ampak vsakodnevno. Večino jih dobimo v Godenincih, Obrežu, na Grabah ali v Šalovcih,« je dejal Kristjan Dogša in dodal, da občani dobro sodelujejo s policijo in prijavljajo nelegalne prestope. KŠ Foto: KS 8 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 Podravje • Začela seje sezona del v vinogradu Nestanovitno vreme ustvarja idealne pogoje za razvoj bolezni Nestanovitno vreme v tem mesecu je ustvarilo idealne pogoje za razvoj bolezni, predvsem peronospore, na vinski trti, opozarja Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in sadjarstvoin svetuje: »Če še nismo opravili prvega škropljenja, ga bo treba nujno opraviti.« Dolga in mrzla zima na vinski trti ni pustila negativnih posledic, vsaj na legah, primernih za trto. »Če je zima ostra, potem je načeloma manj možnosti za razvoj bolezni oidija oz. pepelaste plesni. Če smo imeli infekcijo s to boleznijo že prejšnje leto, je velika verjetnost, da se bolezen pojavi tudi letos,« je izpostavil. Nizke temperature, nato pa višje temperature v aprilu, torej v fazi, ko je trta začela odganjati, so ustvarile odlične pogoje za pršico. »Tako smo letos zasledili močnejše napade prši-ce šiškarice. Sedaj zatiranje pršice z žveplom ni več smiselno, tistim, ki so zatiranje zamudili, pa priporočamo, da v okviru zelenih del odstranijo napadene liste. Sicer pa večjega vpliva na pridelek pršica nima,« je pojasnil. Kot omenjeno so sedaj odlični pogoji za razvoj peronospore, s katero lahko imajo letos glede na vremenske razmere vinogradniki po oceni Reberniška precej težav. »Priporočamo, da so vinogradniki pozorni pri pregledih, namreč to bolezen se zatira preventivno. Če se pojavijo oljni madeži, je to znak, da je infekcija bolezni prisotna, takrat je škropljenje urgentno. Vinogradniki že vedo, da je največja nevarnost peronospore v fazi cvetenja in po cvetenju. Če vinogradniki na kabernikih opazijo belkasti oprh, ki je prav tako znak peronospore, potem je treba vinsko trto nemudoma zaščititi s sistemskimi kurativnimi pripravki.« Vinogradniki v teh dneh oziroma v teh mesecih nimajo opravka le z zatiranjem bolezni, temveč tudi z vlaganjem v žico, z zelenimi deli in oskrbo tal. »Dobra oskrba tal je pomemben faktor pri vinski letini. V vertikalnih nasadih priporočamo mulčenje vsake druge vrste. Ob tem je pomembno, da uničujemo plevel pod trto, da je manj možnosti za razvoj bolezni.« Možnosti za razvoj bolezni zmanjšujejo tudi kakovostno opravljena zelena dela. »To pomeni, da moramo odstraniti odvečne poganjke na rezniku ali na starem lesu. Če tega ne naredimo, potem je več možnosti za razvoj bolezni in rodni nastavki za naslednje leto so bistveno slabši. Pomembno je čiščenje odvečnih mladic na šparonu pri dvošparonski vzgoji, medtem ko pri enošparonski to načeloma ni potrebno. Ugotavljamo, da imamo v zadnjih letih več sončnih dni, tako je dozorevanje bistveno boljše.« Medtem ko je sedaj obilo dela v vinogradu, ga je nekoliko manj v kleteh, predvsem zaradi odličnega lanskega vinskega letnika. »Vina so stabilna in zdrava, saj je bilo grozdje lani izjemno zdravo. Moramo pa paziti na higieno in ob dvigu temperatur v kleteh predvsem na prisotnost žvepla, ki vino ščiti pred oksidacijo. Pomembno je, da kisik - zrak nima dostopa do vina. Bliža se tudi čas polnitev. Priporočamo, da do junija ali vsaj v juniju vino, razen posebnih linij, ustekleničimo, ker ima nato vino čas, da v steklenici lepo zazori,« je o nalogah vinogradnikov in kletarjev še povedal Rebernišek. MV Cirkulane • Vinogradnikov dan pri sveti Ani Poklon svetemu Urbanu V Društvu vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze in Turističnem društvu Cirkulane so v čast zavetniku Urbanu pri cerkvi svete Ane nad Borlom pripravili Vinogradnikov dan. Mašo za vinogradnike je daroval dekan Emil Drev. Sveti Urban je zavetnik grozdja, vina, vinogradnikov, viničarjev in vinogradov, prav poseben pomen ima za haloške vinogradnike. V DVS Haloze so leta 2007 Mestno občino Maribor zaprosili za potomko najsta- Sueti maši u Anini cerkvi je sledilo še druženje ob malici. rejše trte z Lenta in jo tudi dobili. Pri sveti Ani so jo posadili prav na urbanovo nedeljo istega leta. Predsednik haloškega vinogradniško-sadjarske-ga društva Edi Hojnik je pojasnil, da datum ni bil naključno izbran: »V Velikem Vrhu je stala Urbanova cerkev, ki je bila kasneje porušena in požga-na, a se je oltar sveta Urbana ohranil. Obnovljenega so tisti dan postavili v Anino cerkev in ga blagoslovili.« Vse odtlej Strabolšak pohodnike vabi tudi na urbanovo. Pred petimi leti so pri sveti Ani zasadili učni vinograd društva, v katerim raste kar 33 različnih sort trte. Vinograd nameravajo v društvu tudi registrirati, da bodo svoje vino lahko prodajali. V društvu je trenutno več kot dvesto članov, vsako leto medse sprejmejo nekaj novih nadobudne-žev. Eva Milošič Ptuj • Biotehniška šola ŠC Ptuj Dela in znanja ne zmanjka Ogromno raznolikega praktičnega znanja si v času šolanja pridobijo dijaki Biotehniške šole ŠC Ptuj. Delček tega predstavijo na vsakoletni pomladni prireditvi. Letos sojo izpeljali na dveh lokacijah, na obeh so odlično prikazali, s čim vse se ukvarjajo. Biotehniška šola ŠC Ptuj v spomladanskem času, sočasno s prireditvijo Dobrote slovenskih kmetij, vsako leto pripravi dan odprtih vrat. Doslej so goste večinoma vabili na Turnišče, kjer imajo šolsko posestvo. Letos so večino dogodkov preselili na drugo lokacijo, kjer dijaki in učitelji delajo; v šolski dom Grajenščak. „S tem dogodkom se šola predstavi navzven. Pokažemo, kaj delamo in s čim se ukvarjamo. Letos smo posebej ponosni, saj šolanje zaključujejo prvi gastronomi in hotelirji. Svoje zaključne naloge so predstavili ravno na šolskem posestvu na Grajenščaku," pravi Marjan Horvat, ravnatelj Biotehniške šole ŠC Ptuj. V četrtek so medse povabili potencialne delodajalce, ki so jim razkazali šolski vinograd in sadovnjak. V petek so izpeljali praktični prikaz dela v nasadih, pripravili so tudi prav poseben dogodek, Vino pripoveduje. Ob dnevu odprtih vrat so na Turniščah ponudili tudi možnost jahanja konj. Da je pri njih pestro celo leto in da dela nikakor ne zmanjka, dokazujejo tudi statistični podatki. Dijaki skupaj z mentorji obdelujejo 8000 trt in pridelajo okrog 10 tisoč litrov vina. Pridelajo 20-30 ton sadja, odvisno od pogojev. Del sadja namenijo za izdelavo soka, nekaj za sušene krhlje. Zraven svojega kletarijo tudi vino Civis, ki je protokolarno vino Mestne občine Ptuj. Pridelujejo precej poljščin, vzgajajo dišavnice, prodajajo sadike, zdravilne rastline ... Kar nekaj izdelkov ponujajo v Šolski štacuni. Letos šolo obiskuje 207 dijakov, v prihodnjem šolskem letu si želijo čim več novincev, ki jim bodo, kot pravi ravnatelj, z veseljem prenašali znanje iz različnih področij. Dženana Kmetec * —j i éfft h AKt ■HRK MIP ífflBÍ 1 ' V L\-Ji .-.T .'.,' - " .--1 ■' .' . . - i'- ,',■:■■ i ' , Foto: Črtomir Goznik Biotehniška šola ŠC Ptuj ima dve posestvi; na Turniščah in Grajenščaku. Središče ob Dravi • Okusi starih časov Nekoč so vedeli, kaj je dobro V okviru praznika hladetine in prezvuršta na Grabah v občini Središče ob Dravi sta strokovna in potrošniška komisija ocenili enajst prezvurštov. Letos je bila prireditev na Grabah ter prvič v Oljarni in mešalnici Središče ob Dravi. Priznanja so podelili na binko-štno nedeljo na Grabah, nato se je razstava in pokušina hladetine in prezvuršta preselila na lokacijo središke oljarne. »Ocenili smo 11 izdelkov, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije in tudi Medžimurja, prav zato je bila tudi njihova pestrost raznolika. Na splošno lahko govorimo o dobri kakovosti izdelkov. Za tlačenko je pomembno, da izberemo kakovostne sestavine. Mesnega dela mora biti več kot polovica, se pa mora lepo vezati z naravno želatino,« je dejala predsednica strokovne komisije Irena Kos iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Podelili so dve zlati priznanji, pet srebrnih in eno bronasto ter tri priznanja za sodelovanje. Zlato priznanje in naziv naj prezvuršt je po izboru komisije potrošnikov prejela Pridelava mesa na kmetiji Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru. Prejemnica zlatega priznanja po izboru komisije je bila tudi domačinka Renata Požgan Bubek iz Godenincev. Letošnji dogodek v novi podobi, poimenovan »Okusi starih časov, hladetina in prezvuršt dobra kot nekoč«, so pripravili sočasno z dirko starodobnih motociklov. KŠ Foto: EM torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Štajerski 9 V nedeljo bomo izbirali poslance V nedeljo, 3. junija, bodo v 27-letni zgodovini samostojne Slovenije devete državnozborske volitve, že tretjič predčasne. V nadaljevanju predstavljamo kandidate, ki se za poslansko funkcijo potegujejo na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz, Slovenskih goric in na ormoškem koncu. Kandidatom smo zastavili vprašanje, kateri gospodarski ukrep predlagajo za izboljšanje gospodarskega stanja v državi in kateri projekt bi podprli v volilnem okraju, kjer kandidarajo. Nekatere stranke in kandidati kljub večkratnim pozivom na vprašanja niso odgovorili, zato pri predstavitvi navajamo samo njihovo ime in priimek. Stranke oz. kandidatne liste smo razporedili po vrstnem redu, kije enak razporeditvi na volilnih lističih. 1. Stranka slovenskega naroda (SSN) Aleksander Zamuda, SSN, VO 2 in 9: »Kot poslanec se bom zavzemal za celovit gospodarski in kulturni razvoj naše države, ne le dveh okrajev, v katerih bi bil izvoljen. Moja in strankina prednostna naloga je zaščita ter rast slovenskega naroda, njegove identitete in ozemeljske celovitosti. Zavedamo se, da lahko to dosežemo edino z uravnoteženo gospodarsko rastjo. Odločno smo proti naseljevanju ekonomskih migrantov, ki na račun socialnih pomoči siromašijo naš proračun ter s svojo veliko rodnostjo izpodrivajo slovenski narod. Eden izmed ključnih elementov enakomerne ter decentralizirane gospodarske rasti je tudi sodobna ter posodobljena prometna infrastruktura. Vanjo sodi tudi načrtovana cestna povezava Ptuj-Ormož, vendar ne kot glavna cesta z izvennivojskimi križanji, ki za te kraje pomeni katastrofo, kjer bo umrlo ogromno ljudi. Zato se bom zavzemal za prekategorizacijo v avtocesto ali pa vsaj hitro cesto, ki jo to območje nujno potrebuje in si jo tudi zasluži.« Miroslav Letonja, SSN, VO 10 in 11: »SSN se bo zavzemala za izgradnjo gospodarske in narodne infrastrukture, ki je pogoj za hitrejši napredek na vseh ostalih področjih. Gospodarska prihodnost mora temeljiti na principu tržnega gospodarstva. V SSN se zavedamo, da je moč države odvisna od gospodarskih uspehov. Vstopanje tujega kapitala mora biti kontrolirano. Podpiramo razvoj malega fleksibilnega podjetništva.« 2. Piratska stranka Barbara Repič, Piratska stranka, VO 2 Robert Križanič, Piratska stranka, VO 9 Robert Križanič, Piratska stranka, V010 Žiga Urbanija, Piratska stranka, V011 3. Solidarnost Klavdija Žabot, Solidarnost, VO 2: »Prvi ukrep bi bil, da bi na meji dosledno zavrnili vso hrano, ki vsebuje ostanke v Sloveniji prepovedanih fitofar-macevtskih sredstev ali veterinarskih zdravil, konzervansov, dodatkov, z doslednim nadzorom prodaje v trgovinah za preprečevanje uvoza mimo mejnega nadzora. Drugi ukrep, ki bi ga predlagala, je ciljno čiščenje zaraslih površin. Gre za približno 80.000 ha in dodatnih 5 % v zadnjih 20 letih zaraslih gozdnih površin, ki bi se lahko uporabljale za pridobivanje krme za živinorejo. S temi ukrepi bi lahko postopoma zmanjšali uvoz hrane za okrog 400 milijonov evrov letno (1 % BDP), ki bi ostali v državi, povečali samooskrbo in ustvarili okoli 20.000 delovnih mest. Glede na lokalne danosti je v občini Ormož mnogo možnosti za razvoj socialnega podjetništva (bodisi v obliki kmetij, trgovin, obrti itd.). S tem bi lahko zaposlili tudi ranljive skupine ljudi. Drugi ukrep bi bil ureditev tržnic za prodajo lokalnih produktov, podprla bi projekt povečanja energetske učinkovitosti turističnih destinacij ter integracijo obnovljivih virov energije s ciljem znižanja energetskih stroškov.« Jolanda Zagorc, Solidarnost, VO 9 Marko Vuk, Solidarnost, V010 Marija Moravec, Solidarnost, VO 11 4. Levica Biserka Škrinjar, Levica, VO 2: »Če želimo zagotoviti gospodarski razvoj, bo treba izvajati projekte in gospodarske ukrepe, ki bodo zagotavljali družbeno, ekonomsko in socialno [ vključenost vseh: od mladih, da se ne bodo preseljevali v tujino, do starejših, da bodo lahko dostojno preživljali svojo starost. Blaginja za vse, ne le za peščico. To je geslo in program Levice. Podprla bom vse gospodarske ukrepe in projekte, ki bodo zasledovali ali pripomogli k doseganju teh ciljev. Podpiram izgradnjo dvopasovnice, čeprav menim, da bi Ormožu za gospodarsko rast in konkurenčno prednost bolj koristila hitra cesta. Zelo podpiram vzpostavitev obrtno-poslovne cone. Mlade moramo pritegniti v načrtovanje vizije razvoja, jim prisluhniti ter omogočiti, da se njihovi idejni projekti realizirajo, saj bodo tako prepoznali možnost uresničitve svojega življenja v domačih krajih. Podprla bom tudi vsak trajnostno naravnan projekt, ki bi povezal naravne danosti z razgibano kulturno, kulinarično in splošno turistično ponudbo naših krajev.« Lara Štrokaj, Levica, VO 9: »Levica bo povečala financiranje znanosti in raziskovanja na 1 % BDP do konca mandata, kar bo omogočilo zaposlovanje mladih inovatorjev v znanosti, tehnologiji in gospodarstvu ter preprečilo beg možganov, ki je posebej pereč v naših krajih. Povezovanje podjetij v verige bo zagotovilo večjo dodano vrednost končnim izdelkom, preoblikovanje verige TUŠ v zadrugo v lasti dobaviteljev ter porabnikov pa omogočilo dostop do kakovostne domače hrane po dostojni ceni. SDH moramo preoblikovati v organ za upravljanje podjetij, ne za njihovo razprodajo. V občinah 9. VO podpiram nadaljnje vlaganje v infrastrukturne projekte. Pomembno je tudi povečanje mreže javnih prevozov in kolesarskih poti. Posebej podpiram delovanje društev (kultura, šport), medgeneracijskega sožitja in humanitarnih dejavnosti. S sanacijo stavb in dodelitvijo stanovanj mladim družinam in družinam pod pragom revščine si bomo kot družba povrnili kanček dostojanstva.« Boštjan Koražija, Levica, VO 10: »Gospodarstvo v dobro človeka, živali in narave je moje osnovno vodilo, zato bom podprl vse ukrepe, ki bodo k temu pripomogli. Socialno podjetništvo in zadružništvo (prehramb-na samooskrba, stanovanjski fond) ter gospodarske grozde moramo konkretneje spodbujati. Potrebujemo stabilno financiranje raziskovalno-izo-braževalnih ustanov za razvoj produktov in tehnologij, vzporedno moramo ohranjati in razvijati demokratični nadzor nad učinki novih tehnologij na področju zasebnosti, avtonomije in človekovega dostojanstva. Obnova, nadgradnja in urejanje novih kapacitet javno dostopne infrastrukture, investicije v fond javnih neprofitnih stanovanj, večplastne prilagoditve na podnebne spremembe, energetska sanacija javnih objektov, skrb za mestni drevesni fond, zavetišče za živali, to so projekti, ki imajo zmeraj mojo podporo. Povezovanje ustvarjalcev s področja kulture ter obrti mladih (npr. Furstova hiša) prepoznavam kot zelo dragoceno.« Marjana Vidmar, Levica, VO 11: »Slovenija ima veliko naravne danosti za razvoj zelenega gospodarstva, ki ga vidim kot pogoj za dolgoročni izhod iz krize. Potrebna je spodbuda za delovanje malih ekoloških kmetij za gojenje zelenjave, da bi dosegli čim višjo raven samooskrbe. Veliko ljudi se vrača k naravi, domači hrani, to je treba izkoristiti s podporo majhnim turističnim kmetijam. Za vse to potrebujemo tudi zavestno odločitev za čisto okolje in naravo. Dodatna sredstva moramo usmeriti v razvoj kadrov in raziskovalno dejavnost. Podpiram projekte povezovanja javnih izobraževalno-raziskovalnih ustanov in lokalnega okolja. Vzorčni primer je lahko Punkt Podlehnik. Podpiram tudi prizadevanja občin za izboljšanje javne infrastrukture. Smiselno bi bilo ustanoviti lokalno banko semen za avtohtone sorte zelenjave in sadja.« 5. SD Ivan Zadravec, SD, VO 2: »Na ravni države sem prepričan, da je treba večje napore usmeriti v pogoje za ustanavljanje inkubatorjev start-up zagonskih podjetij. V okviru inkubatorjev bi bila nudena pomoč pri najemu prostorov, vzpostavitvi proizvodnje, mentorstvu, svetovanju, logistični podpori, računovodstvu, pridobivanju nepovratnih sredstev. Še posebej so tukaj mišljeni mladi. Preko inkubatorjev bi lažje razvili svoje ideje in produkte ter se zaposlili, s tem bi se vračali v domači kraj. Naloga države bi bila, da sofinancira ustanavljanje in delovanje takšnih inkubatorjev. Na ravni volilnega okraja, v katerem kandidiram, si bom prizadeval za izgradnjo kolesarske transverzale (Italija, Avstrija, Slovenija) ter lokalnih krakov kolesarskih stez po naših treh občinah (Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž). Hkrati je ob kolesarskih stezah treba zgraditi polnilne točke za avtodome. Prav tako bi podprl projekte izgradnje rastlinjakov za pridelavo vrtnin ob vrtinah tople vode (Hardek, Vičanci, Vu-zmetinci). Če bi se izkazal interes zasebnih investitorjev za izgradnjo term, bi se šlo tudi v to smer.« Karmen Kolarič, SD, VO 9: »Slovensko šolstvo potrebuje pametno nadgradnjo, da bo sposobno razvijati osebnosti, talente, znanja in kompetence za 21. stoletje. Ljudi je treba motivirati in spodbujati za sistematično vseživljenj-sko učenje, da osvojimo drugačna znanja in veščine, ki jih bomo potrebovali zaradi spremenjene narave dela. Vse to pomeni pospešena vlaganja v raziskave in razvoj. Želim izboljšati razmere mladih po končanem šolanju, med drugim je treba spodbujati financiranje gospodarstva v mlade, polne znanja, energije in želje, da se izkažejo ter dejansko uporabijo in unovčijo svoje pridobljeno znanje. V volilnem okraju, kjer kandidiram, bi podprla ureditev dostopnih stanovanj za vse generacije - vse več državljank in državljanov, med njimi največ mladih in mladih družin, težje dostopa do stanovanj. Stremela bom k temu, da se zaženejo projekti za reševanje stanovanjskega problema ljudi s pomočjo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj po zgledu Dunaja.« Nuška Gajšek, SD, V010: »Program SD vsebuje veliko dobrih ukrepov. Sama dajem prednost davčnemu prestrukturiranju za razbremenitev srednjega razreda. Nova davčna lestvica bo razbremenila plače in omogočila ljudem več razpoložljivega dohodka, ta pa večjo potrošnjo, kar bo imelo ugoden učinek na gospodarstvo. Moji napori bodo usmerjeni tudi v to, da Ptuju ponovno utrdimo status v regiji, da ne bo več pomislekov o tem, ali še izpolnjujemo pogoje za mestno občino ali ne. To območje pestijo veliki infrastrukturni problemi, kar se kaže tudi ob zdajšnji zapori starega mostu. Ceste so uničene, odseki brez pločnikov so nevarni za pešce, predvsem za otroke, kjer predstavljajo šolske poti. Treba je aktivno vstopiti v odločanje glede trase obvoznice in zagotoviti, da ta ne bo dodatno obremenila ampak razbremenila prometne tokove na Ptuju. Ptuj je slovensko najstarejše mesto, zakladnica tisočletij, a kljub temu njegovi največji zakladi ležijo po kleteh, zaklenjeni v depoje, daleč od oči javnosti. Zato bo projekt, ki ga bom podprla, tudi ta, da zagotovimo pogoje za ureditev arheološkega muzeja.« Dejan Levanič, SD, VO 11: »Zavedamo se, da je dobiček podjetij osnova za več vlaganj v nove tehnologije, trge in inovativne produkte. Ni pa prisotno dovolj zavedanja, da so ta dobiček s svojim delom soustvarjali tudi zaposleni, zato je v sistem udeležbe delavcev pri dobičku vključeno bistveno premalo podjetij. To moramo spremeniti. Tukaj je ključ do boljše produktivnosti in višje dodane vrednosti. Povsem jasno je: če pričakujemo več od ljudi, moramo v ljudi več vlagati. V njihovo znanje, varnost, zadovoljstvo, pripadnost, motivacijo. V domači regiji vidim največ potenciala v turizmu in kmetijstvu. Gostje, ki bodo Slovenijo prepoznali kot zeleno, aktivno, zdravo destinacijo za vrhunska doživetja, bodo pripravljeni plačati višjo ceno. Prednost slovenskega kmetijstva je, da imamo dobro ohranjeno naravo ter prevladujoč model družinskega trajno-stno naravnanega kmetijstva, na čemer lahko gradimo kakovost in višjo dodano vrednost. Okrepiti je treba program za celostni razvoj Haloz ter jih še dodatno finančno podkrepiti. Zavzemal se bom za čim prejšnjo določitev trase hitre ceste Ptuj-Ormož, ki ne bo dodatno obremenila prometnih tokov na Ptuju in v okolici, ter njeno izgradnjo.« 6. Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSI) Andreja Kovačec Vezjak, ZSI, VO 2: »Zavzemala se bom za vzpostavitev učinkovitega obrambno-varnostnega sistema (uvedbo obveznega vojaškega usposabljanja za potrebe Slovenije: za stalni sestav, civilno zaščito, policijo, dostop do zdravstvenih storitev v razumnem roku, brez privilegijev, ter strog nadzor odtekanja denarja od zavarovalnic do zdravstva. Na področju sociale pa za ustrezna razmerja med delom -100 %, pokojnino -80 % in socialno pomočjo -40 % z dodatki ter postavitev plačilne discipline na vseh področjih v gospodarstvu. V volilnem okraju, kjer kandidiram, bom podprla naslednje projekte: ustvarjanje pogojev za podjetništvo v ormoški regiji, ki samo po sebi vpliva na zmanjšanje brezposelnosti in s tem na odseljevanje mladih, gospodarsko okrevanje podeželja, tehnološki razvoj pridelave, obnovitev in povečanje trajnih nasadov, rastlinjakov in ponovno uvedbo slovenskih avtohtonih semen in rastlin, čisti zrak in zdravo pitno vodo za vse, koriščenje obnovljivih virov energije ter izvedbo projekta obnove in ponovne železniške povezave s slovenskim, hrvaškim in madžarskim železniškim omrežjem.« 10 Štajerski1TEDNIK Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 t V \ Ivan Bolfek, ZSI, VO 9 in 10: »Zavzemal se bom za vzpostavitev samostojnega raziskovalnega sodno-finanč-nega inštituta za revizijo lastninjenja vse od leta 1990 do danes, ukinitev zastaranja, ukinitev imunitet, za način kaznovanja in sojenja. Tej kraji je treba stopiti na prste in vsaj del pokrade-^^^^ nega vrniti državljanom, kajti tu gre ^ za približno 70 milijard evrov, ki ležijo nekje v tujini. Kot vemo, se v MO Ptuj ne dogaja nič, če pa se, se aktivnosti začnejo le v času pred volitvami. Da ne pozabimo - MO Ptuj ni samo mesto Ptuj, sem spadajo tudi okoliške vasi, Slovenske gorice in Haloze. Zavzemal se bom, da MO Ptuj zaživi predvsem na področju kmetijstva in kulture. Ljudi, ki so željni delati, je treba finančno podpreti z brezobrestnimi krediti in jim zagotoviti čim lažji dostop do potrebne dokumentacije. Malim in družinskim podjetjem pa omogočiti preprosto poslovanje kot to poznamo npr. v sosednji Avstriji - kjer plača mali kmet za kmečki turizem letno dajatev ne glede na to, koliko je prodal. Pozabite na davčne blagajne. Takoj je treba obnoviti tudi vso infrastrukturo.« Rajko Osojnik, ZSI, VO11: »Glede na to, da sem že sam upokojen, se bom najprej zavzemal za vzpostavitev dinamičnega pokojninskega sistema, ki bo ob pomanjkanju denarja v pokojninski blagajni nižal le najvišje pokojnine. Različni pogoji upokojitve so izrazito krivični do mlajših generacij upokojencev, saj jim za daljšo delovno dobo izračunajo manjšo pokojnino. Ponovno je treba usposobiti in zagnati slovensko industrijo, ki smo jo nekoč že imeli. Boril se bom za izboljšanje zakonodaje v prehranski verigi in za nadzor nad izvorom živil. Prepovedati je treba škodljive sestavine živil kakor tudi CSO. Našim kmetom je treba odpreti prednostne poti do prodajnih polic v trgovini, jim omogočiti dostop do avtohtonih semen ter več prodajnih kanalov do kupcev oziroma potrošnikov. Ker so na Haloze povsem pozabili - predvsem pa na starejše ljudi in upokojence, je nujna izgradnja doma za ostarele občane na območju Haloz. To prinaša tudi nove zaposlitve. Posodobiti je treba infrastrukturo na celotnem območju Haloz. Dosedanji politiki so na te kraje povsem pozabili in to me zelo žalosti.« 7. Andrej Čuš in Zeleni Slovenije Rado Antolič, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, VO 2 Andrej Čuš, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, VO 9 in 10: »Predlagali bomo debirokratizacijo ter povrnitev vseh davčnih bremen na stopnjo pred __krizo. Delavcem bomo višje plače zagotovili z davčno razbremenitvijo nižjega in srednjega sloja. Trenutno imamo v Sloveniji v veljavi več kot 20.000 predpisov in zakonov, kar je nenormalno, saj birokracija duši ljudi, gospodarstvo, gostinstvo, podjetništvo in kmetijstvo. Namesto da bi se ljudje ukvarjali z delom, se morajo dnevno učiti o novi birokraciji ter problemih. Za razvoj regije bomo predlagali več ukrepov. Med drugim Zakon o pomoči Spodnjemu Podravju, s katerim bomo zagotovili dodatna finančna sredstva iz naslova skladnega regionalnega razvoja, torej za ptujsko-ormoški del ter Haloze in Slovenske gorice. Kot pobudnik izgradnje urgentnega centra bom bdel nad potekom in izgradnjo projekta, saj ne smemo dovoliti, da se s projektom odlaša ali zamuja. Ker če bi urgentni center dobili jutri, bi bilo že zdavnaj prepozno.« Jernej Čuš, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, V011: »Za izboljšanje gospodarskega stanja v državi si bom prizadeval za zmanjšanje davkov in bremen delavcev, da bodo lahko več potrošili, ter spodbude za investicije in nova delovna mesta, pri čemer potrebujemo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ureditev zakonodaje s področja start upov in blockchain tehnologij. Na območju regije je treba dati podporo zakonu o Halozah, s katerim bomo zagotovili več sredstev za to območje.« 8. SDS Danijel Vrbnjak, SDS, VO 2: »V prvi vrsti je treba zagotoviti stabilne temelje za gospodarstvo. Trg dela in kapitala je treba osvoboditi ovir, ki zavirajo konkurenčnost, hkrati pa poskrbeti za dejavnike, ki dolgoročno pospešujejo rast skupne produktivnosti. Eden izmed takšnih dejavnikov je spodbujanje podjetij k vlaganju in investiranju v nove tehnologije, s čimer bodo konku-renčnejša. Poenostaviti je treba preveč zapleteno birokracijo in razmišljati o zgodnejšem vključevanju dijakov ter študentov v proizvodne procese. Zagotovitev ustrezne cestne povezave je ena izmed prioritet, ki se jih je treba lotiti takoj. Ne gre le za povezavo Or-mož-Ptuj, ampak tudi povezavo na avtocesto Varaždin. Ureditev poslovne cone ter drugih lokacij, zanimivih za investitorje, se je treba hitro lotiti. Ne smemo čakati, da nas najdejo investitorji, ampak moramo sami izoblikovati potencialne perspektivne projekte.« Jože Lenart, SDS, VO 9: »Sem za ponovno razpravo o možnostih za ustanovitev od šest do osem pokrajin. Ena od teh bi morala biti 'spodnjepod-ravska regija' s centrom v Ptuju. Od začetih projektov na Ptujskem se bom zavzemal za nadaljevanje izgradnje infrastrukture za zaščito podtalnice. Nadaljevali bomo pobudo za gradnjo južne obvoznice niže Ptuja, vključno z novim mostom čez Dravo. Vložil bom vse napore v nova delovna mesta za mlade, da bi ostali doma, ker je s tem povezan ves razvoj. Da bi podjetja več investirala, bom predlagal razbremenitev gospodarstva tako po finančni kot po administrativni plati. Treba je doseči tudi večjo produktivnost, spodbujati inovativnost in tehnološki razvoj ter odpirati nova delovna mesta z dodano vrednostjo, ki bodo zaposlenim prinašala visoke plače. Podjetij, ki zaposlenim delavcem prinašajo plačo, ki ne zadostuje niti za preživetje, ne smemo dovoliti odpirati. Predlagal bom umik države iz gospodarstva v podjetjih, kjer lastništvo res ni nujno potrebno. Ne vidim razloga za lastništvo države v podjetjih, kot sta Telekom in Petrol.« Nuša Ferenčič, SDS, VO 10: »Eden izmed mojih ciljev je debirokratizacija države in vseh postopkov. Trenutno veljavnih 20.321 zakonskih, podzakonskih predpisov duši sistem in onemogoča razvoj. Ukinila bi tudi davčne blagajne, gospodarstvo pa razbremenila z znižanjem stopnje DDV na 20 %. Za nujne življenjske potrebščine bi H i uvedla 5-odstotni davek, bi pa zviša- la prag pavšalne obdavčitve, s čimer j f bi davčno razbremenili mikro, mini in * srednja podjetja. Tudi plače bi razbre- menila dela dajatev. Podpiram umestitev južne trase za hitro cesto Ptuj-Or-mož, prav tako se bom zavzela za urejanje cestne problematike na območju občine Hajdina. Kmetje obdelujejo zemljo na vodovarstvenem območju, kjer so omejeni s selektivno možnostjo izbire pridelovanja poljščin in prenizko odškodnino za to. Podpiram delitev nadomestnih zemljišč kmetom in dvig višine odškodnine s sedanje 'de minimis' na ustrezno višino.« Suzana Lep Šimenko, SDS, VO 11: »Zavzela se bom za nižjo obremenitev plač, ki posledično pomeni višje neto plače za zaposlene, zmanjšanje birokracije in skrajšanje postopkov pri pridobivanju dovoljenj, za spremembo izobraževalnega sistema glede na potrebe gospodarstva, za davčne počitnice za novo nastala podjetja, decentralizacijo Slovenije in več evropskih sredstev v Spodnje Podravje. Na območju Haloz si želim nadaljevati dosedanja prizadevanja za posebno obravnavo tega območja, in sicer na način, da se za razvoj območja skozi kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem namenijo posebna finančna sredstva (podobno, kot je država namenila Pomurju). Na območju Dravskega polja bom spodbujala razvoj gospodarstva skozi širitve obrtnih con in za njih potrebne infrastrukture (obvoznica Kidričevo) ter si prizadevala, da se v degradirana območja, kot so gramoznice, vpeljejo vsebine, ki spodbujajo razvoj turizma in malega gospodarstva. Podpiram spremembe prostorskih načrtov na tem območju, ki ne uničujejo kakovostnih kmetijskih zemljišč, in vse projekte, ki lahko kakorkoli pripomorejo h kakovostnejši pitni vodi na našem območju.« 9. Stranka Alenke Bratušek Milan Feguš, Stranka Alenke Bratušek, VO 2 «T jr i Darko Jazbec, Stranka Alenke Bratušek, VO 9 ■ -i f Vladimir Koritnik, Stranka Alenke Bratušek, VO 11 Skupna izjava kandidatov: »Za kandidaturo smo se odločili, ker smo prepričani, da morajo Slovenijo voditi pošteni, izkušeni in odločni politiki. Alenka Bratušek je vrsto let vodila direktorat za proračun na Ministrstvu za finance. Z znanjem financ in ekonomije si je nato v času največje krize upala prevzeti krmilo države, odločno je ukrepala in jo rešila pred bankrotom. Enako odločno bomo zdaj izboljšali zdravstvo, pokojnine in položaj naših mladih.« Maks Ferk, Stranka Alenke Bratušek, VO 10: »Kot ključni ukrep za zagon gospodarstva vidim poenostavitev upravnih postopkov in procesov odločanja na vseh nivojih, spodbujanje ukrepov zaposlovanja mladih, da se prepreči odhod mladih v tujino, in vzpostavitev kapitalske podpore za spodbujanje malega in srednjega podjetništva, vključno s start-up. V volilnem okraju, kjer kandidiram, bom podprl tri pomembne projekte, in sicer: izgradnjo urgentnega centra Ptuj, začetek gradnje in dokončanje cestne povezave Ptuj-Ormož, pri čemer zagovarjam »južno varianto«, pozornost pa bom namenil tudi varovanju okolja in posledično skrbi za zdravo pitno vodo na celotnem območju Spodnjega Podravja.« 10. Za zdravo družbo Jožef Sraka, Za zdravo družbo, VO 2 Jasmina Gayatri Hrastnik, Za zdravo družbo: V011 Alenka Vindiš, Za zdravo družbo, VO 9 in 10: »Potrebujemo več podjetniških inkubatorjev za preprečevanje odhoda visokotehnološkega kadra v tujino. Poenostaviti je treba postopke za lažje poslovanje naših podjetij ter pritegnitev tujih investicij v Slovenijo in s tem odpiranje novih delovnih mest. Ob vsem tem je nujno sprejeti ukrepe za povečanje plačilne discipline za omogočanje normalnega poslovanja podjetij. Imam ničelno toleranco do netrajnostnih naložb. Ne tuj ne domači investitor ne bi smel dobiti dovoljenj, še manj pa subvencij vlade za investicije, ki negativno vplivajo na okolje. Ključni problem našega območja vidim v odlivu mladih v tujino. Potrebovali bi konkreten projekt, ki bi mladim na Ptuju in v okolici nudil nova delovna mesta. Zavzela bi se za izgraditev zabaviščnega parka v stilu Kurentlandije. V svojih volilnih okrajih bom podprla še obnovo stavb in izboljšave na cestni infrastrukturi.« 11.DeSUS Emil Kumer, DeSUS, VO 2: »Predlagal bom projekte, ki bodo zagotavljali večjo samooskrbo s hrano. Premalo izkoriščamo danosti, ki nam jih daje narava. Prvorazredna zemlja, reka Drava in kanal Drave lahko namakata celotno Dravsko polje. Pod rastlinjaki, v katerih je pridelava mogoča 10 mesecev na leto, bi lahko pridelovali npr. solato za celo Evropo, kar bi omogočilo nova delovna mesta. Konkretno v VO, kjer kandidiram, podpiram gradnjo hitre ceste Ormož-Corišnica proti Ptuju in navezavo na avtocestno povezavo v Slovenski Bistrici.« Marta Tušek, DeSUS, VO 9: »Najprej bom predlagala reorganizacijo javnega sektorja. Naslednji ukrep bo, da se na vodilna delovna mesta in v uprave podjetij v državni lasti kadrujejo ljudje, ki se bodo izkazali s potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da niso v kazenskem postopku za gospodarske kršitve. Skrajšati bo treba postopke pri pridobivanju dokumentacije za investicije za nova delovna mesta mladih izšolanih kadrov. Predlagala bom, da se dobički podjetij vlagajo v posodobitve in v nove investicije, del ustvarjenega dobička pa razdeli med zaposlene. Zahtevala bom tudi, da se šolajo kadri za potrebe gospodarstva. Predvsem bom podprla zakon o dolgotrajni oskrbi starejših in vseh drugih pomoči potrebnih prebivalcev. Podprla bom tudi gradnjo oskrbovanih stanovanj za starejše in najemnih neprofitnih stanovanj za mlade družine, ureditev potrebne infrastrukture in varnih poti. Podpirala bom projekte ureditve tržnice na Ptuju in ureditev starega mestnega jedra. Podprla bom socialno naravnane projekte.« Aleksandra Pivec, DeSUS, VO 10: »Slovensko gospodarstvo sloni na mikro in malih podjetjih, saj jih je več kot 99 %. Zavzela se bom za ustanovitev ministrstva za malo gospodarstvo in za ureditev zakonodajnih okvirov (sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov), odpravo administrativnih ovir za poenostavitev poslovanja, digitalno transformacijo, odpravo ovir ter pomoč pri internacionalizaciji obrti in podjetništva, učinkovit sistem poklicnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, prenovo izobraževalnih sistemov, stimulacije za prevzemnike družinskih podjetij. Treba bo strniti vrste ptujske politike in gospodarstva ter Ptuju priboriti kakšno od države podprto investicijo tipa Magna. Za odpravljanje regionalnih neravnovesij si bom prizadevala za ustanovitev regij. Zavzemala se bom za ohranitev vseh regijskih inštitucij na Ptuju. Prednostno se bom posvetila projektom za zagotavljanje dostojnega socialnega in zdravstvenega položaja prebivalcev, izgradnji neprofitnih stanovanj za mlade in oskrbovanih stanovanj za starejše ter projektom za večjo možnost zaposlovanja vseh generacij.« torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Štajerski 11 Marko Maučič, DeSUS, VO 11: »Nekoč je bila slovenska lesna industrija zelo razvita in svetovno priznana, številna delovna mesta so izhajala iz predelave lesa, Danes pa je le še nekaj svetlih izjem. Les je treba predelati doma in prodajati finalne lesne izdelke, saj le tako lahko ustvarimo veliko dodano vrednost in številna delovna mesta. Zelo si bom prizadeval za ponovno oživitev in novo ustanovitev podjetij za predelavo lesa. Tistim pa, ki to že uspešno delajo, je treba omogočiti dostop do lesa, kolikor ga potrebujejo, z državnimi spodbudami nagrajevati višjo stopnjo predelave. Ker zelo dobro poznam delovanje lokalne skupnosti, si bom prizadeval, da država spoštuje svoje lastne zakone pri financiranju občin in jim dodeli toliko sredstev, kot jim po zakonu pripada, brez vsakoletnih pogajanj o višini primerne porabe.« 12. Socialistična partija Slovenije Darja Čagran Ste me I a k, Socialistična partija Slovenije, VO 2 Aleš Puh, Socialistična partija Slovenije, VO 9 Dušan Grdiša, Socialistična partija Slovenije, V010 Rok Nagode, Socialistična partija Slovenije, V011 13. Združena Levica in Sloga Mitja Šprah, Združena levica in Sloga, VO 2 Nadja Ritlop, Združena levica in Sloga, VO 9 Živa Ladič, Združena levica in Sloga, V010 Jure Jurjovič, Združena Levica in Sloga, VO 11: »Predlagal bi davke in prispevke, ki bi zagotovili kakovost življenja ljudi in družbe. Še posebej zavračamo davek na nepremičnine, na podlagi katerega bodo revnejši plačevali višje davke kot premožnejši. Edini nov davek bo obdavčitev vseh nakazil v davčne oaze. Predlagali bomo tudi ukinitev davčnih blagajn. Želim si ustanovitve skupine strokovnjakov, ki bi Evropski komisiji dokazali, da v primeru NLB ni bilo nobene državne pomoči. Uvedli bomo davčne ugodnosti za prve zaposlitve, štipendiranje, delovno prakso... Delodajalci, ki ponujajo prve zaposlitve, štipendiranje ali delovne prakse, morajo uživati določene davčne in druge ugodnosti. Zavzel se bom tudi za spodbude za razvoj turizma v kraju in okolici in s tem za odpiranje novih delovnih mest, ki jih regija nujno potrebuje. Prav tako bom predlagal ukinitev dvojnega obdavčevanja delavcev migrantov, kar je v našem okolju zelo pereče.« 14. Gibanje Skupaj Naprej Marjana Blažke, Skupaj Naprej, VO 2 Dušan Mesaric, Skupaj Naprej, VO 9 Gorazd Ladinek, Skupaj Naprej, V010 in 11 15. Dobra država Bogomir Luči, Dobra država, VO 2: »Kot poslanec se bom zavzemal za zmanjšanje oziroma maksimalno odpravo plačilne nediscipline. Nesprejemljivo je, da kmetje čakamo na plačilo svojih pridelkov leto in več. Treba je sprejeti zakon o kmetijskih zadrugah, da bo možna kazenska in materialna odgovornost posameznikov, ki delajo nevestno. Podpiral bom projekte, ki bodo zagotavljali nova in zagotovljena delovna mesta. V okolju, kjer kandidiram, v tem trenutku žal ni na vidiku nobenega projekta. Tako je na žalost že več kot desetletje. Obljuba o 'hitri cesti' Ormož-Ptuj je bolj iluzija, obljubljena je bila že nekajkrat in vedno v času volitev. Prepričan sem, da bi morali izkoristiti moderno železniško progo, ki pelje skozi Ormož. Zavzel sem bom tudi za čim bolj kakovostno izkoriščenost zemljišč nekdanje TSO. Med domačini je polno idej, kaj narediti z območjem nekdanjega glinokopa. Povezal bom te ideje v cilj, ki bo v Ormož privabil investitorje. Predvsem pa moramo doseči spremembo oblasti na lokalnem nivoju, ki je že več kot desetletje dobesedno cokla razvoja v naših krajih.« Matija Zoreč, Dobra država, VO 9: »Kot poslanec se bom zavzemal za ekonomijo, ki naj temelji na energetski učinkovitosti. Moj cilj bo usmerjen v projekte za zmanjšanje odvisnosti Slovenije od fosilnih goriv. Zavzemal se bom, da bo prihodnost Slovenije usmerjena v razvoj obnovljivih virov energije, kot so sončne in vetrne elektrarne, vodna energija ... Hkrati se bom zavzemal za spodbujanje ustvarjanja visoke dodane vrednosti izdelkom na bio osnovi na vseh področjih gospodarstva (tekstilna, plastična, papirniška industrija, gradbeništvo...). SV Slovenija je doživela degradacijo in opuščanje kmetijskih površin. Nekonku-renčnost je povzročila opuščanje in propadanje kmetijske dejavnosti na področju pridelave zelenjave. Lokacijsko regija meji na tri države. Prav to predstavlja odličen potencial za vzpostavitev zelenega vvellnes turizma. Podpiram projekte in tudi sam se bom zavzemal, da povežem vse tiste, ki delujejo na področju kmetijstva, turizma, storitev aktivnega preživljanja časa, vvellnes turizma v krožno gospodarstvo.« Tereza Vidovič, Dobra država, VO 10 in 11: »V državnem zboru bo moj cilj predvsem ta, da bo država skrbela za to, da se mladi izobraženci, ki so svoje pridobljeno znanje na naših fakultetah nadgradili z izkušnjami v tujini, spet vrnejo domov. In to so tisti mladi, ki bodo lahko prevzemali vodstvene položaje in tako zagotavljali čim več novih in kakovostnih delovnih mest ter takšne plače, ki bodo zagotavljale normalne delovne in življenjske pogoje. Kraji, kjer kandidiram, že dalj časa stagnirajo. Vrsto let opazujemo padec kakovosti življenja na Ptujskem, tako na zdravstvenem kot gospodarskem področju. Kot poslanka bom svoje delovanje v lokalnem območju usmerila v povezovanje in enotno delovanje turističnih destinacij Spodnjega Podravja. Poskrbela bom za vzpostavitev arheološkega muzeja. V to štejem tudi ureditev starega jedra mesta Ptuj s tržnico, ureditev statusa gradu Bori, gradu Tur-nišče in drugih objektov. Seveda bom k urejanju tega maksimalno pritegnila nevladne organizacije, civilne iniciative in dala možnost, da s svojimi idejami pri tem sodelujejo vse občanke in občani.« 16. SLS Emil Trstenjak, SLS, VO 2: »Na področju podjetništva se bom zavzemal za nagrade države za novo zaposlene, za finančno pomoč pri zagonu novih podjetij, za zmanjšanje davkov za nova podjetja v določenem obdobju, za zmanjšanje davkov za zaposlene in dvig minimalne plače ter za spodbujanje inovacij v podjetjih. Predlagal bom enostavno, hitro in cenovno konkurenčno ponudbo infrastrukture za domače in tuje vlagatelje ter za zagotovitev stabilnega poslovnega okolja. Zavzemal se bom za pravno državo, ki mora zagotavljati hiter in pravičen pravni sistem. Podprl bom umik politike iz gospodarstva in s tem ukinitev političnega kadrovanja. Naj najzahtevnejša mesta v podjetjih zavzamejo strokovnjaki - sposobni ljudje, ne pa 'kupljeni' po politični poti. V regiji je treba izpeljati že predolgo odprt projekt hitre ceste Ormož-Ptuj, v kmetijstvu podpreti samooskrbo, saj imamo idealne pogoje in pridne kmete. Potegniti je treba namakalni sistem tudi v oddaljenejše kraje od izvora vode. Podprl bom razvoj institucij, ki s svojimi programi izobražujejo in razvijajo mlad kader na področju kmetijstva in drugje.« Janez Horvat, SLS, VO 9: »Za izboljšanje gospodarskega stanja v državi bom predlagal razbremenitev gospodarstva, znižanje davkov z dohodninsko reformo in razvojno kapico ter uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi bomo delo davčno razbremenili. S tem pa zagotovili višjo dodano vrednost in boljše delovne pogoje. V lokalnem okolju se bom zavzemal za izgradnjo nujno potrebne hitre ceste Ptuj-Ormož (južna varianta). Podprl bom prijaznejšo kmetijsko politiko za našega kmeta, da ga razbremeni prevelike administracije in vodenja nepotrebnih evidenc. Podprl bom pridelavo zdrave hrane, samooskrbo, najprej odkup od domačih kmetov. Podprl bom izgradnjo namakalnih sistemov in gradnjo tovarne sladkorja. Podpiral bom takšno gospodarstvo, da se bodo lahko mladi zaposlovali doma in se ne izseljevali iz našega volilnega okraja. Podprl bom tudi poenostavitev potrebnih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov.« Miša Pušenjak, SLS, V010: »Celo življenje sem sicer vpeta v kmetijstvo, ki je verjetno še v slabšem stanju kot gospodarstvo. Vseeno menim, da je nujno začeti z razbremenitvijo administracije in davčnih obremenitev, predvsem obremenitev delovne sile. Menim, da bi bilo treba tudi finančno spodbujati in vpeljati davčne razbremenitve za začetek delovanja novih obrtnikov in manjših slovenskih družinskih podjetij, ne pa vlagati velike vsote denarja v velike, megalomanske projekte. Seveda bi želela večji del svojega dela posvetiti razmeram in izboljšanju le--teh v kmetijstvu. V moji volilni enoti bi predvsem rada podprla vse projekte, ki bi pospeševali lokalno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, ter projekte, ki bi pospeševali lokalni, a zeleni turizem. Ta naj temelji na lokalni, domači ponudbi vsega, kar imamo pokazati in ponuditi. Predvsem si želim več možnosti za podporo lokalnim obrtnikom, dopolnilni dejavnosti na kmetijah in malim družinskim podjetjem, med katere štejem tudi male družinske kmetije. Žal takih projektov trenutno v mojem volilnem okraju ne najdem veliko.« Suzana Lara Krause, SLS; V011: »Na prvem mestu je treba veliko narediti /na področju šolstva - da bomo imeli ustrezne in zaposljive kadre za delovna IfcL ^ mesta z dodano vrednostjo. Hkrati je treba gospodarstvo in podjetja davčno razbremeniti, da bodo lahko zadihala in vlagala v razvoj. Ljudi je treba primerno plačati, da bodo lahko trošili in s tem omogočili razcvet ekonomije. Hkrati se bom zavzemala za ključne razvojne projekte, kot sta tretja razvojna os in posodobitev železnice. V volilnem okraju, kjer kandidiram, bom podprla ureditev širokopasovnega interneta, ki danes spada k osnovni infrastrukturi. Zavzemala se bom za izboljšanje pogojev za turizem (debirokratizacija malih turističnih ponudnikov) in za pavšalno davčno ureditev. Ključen je sprejem zakona za razvoj Haloz - glede na to, da gre za problemsko področje, obmejno območje, ki je ogroženo zaradi slabe demografske slike, saj se mladi zaradi pomanjkanja delovnih mest in težjih pogojev za življenje izseljujejo. Zavzemam se za razpršeno gradnjo - več pristojnosti glede urejanja prostora bi morali dati občinam, ne pa da se diktira iz Ljubljane.« 17. ReSET Maja Halec, ReSET, VO 2 Nataša Rodeš, ReSET, VO 9 Anja Rodeš, ReSET, VO 10 in 11 18. Nova Slovenija (NSi) Simon Kolmanič, NSi, VO 2: »Gospodarskega stanja v Sloveniji z enim samim ukrepom ni mogoče izboljšati, treba je izvesti celo vrsto usklajenih ukrepov. Med njimi je prav gotov znižanje davkov, ki bodo gospodarstvu prinesli več sredstev za vlaganja, delavcem pa večje plače. V svojem volilnem okraju konkretno podpiram izgradnjo hitre ceste med Ptujem in Ormožem, ki jo na ormoškem koncu nujno potrebujemo, vladajoči politiki pa jo neprestano obljubljajo, pri čemer je bila zadnja obljuba za začetek del 15. maja, a kot je videti, stroji še ne brnijo. Drugi nič manj pereč problem je Gimnazija Ormož, kjer bi vztrajal pri polnem financiranju države.« Petra Žiher Sok, NSi, VO 9: »Pospešila bom izdajo gradbenih dovoljenj ter spremenila zakonodajo na področju priprave prostorskih načrtov, kar bo zagnalo investicije, s tem pa povečalo zaposlenost in prihodke v državno blagajno, kar pomeni boljše življenje za vse državljane, od naših najmanjših do upokojencev. Pospešila bom izvedbo hitre ceste Ptuj-Ormož za utrditev gospodarstva, uredila povezavo vseh občin v našem volilnem okraju s kolesarskimi stezami za pospešitev turizma. Za razvoj kmetijstva bom po posameznih občinah uvedla kmetijske cone.« Klemen Rutar, NSi, VO 10: »Zmanjšali bomo davčno obremenitev plač, tako da bodo lahko podjetniki svojim zaposlenim za opravljeno delo izplačevali višje neto plače. Če jim tega ne omogočimo v Sloveniji, jim bodo to omogočili v tujini. Poenostavili bomo birokratske zahteve, skrajšali postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj, povečali odgovornost v državni upravi in digitalizirali upravne postopke, kar bo olajšalo investiranje in poslovanje naših podjetnikov. Zavzemal se bom za dokončno izgradnjo in vzpostavitev Urgentnega centra Ptuj. Poleg tega predlagam povišanje splošne dohodninske olajšave, kar bi rešilo položaj delavcev, ki delajo v Avstriji in morajo zato v Sloveniji doplačevati dohodnino.« Dušan Pernek, NSi, VO 11: »Smo za odgovorno politiko in umik politike iz gospodarstva, kar zagovarjam tudi jaz. Ustvariti želimo pogoje za razvoj turizma in visoko tehnoloških podjetij, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne gospodarske panoge, torej trajno-stni turizem in visoko tehnologijo. V volilnem okraju, kjer kandidiram, bom predlagal naslednje konkretne projekte: vzpodbujanje samooskrbe, ekološke pridelave hrane in razvoj turizma. Vsekakor bom podprl tudi projekt ptujske obvoznice in čimprejšnje dokončanje sanacije starega mostu.« 19. SMC Mojca Žnidarič, SMC, VO 2: »Med drugim se bom zavzemala za krepitev spodbud za domače in tuje vlagatelje, spodbujanje investicij v turizem, podpirala bom spodbude za razvoj družinskih hotelov, turističnih kmetij, gradnjo rastlinjakov. Nujno je doseči zmanjševanje strukturne brezposelnosti, tudi z ukrepi za nove zaposlitve v dejavnosti skrbi za starejše, z aktiviranjem dolgotrajno brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči in povečanjem mobilnosti brezposelnih.« Prepričana je, da je na območju upravne enote Ormož nujno privabiti nove investitorje. Najbolj potrebna so, tako meni, delovna mesta za ženske. »Prav tako se, na primer tudi z aktiviranjem vrtine na Hardeku, lahko v bližini postavijo rastlinjaki, ki bi nam prinesli nova delovna mesta in lokalno pridelano hrano. Moja ključna naloga bo dokončanje gradnje naše glavne ceste z elementi hitre ceste Ormož-Hajdina, kjer se bo gradnja v kratkem že začela,« o projektih, ki bi jih kot poslanka podpirala, pravi Žnidaričeva. Marta Tuš, SMC, VO 9: »Predlagala bom posodobitev obstoječega železniškega omrežja in nadgradnjo cestnih osi, kar bo koristilo gospodarstvu. Uvažamo več hrane, kot je izvažamo, zato bom predlagala subvencije za povečano pridelavo hrane s ciljem samooskrbe v Sloveniji. Tudi zdravstveno stanje v Sloveniji potrebuje izboljšave. Predlagala bom čimprejšnje sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi na domu. Prav tako se bom zavzela za 12 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 izgradnjo urgentnega centra na Ptuju in projekt hitre ceste med Ormožem in Ptujem po južni varianti. V našem okraju bom podprla pilotni projekt dolgotrajne oskrbe na domu.« Dejan Bračko, SMC, VO 10: »Prizadeval si bom za višjo zaposlenost in zaposljivost, dostojno plačana kakovostna delovna mesta, družinam prijazno delovno okolje in enake pogoje na trgu dela skozi odpravo prekarnosti. Kot poslanec bom predlagal postavitev logističnega centra na trasi Šentilj— Cruškovje. Zavzemam se za dokončanje hitre ceste Ormož-Ptuj. Prizadeval si bom, da se določi najprimernejša in najsprejemljivejša rešitev za umestitev zadnje trase od Markovcev do avtocestnega odseka med Mariborom in Cruškovjem, ki bo omogočila tudi kakovosten razvoj turistične dejavnosti na Ptujskem jezeru.« Jernej Gole, SMC, VO 11: »Gospodarstvo in kmetijstvo bi spodbujal z ukrepi za obmejna problemska območja, kamor spadajo tudi Haloze. S spremembo zakonodajnih zahtev in predpisov bi lahko zagotovili prijaznejše in primernejše življenjske razmere na tem območju. Zavzemal se bom za pravičnejšo porazdelitev denarja kmetijam, ki se ukvarjajo s pridelavo varne in lokalno pridelane hrane na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja. Moj cilj je tudi podpora nadaljnjemu prestrukturiranju vinogradništva v vinorodnem podokolišu Haloze in razvoju družinskih kmetij. Potrebna je umestitev kulturne dediščine v programe razvoja turizma za objekte v državni, občinski in zasebni lasti in krepitev dostopnejših razvojnih spodbud za domače vlagatelje za nova delovna mesta s podporo razvoju poslovnim conam v občinah Cirkulane, Majšperk, Videm in Kidričevo. Nujna je izgradnja ceste Ormož-Ptuj s povezavo na mejni prehod Zavrč in medsebojne cestne povezave med urbanimi središči v Halozah.« 20. Lista novinarja Bojana Požarja Uroš Kop, Lista novinarja Bojana Požarja, VO 2 in 9 Goran Gumze, Lista novinarja Bojana Požarja, V010 Fabia Janžekovič Korez, Lista novinarja Bojana Požarja, V011 21. SNS Jani Ivanuša, SNS, VO 2: »Na gospodarskem področju se bom zavzemal za pavšalno obdavčitev obrtnikov, malih in srednjih podjetij. V svojem volilnem okraju si bom prizadeval za pridobitev avtocestne povezave z osrednjo Slovenijo in ponovni zagon proizvodnje tovarne sladkorja Ormož.« Dejan Horvat, SNS, VO 9: »Prvi ukrep na državni ravni bi bil zmanjšanje DDV in davka na dobiček. Z zmanjšanjem DDV bi ustvarili večjo kupno moč, če pa bi zmanjšali davek na dobiček, bi postali bolj zanimivi za investitorje in tuja podjetja. S tem bi v Sloveniji krožilo več denarja, izboljšala bi se blaginja,« je povedal Horvat. Glede DDV je dodal, da bi bilo treba zgornjo mejo spustiti na 19 in spodnjo na 6 %. Prepričan je, da bi se zaradi teh ukrepov trošilo več denarja, tako da izguba zaradi znižanja davka ne bi nastala. »Seveda bi se zavzemal za razbremenitev plač v smeri, da bi delavec dobil višji neto. Med neto in bruto zneskom plače je enostavno prevelika razlika,« je dodal. Projekt, ki bi ga Horvat podprl v domačem okolju, pa je izgradnja hitre ceste Ptuj-Ormož. »Enostavno se ne morem strinjati s tem,da nam „ptičarji" jemljejo nekaj, kar je v nacionalnem interesu. Preostali projekti, za katere se bom zavzemal, se zagotovo nanašajo na kmetijstvo, kajti tukaj živim in kandidiram na podeželju.« Zavzemal se bo tudi za spremembe na področju kmetijstva, saj meni, da morajo kmetje po dostojnih cenah prodati pridelke, saj jim to omogoča tudi dostojno življenje. »Obvezno potrebujemo dve dodatni letali za boj proti neurjem, kajti toča na našem območju enostavno povzroči preveč škode. Seveda je treba tudi kmete finančno spodbuditi, da bi vlagali v namakalne sisteme ter zaščito proti naravnim vplivom.« Blanka Korošec, SNS, V010 Folko Pucanja, SNS, V011 22. Lista Marjana Šarca (LMŠ) Aljaž Kovačič, LMŠ, VO 2: »Za učinkovito gospodarstvo je treba nujno zagotoviti konkurenčno poslovno okolje, ki omogoča stimulativne plače. To je tako socialni kot tudi gospodarski ukrep. Z zmanjšanjem obremenitve dela bomo dosegli večjo razliko za delavca, prav tako bi zaradi tega delodajalec lažje zaposloval in razvijal podjetje. Projekti, za katere bi se kot poslanec zavzemal, se nanašajo na ureditev prometne infrastrukture do naših krajev. Prevečkrat smo bili izigrani z gradnjo hitre ceste. Ko bo slednje delovalo, se bo ustavil beg možganov v Maribor, Ljubljano in tujino.« Nina Žitek, LMŠ, VO 9: »Najprej bi poenostavila postopke birokracije, ki so preveč zapleteni in nemalokrat razlog, da se gospodarstveniki umaknejo v tujino. V stranki LMŠ se zavedamo, da je treba dati večjo težo malim obrtnikom in majhnim podjetjem ter nujno urediti, da se prepreči plačilna nedisciplina ter da se uredijo regresni zahtevki. Vzporedno moramo oblikovati nove poti za trajnostno gospodarstvo in digitalizacijo. Na našem območju je treba izboljšati sistem celovite oskrbe s pitno vodo in ravnanje z odpadnimi vodami v Podravju. Vodovodna infrastruktura je slaba, kar posledično vpliva tudi na samo kakovost vode. Prav tako je pomembno, da se začne urejati kanalizacijsko omrežje, ker je ponekod v teh krajih še nedograjeno.« Lovro Lapanja, LMŠ, VO 10 in 11: »V Sloveniji moramo močno spodbujati podjetniško okolje, in to ne le z besedami, ampak z dejanji. Potrebujemo racionalno državo, kar lahko dosežemo z debirokratizacijo sistema, potrebujemo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, povezovanje med podjetji, univerzami in inštituti ter spodbudno davčno politiko. Slovenija potrebuje tudi diplomacijo, ki bo bolj učinkovito povezovala tuja podjetja z domačimi. Ključno se mi zdi mladim ponuditi razlog, da ostanejo doma. To pomeni stabilne in varne zaposlitve, treba pa urediti tudi stanovanjsko problematiko.« 23. Kangler@Primc-Združena desnica Miran Hergula, Kangler@Primc--Združena desnica, VO 2: »V prvi vrsti je treba reformirati pravosodje, da se bodo zaustavila korupcija, vzpostavila plačilna disciplina, končalo izkoriščanje elit pri javnem naročanju (nova . . ureditev javnega naročanja), razbre- meniti plače, da se v Sloveniji širijo proizvodnje visokih tehnologij. Tako bo več delovnih mest, višje plače ter pokojnine in mladi ne bodo odhajali v tujino. Obrtnikom, družinskim podjetjem in kmetom je treba poenostaviti upravne, davčne in druge postopke, da bodo lahko ohranili in nadaljevali dejavnost. Povečati je treba samooskrbo Slovenije s hrano in električno energijo ter obdelati les v slovenskih proizvodnjah. Zagotovo je treba najprej dokončati hitro cesto Ptuj-Ormož in tako ponuditi hitro cestno povezavo za domačine in investitorje, da pridejo v Ormož. Prav tako je treba podpreti odkup doma pridelane hrane in ponovno zagnati tovarno sladkorja v Ormožu. Mladim družinam je treba ponuditi ekonomske pogoje (delovna mesta, stanovanja), da ostanejo v Ormožu.« Franc Pukšič, Kangler@Primc-Združena desnica, VO 9 in 10: »Želim, da se ponovno glasno in učinkovito sliši za naš Ptuj, v smislu enakopravnosti na državnem nivoju in svetlejše prihodnosti za naše gospodarstvo, družine in obdelana polja ter marljive roke prebivalstva. Z vašimi glasovi na volitvah bom v vladni koaliciji zahteval: pravično financiranje urgentnega centra na m -sšflr > f Ptuju in konec korupcije v zdravstvu na državni ravni, dokončanje projekta obvoznice od Ptuja do Ormoža v štirih letih ter ponovno uvedbo investicijskega denarja občinam. Čas je, da pasivno postane znova aktivno. Pred dvajsetimi leti smo skupaj začeli orati brazde v neobdelana območja Slovenskih goric in Dravsko-Ptujskega polja. Naše delo je pustilo pozitivne sledi. Tri leta nagovarjanj in spodbud iz okolice mi je dalo pogum in moč za ponovno kandidaturo na državnozborskih volitvah. Z vašimi glasovi bom v vladni koaliciji zahteval sanacijo državnih cest skozi naše občine, soinvestiranje iz proračuna za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in ponovno uvedbo investicijskega denarja za občin. Čas je, da začnemo znova orati tam, kjer smo pred leti orali zadnjo brazdo.« Zdenka Holc, Kangler@Primc--Združena desnica, VO 11: »V prvi vrsti se zavzemam za rešitev razpadajočega slovenskega zdravstva. Vse to bo mogoče urediti le, če bo Združena desnica skupaj z menoj sestavljala vladno koalicijo. Podpiram prizadevanja za več denarja občinam za zagotavljanje zadostnega financiranja, za pomoč v Halozah za hribovite kmetije, sanacijo propadajočega gradu Ravno polje v Kungoti pri Ptuju ter za projektiranje in realizacijo projekta v Kidričevem in Vidmu pri Ptuju, skupaj za večjo poplavno varnost.« 24. Gospodarsko aktivna stranka (GAS) Kristina Vargazon, GAS, VO 2 Milan Zamuda, GAS, V010 Skupni odgovor: »Zavzemali se bomo za zmanjšanje administrativnih ovir na vseh področjih delovanja gospodarstva, umik države iz upravljavskih funkcij družb, kjer je to možno, za iskanje kompromisnih zakonskih rešitev za zagotavljanje interesov slovenskih gospodarskih družb enakovrednih evropski zakonodaji oz. preprečevanje sprejemanja slovenske zakonodaje, ki predpisuje ostrejše pogoje, kot so v evropskih direktivah, za odpravo koncesijskih omejitev in omogočanje konkurence v panogah, ki so trenutno pod popolno kontrolo države (npr. pogrebništvo, notarstvo), za pavšalno obdavčitev malega gospodarstva, izboljšanje plačilne discipline, za hitrejše in učinkovitejše izvršilne postopke, za revitalizacijo tradicionalnih obrtniških panog in izkoriščanje potenciala surovin ter tradicije, za boj proti delu na črno, izboljšanje črpanja razpoložljivih sredstev iz EU ... Na državnem in lokalnem nivoju bomo delovali v skladu s sloganom GAS, Gospodarno, Aktivno, Složno! in bomo podprli vse dobre predloge ne glede na to, kdo bo predlagatelj.« MG, DK, MZ, MV, ML, EM Foto: Črtomir Goznik in arhiv strank Slavko Šega, GAS, VO 9 in 11 I Slovenija • Tretje predčasne parlamentarne volitve Do petka sklepni del kampanje Na osmih državnozborskih volitvah se bo za naklonjenost nekaj več 1,7 milijona volivcev potegovalo več kot 1.600 kandidatov na 25 kandidatnih listah. Vstopamo v sklepni del kampanje, pritegniti predvsem neopredeljene nedeljo bodo volivci svoj glas lahko v katerem bodo stranke stopnje- volivce. Med drugim z organizacijo oddali predčasno, od danes do četrt-vale svoje aktivnosti in poskušale večjih dogodkov. Še pred volilno ka na enem od 63 volišč, večinoma na sedežih okrajnih volilnih komisij, ki bodo odprta med 7. in 19. uro. Do jutri je mogoče zahtevati še nekatere posebne oblike glasovanja, med drugim za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča ter glasovanje na domu. Stranke in liste, ki so se podale v volilno tekmo, imajo za nagovarjanje volivcev čas le še do petka do polnoči, ko se bo volilna kampanja, ki se je začela 4. maja, uradno končala in bo nastopil volilni molk. Tega bo treba spoštovati vse do zaprtja volišč na volilno nedeljo, vsakršno nagovarjanje volivcev bo v tem času prepovedano. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah je še precej volivcev takih, ki niso odločeni, katero stranko bodo volili. Tako je v tem tednu pričakovati stopnjevanje strankarskih aktivnosti, priložnost za prepričevanje, da so najboljši, bodo predstavniki strank dobili tudi na soočenjih, ki jih v tednu pred volitvami pripravljajo različni mediji. Politične stranke se za prepričevanje volivcev poslužujejo najrazličnejših prijemov. V kampanji so padle tudi nekatere težke besede, posamezne volilne obljube in izjave so odmevale tudi v širši javnosti. Politične stranke in posamezni kandidati so se kampanje lotili na različne, bolj ali manj posrečene načine, z nekaterimi pa so vzbudili tudi precej pozornosti javnosti in različne odzive. STA Nogomet Drava obdržala prednost pred Nafto, za nagrado s Triglavom Ob Veržeju v nižjo ligo tudi Zarica Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Rokomet Ormožani sezono končali na 8. mestu Stran 15 Nogomet Cirkulane so prvak Superlige Stran 15 iPoiluiajh naí na í tu flRHBMi ...........J. ^1.111 J---l-ili-riM Foto: Črtomir Goznik Po Dravi in Ptujskem jezeru po 13 letih ponovno z ladjo. območju še vedno poteka. Čim prej naj v prazne lokale naselijo dejavnosti, trenutno je v starem mestnem jedru kar 72 praznih lokalov. Mestno jedro potrebuje več drznih podjetnikov. Družba Radio-Tednik je že petič za svoje zveste poslušalce oz. bralce organizirala vlak zvestobe. V Ormožu so odprli nov supermarket Tuš. V občini Markovci načrtujejo, da bodo ob dravskem kanalu v Zabov-cih zgradili ciljno-razgledni stolp, visok okoli 25 m, z opazovalnico, restavracijo in spremljajočimi prostori za okrog štiri milijone evrov. V občini Videm ni samo vroče zaradi civilne iniciative proti umestitvi hitre ceste skozi Šturmovce, oblikuje se namreč že druga, za odpravo hmeljnih nasadov po celotni občini, še zlasti pa tistega ob vrtcu. Ob Pu-hovi se bo v kratkem začela gradnja velikega poslovno-trgovskega centra skupine Hypo z izvajalci, velikega kar 25.000 m2. Ptuj - mesto električnih avtomobilčkov? V teh dneh so po ptujskih ulicah in trgih začeli voziti električni avtomobilčki. Gre za projekt mobilnosti, nadgradnje projekta turističnega vlakca in s katerim se želijo Terme Ptuj na čim hitrejši način povezati z mestom in okolico. Ker ne razvijejo več kot 20 km na uro, nekih posebnih pogojev za njihovo vožnjo ni, tudi vozniško dovoljenje ni potrebno. % Jp1 Po 12 letih je na ptujske ulice in trge ponovno zapeljal turistični vlakec. V ČS Rogoznica so vse bolj nezadovoljni, saj ne vedo, kaj se dogaja s projekti za njihovo kanalizacijo, pa tudi obljubljene obnove Doma krajanov Rogoznica ni od nikoder. Na območju, kjer živi 3700 prebivalcev, so aktivne že tri civilne iniciative: Nova vas, Podvinci in Žabjak. V Pod-vincih celo razmišljajo o samostojni občini, če se ne bo v kratkem začela graditi infrastruktura, v Žabjaku pa se celo spogledujejo z občino De-strnik, kjer je na tem področju veliko bolje. Ptujski mestni svetniki so potrdili več predinvesticijskih projektov, med drugim tudi športno-priredit-venega centra, ki naj bi ga zgradili na pomožnem nogometnem igrišču ob Mestnem stadionu. Na drugem festivalu Z glasbo do srca sta slavila ansambel Katrca in Marko Mulec. V okviru 10. praznika občine Destrnik so odprli kmečki turizem pri Lovre-cu v Jiršovcih in destrniško Viničari-jo. Prvi občinski praznik so praznovali v Cirkulanah. Do novih zemljišč za Gajke z razlastitvijo Zgodovinski arhiv Ptuj je pripravil okroglo mizo ob 100. obletnici rojstva Antona Klasinca, profesorja, klasičnega filozofa in prvega ravnatelja Mestnega, danes Zgodovinskega arhiva na Ptuju, ki se je trajno zapisal v slovensko arhivistiko in zgodovinopisje. V Lenartu se je izoblikovala civilna iniciativa, ki nasprotuje izgradnji obvoznice. Prvi slovenski opozorili stavki sodnikov so se pridružili tudi ptujski in ormoški sodniki. V Dornavi so letos zaključili večletno naložbo v izgradnjo kanalizacijskega omrežja v nižinskem delu občine, ki je stala skupaj tri milijone evrov. V ČS Panorama so nezadovoljni zaradi počasne izgradnje infrastrukture, podobno je v ČS Jezero, kjer zahtevajo tudi dodatek k pogodbi za Gajke. Ptujski boksar Dejan Zavec je zabeležil že svojo 25. profesionalno zmago, v dvorani Tabor premagal Marca Cattikasa. V Termah Ptuj so odprli novi ptujski park - park Fortuna z vetrnico zdravja. Do novih zemljišče na Gajke bodo prišli z razlastitvijo, saj sporazumen odkup kljub neštetim poizkusom ni uspel. Ptujski Lions klub je ob svoji 10-le-tnici predal v uporabo mobilni sto-pniščni vzpenjalnik Pokrajinskemu muzeju Ptuj, ki bo omogočil gibalno oviranim ljudem neposreden dostop do muzejskih zbirk na gradu. Ptuj je že drugič gostil slovensko Prangerijado. Pri Svetem Tomažu so obnovili splošno in zobno ambulanto. Prebivalci Peršonove ulice na Ptuju, kjer že skoraj 30 let opozarjajo odgovorne, dajim ob nalivih zaliva kleti zaradi neurejene kanalizacije odvoda meteornih voda, so le dočakali sprejem v Mestni hiši na Ptuju. Začel se je tudi pregled kanalizacije, podobno je bilo že pred 10 leti, drugih rešitev še ni na vidiku ali pač - z drugo fazo projekta podtalnice? Agis plus se je povezal s TPV Novo mesto, da bi skupaj lažje konkurirali globalnim izzivom. Še ena ptujska investicija bo morala preskočiti več ovir - predvidena gradnja druge in tretje faze tribun na Mestnem stadionu. Občina Majšperk bo letos za svoj največji projekt, urejanje turistične infrastrukture Ptujske Gore, porabila okrog milijon evrov. V občini Benedikt bodo vse sile vložili v gradnjo termalnega parka Term Benedikt. Industrijska cona v Moškanjcih je razprodana. Pri obnovi vodnega gradu v Budini je vse ostalo le pri papirjih. Proračunski sklad za izgradnjo kulturne dvorane je najučinkovitejši in najtransparentnejši način za zbiranje sredstev. Zgradili naj bi jo skupaj z garažno hišo na območju nekdanjih vojaških skladišč ob Potrčevi cesti v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012 -Ptuj partner. Toča uničila okrog šest tisoč objektov Sredi julija je v Lovrencu na Dravskem polju ponovno zgorelo več sto ton odpadnih gum. V Ormožu so podpisali pogodbo za gradnjo telovadnice na Kogu. V CS Panorama iščejo rešitev za ribnik v Orešju, gre za šest do sedem ha veliko območje, ki bi ga bilo mogoče urediti kot krajinski park po vzoru Dupleka. Že od izgradnje ptujskega podvoza je aktualna problematika ureditve prehoda čez cesto in železniško progo pri trgovini Borovo. Ena od možnih in najbolj realnih rešitev bi bila izgradnja podhoda z lokali. V občini Haj-dina so se pričela prva dela iz projekta zaščite podtalnice, projekt sedmih občin, povezan z varovanjem vodnih virov Dravskega in Ptujskega polja. Pričela se je sanacija asfaltnih brežin na kroni Ptujskegajezera. Na letošnjem izboru za mis Štajerske na Ptuju so bile najlepše: zmagovalka Janja Gašljevič, prva spremljevalka Tjaša Nedeljko in druga spremljevalka Sabina Rajh. Na Ptujskem je bilo v katastrofalnem neurju z močnim vetrom in točo 15. in 16. avgusta poškodovanih okrog šest tisoč objektov, škoda je ogromna. Pomoč potrebujejo vsi: kmetje, podjetniki, družine, posamezniki, institucije. Na trgu pred PSC Hajdina so 14. avgusta svečano odprli skulpturo z vodo, ki simbolizira številko sedem, kolikor je naselij v občini Hajdina, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Na 39. festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju so slavili Novi spomini, ki so odnesli kar štiri nagrade. V novozgrajeni poslovno--stanovanjski zgradbi v Leskovcu so Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina odprli težko pričakovano pošto, v njej so tudi prostori TD Klopotec Leskovec. V Kidričevem so ob tamkajšnji OŠ odprli nov vrtec. Cerkev sv. Ožbalta, ki je kulturni spomenik prve kategorije, so obnovili z darovi vernikov. Prireditev ob 60-letnici Štajerskega tednika in 45-letnici Radia Ptuj z bralci in poslušalci je potekala v Gorišnici, s poslovnimi partnerji pa v hotelu Primus. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je stara 60 let. Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice so odprli nove prostore pediatričnih ambulant. Ptujska godba je dobila svojega 30. kapelnika, Fredija Simoniča. V Spuhlji so svečano odprli večnamensko dvorano, s katero so Spuhljani dobili svoj novi dom, četrti po vrsti tudi domači gasilci, ki praznujejo 80-letnico delovanja. Župani najstarejših mest iz držav članic EU in partnerskih mest so na simpoziju Stara mesta - skrbi in priložnosti - na Ptuju govorili o dediščini starih mest kot skupni evropski dediščini. Na Vrazovem trgu na Ptuju so odprli kavarno MuziKafe - stičišče kulture in dobrega počutja. V ptujski bolnišnici so izvedli prvo vstavitev umetnih kolkov, karje nadvse pomemben korak za njeno prihodnost. Na ptujskem gradu obnovili znameniti Peruzzijev portal in vhodna vrata. Na Ptuju so ustanovili Društvo generala Maistra. V Termah so odprli še drugi park - Evropski drevored lip, ki povezuje Terme z igriščem za golf. Ptujski del obka-nalske ceste je zgrajen, na pločnik in kolesarsko stezo pa bo treba še počakati. Projekt Megalaxie se še ni pričel, saj so bile zavrnjene vse vloge za začetek gradnje nekaterih objektov. Ormoška gimnazija praznuje 10-letnico delovanja. Obnova hotela Mitra, ki zgodbe Ptuja pripoveduje skozi hotelsko zgodbo, je stala skupaj 2,5 milijona evrov. Ob dnevu Rudolfa Maistra je na Ptuju potekala državna proslava, na kateri se je skozi scenarij in režijo Petra Srpčiča govorilo o Maistrovi dediščini. Ministrstvo za šolstvo in šport je MO Ptuj odobrilo 2,5 milijona evrov za izgradnjo večnamenske dvorane na lokaciji pomožnega igrišča. Teritorialna obramba občine Ptuj - čvrsta in zgledna organizacija - praznuje 40 let. V Termah pričakujejo sedemmi-lijontega obiskovalca. Družba Radi-o-Tednik Ptuj je povabila že na 11. prireditev Za male in velike ter na 18. Orfejčkovo parado. Pripravila: MG torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^-¿nJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, prežganka, piščančji golaž, polenta, cvetačna juha, rizi porova juha, lazanja, kostna juha, pečena korenčkovajuha, čufti, pire krompir, paprikaš, testenine, solata, mandarina bizi, zelena solata, paradižnikova solata, piščančja bedra, hrenovka, pire solata, jagode s jabolko jogurtove rezine z hruška široki rezanci, solata, krompir, špinača, smetano nektarinami pijana nevesta malinova strjenka z jogurtom Pečena piščančja bedra Sestavine: 1/3 skodelice olivnega olja, 1/4 skodelice sveže stisnjenega limoninega soka, 1/4 skodelice nasekljanega peteršilj, 2 žlici svežega nasekljanega origana, 1 žlička soli, 1/2 žličke popra, 4 piščančja bedra. V veliki posodi dobro premešamo olje, limonin sok, peteršilj, origano, sol in poper. Polovico mešanice odlijemo v manjšo posodo. V omako, v večji posodi, dodamo piščančja bedra in jih dobro premešamo. Žar segrejemo na srednjo temperaturi. Piščanca pečemo 25 minut, dokler termometer, ki ga zapičimo v najdebelejši del mesa, ne pokaže 77 °C in je sok, ki izteče ob prebadanju, bister. Piščančje kose položimo na servirni krožnik in po njih polijemo preostanek marinade, ki smo jo shranili. Jogurtovo pecivo z nektarinami/breskvami Sestavine za 8 oseb: 2 jajci, 1 skodelica sladkorja, 2 skodelici moke, 1 skodelica jogurta, 0,5 vrečke pecilnega praška, 1 vrečka vanilijinega sladkorja, 0,75 skodelice olja, 3-4 nektarine ali breskve. Z metlico ali električnim mešalnikom penasto umešamo jajca in sladkor. Moko presejemo s pecilnim praškom. Med mešanjem jajcem postopoma dodajamo jogurt, vanilijin sladkor, olje in moko s pecilnim praškom. Vklopimo pečico in jo naravnamo na 200 °C. Pekač namastimo ali obložimo s peki papirjem. Nektarine ali breskve narežemo na krhlje. Testo vlijemo v pekač, poravnamo in po vrhu razporedimo krhlje sadja. V ogreti pečici pečemo 20 minut. Pečeno pecivo pustimo v pekaču, da se ohladi do mlačnega. Narežemo ga na pravokotnike. Zeleni nasveti Poletna nega rastlin Največja in najbujnejša rast rastlin je poleti, ko obiramo številne plodove, a moramo za dobro bero tudi pravilno poskrbeti za vse rastline. Veliko nevarnost poleg bolezni in škodljivcev predstavljajo vremenske razmere, kot so: suša, toča in nenadne temperaturne spremembe. Temperatura Poleti so visoke temperature, kar je seveda normalno. Ker se podnebje in z njim vreme spreminja, so nas pretekla leta naučila, da se poletje kaj hitro spremeni v deževno. A pogosteje pride le do nekaj deževnih dni, ki močno vplivajo na stanje rastlin. Te doživijo temperaturni šok, kar pomeni ustavljeno, zakrnelo rast in odpadanje plodov ter cvetov. To so nenadni šoki, ki ob visokih temperaturah pomenijo velik izziv za rastlino. Ne pozabimo, da samo visoka temperatura ali celo sušne razmere pomenijo veliko težavo. Najboljša rešitev je seveda primerno velik rastlinjak, ki pa ga nima vsak. Rastlinam pomagamo z redno krepitvijo z organskimi gnojili, ki vsebujejo biostimulante, to so: vitamini, aminokisline in morske alge. Tako za krepitev rastlin od sajenja dalje uporabljamo tekoče organsko gnojilo iz morskih alg BioPlantella Vrt. Treba je zalivati ali škropiti rastline vsakih 10-14 dni. Učinek delovanja je najbolj viden v primeru suše, ko tako vzgojene rastline ohranijo temno zeleno barvo, kljub temu da se rast ustavi. Druge rastline, ki niso bile vzgojene s pomočjo biostimulantov, se hitro posušijo oziroma doživijo šok in propadejo. iT! V Toča Foto: Klub Gaia ri v • Senčenje Visoke temperature in močno sonce ne prijajo vsem rastlinam, saj povzročajo opekline. To pomeni, da se najprej listi rastlin zvijajo, ker s tem zmanjšajo izhlapevanje vode. Če pa je sonce premočno, se začnejo robovi listov sušiti. To se dogaja predvsem na izrazito južnih legah, zato je treba senčiti rastline. Veliko naredimo že s pravilnim sajenjem, kar pomeni, da upoštevamo pot sonca in visoke rastline, kot so paradižnik, kumare, visok fižol, posadimo tako, da v njihovi senci uspevajo občutljivejše rastline, kot so kapusnice in solatnice. Najbolje pa je kar postaviti konstrukcijo, čez katero napnemo mrežo. Lahko uporabimo senčno mrežo, a je veliko bolje napeti kar proti-točno mrežo, saj je toča zelo pogosta v zadnjih letih. S tem bomo zaščitili rastline proti dvema pogostima poletnima vremenskima neprilikama. Poleg toče je nevarna tudi sodra, ker ta vremenska pojava Dognojevanje povzročata mehanske poškodbe na rastlinah. To enostavno pomeni rane, skozi katere hitro vstopi bolezen in okuži rastlino. Te rane se morajo čim hitreje zaceliti. V tem primeru rastline škropimo s tekočim organskim gnojilom BioPlantella Vita, ki vsebuje vitamine in aminokisline. Rane se bodo veliko hitreje zacelile, možnost okužbe z boleznijo pa se močno zmanjša. Brez zadostne količine hranil ne bo okusnih in zdravih plodov, pa še veliko manj jih bo. To se bo najbolj izrazito pokazalo pri plodov-kah, predvsem pri paradižniku in kumarah, kjer enostavno vzgojimo ogromno število plodov z le nekaj sadikami. Za dognojevanje je najboljša kombinacija tako preko koreninskega sistema kot preko listov - foliarno. Na ta način bo učinek hranil največji. Za gnojenje Foto: Klub Gaia preko koreninskega sistema uporabljamo granulirana gnojila, pri plodovkah BioPlantella Nutrivit za paradižnik. Kombiniramo s foliarnim gnojenjem s tekočim organskim gnojilom BioPlantella Organsko gnojilo za paradižnike. Prednosti foliarnega dognojevanja je veliko. Če hranila dodajamo foliarno, torej preko listov in plodov, se hitro absorbirajo (vpijejo) v rastlino in takoj učinkujejo. Gnojilo vedno zmešamo z vodo, zato mora biti v času aplikacije brezvetrje, da raztopine ne posuši na površini rastline. V času suše korenine zaradi pomanjkanja vode ne morejo črpati hranil, kar seveda ustavi rast in močno oslabi celotno rastlino. V takem primeru so za vse rastline najboljša organska gnojila, ki poleg hranil vsebujejo še biostimulante, ki zmanjšujejo stres. Takrat s foliarnim dognojevanjem nadaljujemo produkcijo plodov, s čimer si zagotovimo pridelek. Med normalno rastno sezono, ko lahko zagotovimo dovolj hranil v zemlji in dovolj vode za absorpcijo skozi korenine, je foliarno dognojevanje še vedno pomembna možnost. Z mnogimi poskusi je dokazano, da se pridelek močno poveča. Stimulacija preko listov in plodov spodbudi absorpcijo hranil skozi korenine, kar poveča rast in posledično tudi ves pridelek. Je pa treba dognojevati v pravilnem časovnem razmaku in v primerni koncentraciji. Vanes Husič, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia 20 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Ledeni otok (8) V severnem morju je eden izmed najbolj zelenih, najčistejših in najvarnejših otokov na svetu. V devetem stoletju je nanj stopil vikinški škorenj in ga krstil za »ledeno deželo«, Iceland, ali po Slovensko - Islandijo. Otok, kije sicer del Evropske unije, je geografsko tako odmaknjen, daje bližje Ameriki kot Evropi, zato je za marsikoga zanimiva polarna počitniška destinacija. Najsevemeje ležeča prestolnica na svetu, Reykjavik, glavno in največje mesto t. i. ledenega otoka, me očara s čarobnostjo polarnega dneva. Najprej me sicer pozdravi hladen poletni vetrič, za katerega še domačini priznavajo, da jim preseda. »Vsaj poleti bi lahko šel pihat kam drugam, gospod Veter,« mu poskušajo dopo- Mesto je dobilo ime po kadečih se geotermalnih izvirih (reyka pomeni kaditi), po katerih je poznana celotna država. V širšem mestnem območju živi okrog 200.000 prebivalcev, kar predstavlja skoraj dve tretjini celotnega prebivalstva! Današnji Reykjavik je sicer mesto z mnogimi priseljenci, kar se zavoha iz vabljivo dišečih restavracij, prepozna med izdelki unikatnih trgovinic in sliši med klepetanjem mimoidočih. Najštevilnejše etnične manjšine predstavljajo Danci, Poljaki in Filipinci (tujci predstavljajo kar osem odstotkov prebivalstva). Islandija je bila od štirinajstega stoletja naprej pod dansko Polarni dan - obdobje, ko ognjena krogla trmasto vztraja nad horizontom. Foto: C. Diaconu (Reykjavik, Islandija) upravo, zato se je nacionalna identiteta začela razvijati razmeroma pozno. Popularne ideje o neodvisnosti so na otok pricurljale šele s strani Islandcev, ki so potovali na celinsko Evropo, a so kaj hitro pridobile podporo celotnega prebivalstva. Leta 1944 je bila po uspešnih pogajanjih tako razglašena Republika Islandija. Reykjavik je dovolj majhen, da ga lahko prehodimo v enem dopoldnevu. Tokrat sem jo enkrat za Tipičen način prodaje viška domačih pridelkov, ki temelji na zaupanju. V bližini namreč ni prodajalca, ki bi preverjal, ali boste za blago plačali toliko, kolikor je zahtevano, (lsafjordur, Islandija) spremembo mahnila s sodelavci fotografi, čeprav sem glede potovanj bolj samotarski tip. Kdor me pozna, bi temu verjetno oporekal, ampak izkazalo se je, da je včasih nova mesta še najbolje raziskovati sam. Kako bi namreč človek lahko združil nekompatibilne interese, kot so na primer obisk zgodovinskega muzeja z vožnjo s kajakom po deroči reki ali posedanje v kavarni s kolesarjenjem po mestu? A v resnici samo težko najdem sopotnika oz. »sohodnika«, ki bi brez pritoževanja prehodil več kot deset kilometrov. Tako sem zvečer pristala tam, kamor sama ne bi zavila. V eni izmed popularnih diskotek z živo glasbo. Bežen preračun iz islan- .itj dskih kron me skorajda prepodi iz zatohlega lokala, a glasba, ki polni domače udo ben kotiček, začara tudi mene, da zbledijo še številke na ceniku. Zaradi nemirnega morja in svaril vremeno slovcev pred bližajočo se nevihto smo na otoku prisiljeni ostati dlje, kot je bilo sprva predvideno. S tem pridobim dragocen čas, da deželo še pobližje spoznam, ob ogledu okoliških mest, kot sta Akureyri in lsafjordur, pa odkrijem še naravne lepote odmaknjenih kotičkov dežele. S kajakom po jezeru, ki se vije med gorovjem Isafordura, se nadiham svežega zraka in ob tem opazujem mormone (morski ptič, ki gnezdi ob obalah severnega Atlantskega ocena), ki se borijo s hladno vodo, da bi ujeli kakšno ribo ali dve. Ko me Akureyri navduši še s širnimi zelenimi planjavami, se sprašujem, zakaj niso dežele namesto Ledeni otok poimenovali raje kar Zeleni otok? A bi bila Grenlandija (green v prevodu pomeni zeleno) res tako zelo užaljena? Tako ali tako bi ji ime še lepše pristajalo, ko je povečini pokrita z večnim ledom ... Debela jakna me varuje pred zahrbtnim vetrom, ki nas nosi proti celinski Evropi, ko pogledujem izza palube in upam, da bo polnočno sonce vztrajalo do mojega naslednjega prihoda. Se nadaljuje MONTALE, Eugenio Angelesu leta 1984 italijanski pesnik, nobelovec leta 1976, COVA, Alberto - italijanski tekač, olimpijski zmagovalec na 10 km v Los Hallgrimskirkja je sodobna arhitekturna umetnina (evangeličansko-lute-ranska župnijska cerkev) in ena izmed najvišjih stavb v državi. Z njenega zvonika se razprostre izjemen pogled na glavno mesto Islandije. (Reykjavik, Islandija) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 29. maja 2018 Državnozborske volitve 2018 Štajerski 21 Vidi se... ... da so ptujski mestni drvarji v svojem silnem zagonu spregledali majhno drevesce pred svojim nosom in to je iz užaljenosti naredilo samomor s posušitvijo. Podiranje bo pa opravil kak prihodnji severnjak ali kaj že piha okoli Mestne hiše ... Govori se... ... da se na Ptujskem povsem po nepotrebnem razburjamo, ker država še ni spustila v zrak protitočnih letal. Glede na to, da se pospešeno vračamo k srednjeveški krščanski tradiciji - nedavni nedeljski trgovski molk ob cerkvenem prazniku je že en lep dokaz za to -, bomo to storili še pri toči: zvonili bomo, ker je to baje nekoč pomagalo. Pred točo, ne po njej! ... da država za vsako svojo neumnost hitro najde za lase privlečeno birokratsko opravičilo. Tako nas sedaj prepričujejo, da v občini Videm niso ukinili nekaterih volišč, pač pa so le poiskali drugo lokacijo in zmanjšali število volilnih odborov. V praksi je to pome- Prireditvenik nilo: treh, štirih, petih ... volišč ni več, ampak so volivce poslali na novo lokacijo. ... da so se nekateri ugledni državni politiki na nedavni ptujski razstavi dobrot posebej trudili, da bi bili opaženi med ljudmi. In so prihajali na razstavišče z ene, pa z druge strani - vse za ceno opaže-nosti. ... da pa ni našel časa za obisk razstave predsednik vlade, ko je bil ta dan na Ptuju na gasilskem slavju. Saj je celo za gasilce komaj našel čas in so ga morali čakati kake pol ure, preden so lahko začeli parado. In omedlevali na vročem soncu. ... da tisti posek v Sončnem parku baje ni bil naključje. Drevje bi zelo oviralo nastop velikega glasbenega jugo umetnika, ki se nam v kratkem obeta. Pa ko bi umetnik bil vsaj kak Dravic, je pa iz neke druge reke ... ... da so nekateri ptujski kul-turobrižniki v zvezi s stavbo nekdanjega Koteksovega skladišča ob Dravi zelo načelni: »Boljše propadajoča stavba ob Dravi, ki krasi mestno veduto, kot neka nova zgradba, ki bi oskrunila pogled na srednjeveški Ptuj.« In zaradi takega srednjeveškega razmišljanja fotografom in slikarjem priporočamo, da ujamejo še zadnje portrete Koteksa - ker se bo itak sam zrušil. ... da so nogometaši Vidma ubrali edino možno pot, ki vodi v Evropo - preko pokalnega tekmovanja. Prvenstvo je zanje drugotnega pomena, tam pač igrajo ... Torek, 29. maj 07:00 Ormož, TVU - Lunin pohod, Ormož-Stanovno-Runeč 09:30 Trnovska vas 38, sejna soba Večnamenske dvorane Trnovska vas, izobraževalna delavnica Modernizacija in investicije v kmetijstvu (Javni razpisi), več informacij na Facebook strani Od kmetije do podjetja 10:00 Ptuj, prostori društva, Rimska ploščad 24, razstava ustvarjalnih in likovnih delavnic društva Optimisti, ogled do 2. 6., med 9. in 17. uro 17:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Barbare Žnidarko, Otroci s spektroavtistično motnjo 18:00 Ormož, Mladinski center, Gozdna terapija Sreda, 30. maj 14:00 Ivanjkovci, LD, gibalno-športna prireditev Miks, igre v naravi 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, Koncert učencev Glasbene šole Ormož 19:00 Ptuj, domKulture Muzikafe, 53. Huda pokušnja, avtorica Ana Pepelnik in vinar Aleksander Zavec Četrtek, 31. maj 16:30 Ptujska Gora, igrišče, Gorski kolesarski maraton 17:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Darnje Nadelsber- ger Bene, Kako skozi ločitev? 18:00 Lenart, Športna dvorana, Plesne meglice, regijsko srečanje mažo- retnih in twirling skupin 19:00 Markovci, poročna dvorana občine, odprtje razstave in predstavitev zbornika ob 80-letnici delovanja FD Antona Jožeta Štrafela Markovci 20:00 Ptuj, južno dvorišče dominikanskega samostana, glasbeno modni eksperiment -The Sunset momentum, Network drink, druženje partnerjev projekta, medijev, turističnih vodnikov in predstavnikov agencij z ustvarjalci projekta Petek, 1. junij Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 9 4 2 5 8 1 7 8 2 4 8 3 7 5 8 2 1 4 7 2 1 3 7 2 9 4 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQ Bik ¥¥¥ © €€ QQQ Dvojčka ¥¥ ©©© € Q Rak ¥¥¥ © €€€ QQ Lev ¥ ©© €€ QQQ Devica ¥¥ ©©© € QQ Tehtnica ¥ ©©© €€€ QQ Škorpijon ¥¥ ©© € OOO Strelec ¥ ©©© €€ O Kozorog ¥¥ ©©© € OOO Vodnar ¥ ©© €€€ QQ m ¥¥¥ © O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 29. maja do 4. junija 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 11:00 Ptuj, Ptujsko jezero, odprto ekipno državno prvenstvo v jadranju 16:00 Ptuj, Mestni stadion, humanitarni tek 10 krogov za 10 nasmehov, za 10 pomoči potrebnih družin ali posameznikov 17:00 Gerečja vas, športni park, občinski veteranski turnir v nogometu 18:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prireditvena dvorana, 11. praznik občine Cirkulane, osrednja slovesnost 19:00 Markovci, večnamenska dvorana, osrednji koncert na temo prve svetovne vojne, ob 80-letnici FD Antona Jožeta Štrafela Markovci 20:00 Ptuj, Murkova ulica, Slovenski trg, glasbeno modni eksperiment - The Sunset momentum, modni performens, glasba 20:00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje Lucije Peklar, Južna Koreja -dežela kimčija Mestni kino Ptuj Sreda, 30. maj: 20:00 LBJ. Četrtek, 31. maj: 20:00 Fantastična ženska. Petek, 1. junij: 17:00 začarani princ; 19:00 Fantastična ženska; 21:00 LBJ. Štajerski TEDNIK www.tednik.si iSstajerskitednik . Stajerskitednik Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nina Ivajnšič, Orešje 176, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Državnozborske volitve 2018 torek • 29. maja 2018 REVIJA REPORTER VAS OB 10. ROJSTNEM DNEVU VABI NA NEPOZABNO POTOVANJE O PO Lepi spomini 6-dnevno romanje* po poteh sv. Janeza Pavla II. Poljska, Češka in Slovaška 3. do 8. julij 2018 Z nami bo tudi upokojeni koprski nadškof msgr. mag. Metod Pirih ^ Ms« 479 EUR pri udeležbi najmanj 45 oseb V»©"«* 549 eur pri udeležbi najmanj 30 oseb ne bledijo! *V ceno je vračunano: prevoz s turističnim avtobusom, 4 polpenzioni in 1 nočitev z zajtrkom (dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami in WC) v hotelih s 3 zvezdicami, tradicionalna večerja v Krakovu, osnovno nezgodno zavarovanje, duhovno vodstvo in naše vodstvo ter organizacija. Vstopnine s pripadajočimi lokalnimi vodstvi niso vračunane. Obiskali bomo: TRNAVO, staro kraljevsko mesto WADOWICE, rojstni kraj papeža sv. Janeza Pavla II. KALWARIO ZEBRZYDOWSKE, drugo najpomembnejše poljsko romarsko središče WIELICZKO z enim najstarejših rudnikov soli KRAKOV, eno najstarejših evropskih mest, zibelko poljske znanosti, umetnosti in kulture Koncentracijsko taborišče AUSCHWITZ Pavlinski samostan na JASNI GORI z milostno podobo Črne Marije OLOMUC, staro univerzitetno mesto, polno umetnostnozgodovinskih spomenikov in še mnoge druge znamenitosti. Celotni program potovanja najdete na www.reporter.si Prijave sprejema agencija Quo Vadis, d.o.o., Vodnikova 130, Ljubljana telefon: 01 518 50 20, 01 518 50 50 • faks: 01 518 50 80 elektronska pošta: ¡nfo@quovadis.si • spletna stran: www.quovadis.si "rniüüi. *t n r luniiiim K VSEBINE OUttU) Ur^^n^, P^« lilHiJf fcB4f UVBETVA, Giradiuilfinfc j jčine Hajdina 21 ;00 Srečanje gledaliških skupin - 2 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani 08:00 Kronika u občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Koncert zborov OŠ Donluva 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip \7t Ormoža 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 11 M, 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.Eiptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV orogririJeniirlHluksuinlh supar,.„, . „ — 1 Zoisih nrna mntev www.reporter.si POLITIKA - Napoved izida parlamentarnih volitev z Alešem Mavrom in Žigo Turkom INTERVJUJI - Matej Tonin, Marjan Šarec in Dejan Židan OSEBNO - Valentin Hajdinjak, podpredsednik Nove Slovenije DOSJE - Fotografije novih luksuznih superjaht Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. NEPREMIČNINE ZAPOSLIMO voznika avtovleke. Pogoj: opravljen izpit C- in E-ka-tegorije, izkušnje so zaželene. Vloge pošljite na naslov: Avtovleka Kodran, Podvinci 121c, 2250 Ptuj, GSM 051 645 383. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. DOM IN STANOVANJE LASTNIŠKO 2-sobno stanovanje na Ptuju zamenjam za 1 -sobno. Tel. 030 323 274. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. JARKICE, 22-tedenske, 8,00 €/kos, prodamo in dostavimo. Cepljene proti 8 boleznim. Kmetija Šraj, Poljčane. Tel. 031 751 675. TRAKTORSKO škropilnico, 200-litrsko, Mehanika Kranj, prodam. Tel. 031 326 682. Štajerski1 v digitalni knjižnici: www.dlib.si PIZZERIJA Slonček iz Prešernove ul. 19, Ptuj zaposli osebo (lahko upokojenec/--ka) za razvoz pic. Izpit B-kategorije, poznavanje mesta Ptuj. Štajerski TEDNIK ifÎstajerskitednik I Stajerskitednik I GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2/5. uro na radiu Ptuj. Ni te več na vrtu, ne v gorici, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 30. maja bo minilo leto dni, odkar te več ni, draga Barbara Anžel Z MESTNEGA VRHA 56B Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate sveče in cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) SPOMIN 28. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila mama, tašča, babica, prababica in teta Cilika Krajnc IZ SOVIČ 11B Hvala vsem, ki obujate lep spomin na njo. Sin Albin z družino Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več, dragi mož, med nami ni. SPOMIN 28. maja so minila štiri leta, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, brat, stric, svak in dobri prijatelj Jože Kokol IZ ROTMANA 49 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče, rože in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z možem ter vnuk Roman z ženo Vsak cvet, kot je naša mati, nekoč trudno skloni glavo, a za seboj pusti seme, ki rodi novo življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Ane Kolarič IZ FORMINA 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za sv. maše ter hvala za izrečene besede sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, pevcem, govorniku, zastavonošem in pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči vsi njeni Umrli so à k_ Kristina Lašič, Lahonci 37, roj. 1927 - umrla 18. maja 2018; Venčeslav Veselič, Osluševci 5, roj. 1925 - umrl 19. maja 2018; Marija Emeršič, Gradišča 120, roj, 1949 - umrla 16. maja 2018; Stanislav Zagoršak, Žamenci 7, roj. 1926 - umrl 18. maja 2018; Ana Kolarič, roj. Horvat, Formin 8, roj. 1938 - umrla 19. maja 2018. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE www.radio-tednik.si □O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majdo.segula@rodiiHednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radicHednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO Ormož • Varnostne razmere po oceni policistov lani ugodne Policisti alkotest pomolili več kot 5.400 voznikom Ormoški policisti so na območju ormoške občine v lanskem letu zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov s plačilnim nalogom oglobili nekaj več kot 1.600 voznikov, kar pomeni dobrih 40 % več kot leto poprej. FOTO: Črtomir Goznik Na območju občine Ormož je lani »napihalo« 99 voznikov. Trend varnostnih pojavov na območju občine Ormož je ugoden, za lansko leto ugotavljajo ormoški policisti. Kot je razvidno iz poročila, ki so ga pripravili na Policijski postaji Ormož, se je število kaznivih dejanj prepolovilo. V letu 2017 so namreč policisti zabeležili 109 kaznivih dejanj, leto poprej kar 235. Najbolj se je zmanjšalo število kaznivih dejanj zoper premoženje, bilo jih je 44, v letu 2016 kar 159. V porastu pa so kazniva dejanja s poglavja zoper življenje in telo (2017: 8, 2016: 6), delovno razmerje in socialna varnost (2017: 8, 2016: 2), človekovo zdravje (2017: 7, 2016: 4), javni red in mir (2017: 6, 2016: 1) ter s poglavja pravosodje (2017: 4, 2016: 1). Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je bilo državnemu tožilstvu ovadenih 90 osumljencev, kar je približno 45 % manj kot v letu 2016. Največ je bilo obravnavanih kaznivih dejanj splo- šne kriminalitete - bilo jih je 83 oziroma za približno tretjino manj kot leto pred tem. 76 prometnih nesreč, devet povzročiteljev opitih Na področju prometne varnosti pa je bilo stanje podobno tistemu v primerjalnem obdobju. Na ormoških cestah se je v lanskem letu zgodilo 76 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 134 oseb. Prometnih nesreč s smrtnim izidom k sreči ni bilo, 23 prometnih nesreč se je končalo s telesno poškodbo (sedem oseb huje telesno poškodovanih in 26 oseb lažje telesno poškodovanih), 53 pa je bilo prometnih nesreč I. kategorije. Do nezgod je največkrat prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. V trinajstih primerih pa se je nesreča pripetila zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje ter zaradi premikov z vozili. Policisti so pri kar devetih povzročiteljih prometnih nesreč ugotovili prisotnost alkohola. Alkotest je v povprečju pokazal 1,59 g alkohola na kg krvi. Prometnih prekrškov več kot leto prej Sicer pa so policisti v lanskem letu pri nadzoru cestnega prometa na območju občine ugotovili 1.769 kršitev, kar pomeni 23 % več kot leto poprej. Izrekli so manj opozoril, bistveno pa se je povečalo število plačilnih nalogov, saj so jih izdali kar 1.485 oz. dobrih 30 % več v primerjavi z 2016 ter še 149 elektronskih plačilnih nalogov E-policist. »Policisti ugotavljamo, da kljub številnim opozorilom in preventivnim nasvetom posamezniki še vedno kršijo cestnoprometne pred- pise in s tem ogrožajo tako sebe kot druge udeležence v prometu,« pojasnjujejo v poročilu. Na celotnem območju ormoške policijske postaje so sicer ugotovili 2.787 kršitev s področja cestnega prometa. V 5.461 primerih so opravili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, kar je za okoli 38 % več kot leto poprej. Ujeli so 99 vinjenih voznikov oziroma tri več kot leto poprej. Do iztreznitve so pridržali dve osebi, sedem vozil so zasegli in začasno odvzeli 46 vozniških dovoljenj. Kot je še razvidno iz omenjenega čtiva, je na področju državne meje in tujcev število ilegalnih prehodov državne meje na območju ormoške občine primerljivo z letom 2016. Tudi lani so namreč zabeležili en primer nedovoljenega prehoda državne meje. Monika Levanic Vurberk • Strelski obračun terjal življenje 30-letnika Črna kronika Napadalce pregnal s streli, enega ustrelil V noči na soboto seje v Krčevini pri Vurbergu odvijala prava drama. Po naših informacijah naj bi družino »obiskala« tolpa moških. Čelno trčenje na Puhovem mostu Foto: Carbon Razlog? Želeli naj bi, da umaknejo ovadbo, podano zoper nekoga iz te družbe, a je lastnik pograbil pištolo in enega od izsiljevalcev med begom ustrelil. Umrl naj bi 30-letni Žan K., ki je bil nedolgo nazaj še v mariborskih zaporih. Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor je sporočila, da so se okrog 3. ure zjutraj tja napotili policisti in reševalci, a ob prihodu eni osebi več niso mogli pomagati. »Policisti so vsem osumljenim odvzeli prostost, vodenje ogleda sta prevzeli dežurna preiskovalna sodnica in okrožna državna tožilka,« je istega dne zapisala Kovačič Čelofigova. Sosedje o dogodku ne želijo govoriti, a nam je vseeno od enega uspelo izvedeti, da poleg dedka v hiši živita njegov sin in vnuk. Slednji se Foto: Gabrijel Toplak Pred hišo Tomičeuik naj bi sredi noči prišla skupina moških in jih začela ustrahovati ter jim razbijati po stanovanju. Policija je več osumljenim odvzela prostost. Motiv za »obisk« naj bi bila pred časom podana ovadba. Foto: Gabrijel Toplak je pred leti preselil domov iz tujine, kjer je delal, priimek družine pa je To-mič. »Rekel mi je, da je šlo za osebni obračun med njegovim vnukom in nekaj moškimi, ki jih ni poznal. Ti naj bi se nenadoma pojavili pred vrati, celo nasilno vstopili ter polomili veliko pohištva, rolete in nekaj oken. Poskušali so mu tudi zažgati avtomobil, a jim ni uspelo. Ko je to videl njegov sin oziroma vnukov oče, mu je stopil v bran, saj so ga hoteli izvleči iz hiše. Bili so oboroženi, pri sebi so imeli strelno orožje in mačete. Nato je pograbil pištolo in napadalci so se razbežali,« je povedal. Srž spora naj bi bil prav strelec, saj naj bi ovadil enega od znancev Žana K., z brutalnim napadom na njegovega sina pa naj bi poskušali doseči, da bi ovadbo umaknil. Gabrijel Toplak V soboto zjutraj sta na Puhovem mostu na Ptuju čelno trčila osebno vozilo in tovornjak. »Tri osebe so se poškodovale. Reševalci NMP Ptuj so jih prepeljali v Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Gasilci PGD Ptuj so zavarovali kraj dogodka, s tehničnim posegom rešili eno ukleščeno osebo iz vozila, odklopili akumulatorje, posuli iztekle motorne tekočine z vpojnimi sredstvi ter nudili pomoč reševalcem NMP Ptuj,« so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Poškodovanega v Ormožu odpeljal helikopter V soboto zvečer je obiskovalec prireditve v Ormožu splezal na pano, ki se je pod njegovo težo podrl. Občan se je pri padcu z višine poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili reševalci NMP, posredovali sta tudi posadka s helikopterjem LPE in dežurna ekipa reševalcev HNMP Maribor, ki sta poškdovanca prepeljali v UKC Maribor. Gasilci PGD Ormož so zavarovali kraj pristanka helikopterja. V Tržcu povozil otroka V soboto popoldan je voznik na lokalni cesti v Tržcu zapeljal vzvratno in povozil otroka. Otrok je bil v trčenju hudo telesno poškodovan. Zoper voznika bodo policisti spisali kazensko ovadbo. MZ Cb Rodile so: Natalija Kladnik, Kočice 43b, Žetale - deklica Evelin; Karmen Primožič, Markovci 72, Markovci - deček Amadej; Tatjana Škerbec, Hvaletinci 9, Vitomarci - deklica Vita; Marjanca Prelog, Dornava 141, Dornava - deček Nik; Ksenja Lubec, Mežanova ulica 1, Ptuj - deklica Sia; Maša Potočnik, Ormoška cesta 11a, Ljutomer - deklica Ula; Bernardka Viher, Gradišče 9, Sveti Tomaž - deček Jakob; Petra Turk Muratovic, Ulica Vide Alič 9, Ptuj - deklica Inja; Petra Kotnik, Žabjak 17, Ptuj - deček Niko; Petra Cvetko, Kicar 29, Ptuj - deček Val; Katja Zorli Leben, Mezgovci ob Pesnici 17b, Dornava - deklica Zala in deklica Zarja. Poroke - Ptuj: Robert Arnuš in Branka Hajšek, Podlehnik 81b; Danijel Kokot in Polonca Arbeiter, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 13; Darko Gavrič, Ptuj, Zagrebška cesta 70, in Evelina Tement, Ptuj, Turniška ulica 32; Janko Roj in Petra Markuš, Vodole 19a. ^ r> I « _ ¿X—' t-j--*, _ X ^ - K - C: * C?« o C? Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. 15/24 Danes bo spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale plohe in nevihte, na zahodu pa so prehodno krajevne padavine možne že v jutranjem času. Najnižje jutranje temperature bodo 13 do 18, najvišje dnevne od 22 do 28 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 29.05.2018 30.05.2018 31.05.2018 01,06.2018 % i t 17 11 17 18 i 1 18 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 24 26 23 PopoMan Popoldan Hopoldan Popoldan /> P V Hitrost vetail 5m/5 Hilrosl vetra0-5m/5 Hilrosl vetra2.3ntf3 HiIroBi vetra 1.4nVs Vir: arso