568
katoliških romarjev naše monarhije. V književnosti" se ocenjujejo spisi o hrvaškem plemstvu in so do sedaj omenjene knjige dr. Ivana pl. Bojničica, Emilija Laszowskija in Friderika Hevera. Prav primerna je rubrika: „Upiti — Odgovori", kjer se bodo priobčevala razna vprašanja in odgovori o genealogiji, biografiji, heraldiki in sfragistiki, kar bode marsikomu prihranilo mnogo truda in stroškov. Upamo, da najde list obilo prijateljev in da bo, če se bodo prijatelji hrvaške preteklosti zanimali zanj, mnogo pripomogel k boljemu poznavanju hrvaške zgodovine in hrvaških zaslužnih mož.                                Janko Barle.
ČEŠKA.
I. S. Machar: Stara prosa. (1888 do 1891.) VPraze. Nakladem Fr. Šimačka. Str. 190.
Trdi se, da je prof. Masarvk s svojimi novimi mislimi, ki jih je prinesel na Češko iz tujine, provzročil češki družabni in književni prevrat. Ali je res tako, ne vem. Gotovo pa je, da je bil ta prevrat nagel, močen, in da ni trajal dolgo. Poglaviten povod temu prevratu je bil ta, da je mlada generacija hotela priti k veljavi. Machar, ki se zove realist kat-eksohen, je bil voditelj vsega tega književnega prevrata. Ime Macharja je v zvezi z zahtevo realizma v poeziji in umetnosti. Pri večini realistov ni resničnost podlaga, na katero umetnost opira močne nagibe k idealom, ampak je naturalizem prosta fotografija življe/ja s pretirano skrajnostjo, je rokodelstvo, ki se dobro plača, ker edino še nekako oživlja blazirane živce modernega človeka. Machar sam ne spada k le-tem realistom, k tistim prostim slikarjem gnojišč in luž. Machar je realist, ki z jezo, s cinizmom v obličju biča socialne napake. Machar se more imenovati besen idealist z Heinejevskim zasmehom. Machar je velik umetnik in ni mu bilo treba postavljati se na čelo dozdaj brezpomembne češke moderne, toda le-ta bojevitost je naravnost njegov živelj, njegova individualnost. V bičanju in zasmehovanju pretirane rodoljubnosti, kreonskega napuha, v karikovanju ljudskih junakov in voditeljev je Machar dosegel vrhunec svoje pesniške individualnosti: Proizvodi take vrste so se čitali prej samo v čeških humorističnih in satiričnih listih. Machar jih je povzdignil do umetnosti. Razun tega je pri Macharju tudi značilno, da išče kot predmete za svoje duševne proizvode groznih, pretiranih socialnih pojavov,   in  jih   bravcem  podaja s krohotom
Mefista, z onim cinizmom, ki je bil tako svojstven Heineju, z ono prisiljenostjo point, ki čitatelja neprijetno presenečajo. — Kar je pri Macharju včasih simpatičnega in kar globoko gine, to so fine in globoke misli o idealnih ženskah; seveda so le redke, ker njegovi nazori o ženstvu so zelo nespoštljivi; celo z ono pesmijo, ki jo je posvetil svoji ženi, je nekako prekršil, kakor se zdi, nežno zakonsko skrivnost. — Skratka, Machar je umetnik in samo obžalujemo, da ne zna svojega trpkega sarkazma in svoje strupene ironije ogreti z večjo ljubeznijo. V versko - nravnem oziru moramo večino dosedanjih njegovih del obsoditi, i) — Kakršen je Machar v poeziji, takšen je tudi v prozi. To nam dokazuje njegova nova knjiga „Stara prosa", v kateri se nahaja dvajset črtic razne vsebine. Nekatere črtice so iz vojaškega, druge iz vaškega ali mestnega življenja. Dolgočasne se vrste za zanimivimi, kakor je pač nanesel slučaj. Nekateri de godki niso dovolj dušeslovno utemeljeni, n. pr. v črtici „Mrzak", zakaj neverjetno je, da bi človek samega sebe umoril samo zavolj tega, ker se je moral preseliti. To morejo kvečjemu storiti junaki Ma-charjevi, ki so izvečine sami brezverci. Sličica „Smrt" se čita zelo neprijetno. Ne vem, odkod je vzel gospod pisatelj za to črtico gradivo, iz češkega življenja gotovo ne. Češko ljudstvo še ni tako cinično, da bi o ponesrečenem so-bratu govorilo kakor o „zdechlem (crknjenem) koni" (Str. 58.)
Dr. Jan. Kry štflf ek : Dejinv nove doby. Prvy pokus o zavedeni ustavnosti v soustati habsburškem. Sešit 1.—3. V Praze. Cvrillo-Methodejska knihtiskarna a nakladatelstvi V. Ko-trby.
Izšli so trije snopiči dela, ki je osnovano na široki podlagi. Delo dra. Kryštufka „Zgo-dovina nove dobe" (prvi poskus o vpeljavi ustave v habsburški državi) bode gotovo temeljito; o tem pričajo že prvi trije snopiči. Pisatelj gleda zgodovino habsburške države s stališča češkega naroda, ki je nje vogelni kamen. Habsburška država se mora pretvoriti, ako izgine iz nje češki narod. — Posebno pozornost g. pisatelj posvečuje državnemu zboru na Dunaju in v Kromerižu, o katerem podaja popolno sliko. Svoje pripovedovanje opira na spis „Verhandlungen des osterreichischen Reichstags nach der stenografisehen Aufnahme." Pri opisu   viharnih   dogodkov, katerih torišče
!) V založništvu Fr. Šimačka v Pragi so izšli sledeči Macharjevi spisi: „Confiteor" trije zvezki, »Magdalena", „Tristium Vindobona", „Vylet na Krym", „Golgatha", „Zde by meli kvest ruže".