Katolišk cerkven list.
Tečaj JUT.	v Ljubljani 26. rožnika i 866.	M Asi
Pisma gasp. misijonarja iz MMarlnma.
II \ a I j c ii 1» •• «1 i Jezus K r i s i u > f l.jiihi prijatel in brat!
Sužnji olroci sc zamorejo /,<laj v llartumu Ic prav redkokterikrat dobiti, de bi jili odkupovali: celo prclečcno leto. kolikor se spomnim, so bili odkupljeni le I ali n i i h :». Gospod provikar pa so odvzeli kupčevavskiiti ladija m fantiče iu deklice, ki so jih kupčevavci ob Beli reki nakupili ali pa nakradli: kar se ve. dc se ni zgodilo brez povračila. kakor tudi njih reja. kaj pa de. veči stroške dela. kakor jc odkupnina evropejskih dobrotnikov, ktera se je tudi v ta namen obernila. kolikor vem. s popolno poterdi-tvo Marijniga odbora. \a tako vire. ali pa. ko bi se darovi njih več v odrejo odkupljencov obračali, iu bi tedaj več darovavcov iu njih imena prišli na eniga odkupljeiica. bi zamoglo seasama vsim zadosteno bili: saj zasluženje ravno tisto ostane. Sploh iti poglavitna reč odkupovanje, ampak oskerbovanje odkupljencov. ali pa oboje skupaj. Daritve blage gospe nove smo vse dobili. Bog poverili: ker že eniga Henrika imamo, iu smo mislili de ua njega kažejo napisi, ki so po oblekah, je on nektere dobil, desiravno niso bile njemu odmenjene; druge, ki so bile njemu premajhne. so se vlaslile nekaj malimu Baziliju. nekaj pa še manjšintu Janezku, ena suknjiča pa (kakoršne so prav priprav ne za m roke") je dobila mala Murička. naša hčerka, od ktere sim g. Volčič-u nekaj pisal. Bila je v tem oblačilu keršena in se ji je prav dobro podalo. Vsi blagi dobrot niči roko kušiicjo in prosijo, de naj njih bo. kar so zoper njeno voljo v posest vzeli. Za prihodnjiga Henrika pa je lepa reč suknjič iu hlač ostalo. Zdaj pa še nekaj od misi-jona bolj počez. — Iz dna serca moramo Gospoda hvalili, de ne neha svoje dobrotljive roke stegovati nad molitvami in darovi naših evropejskih podpornikov in prijatlov. in nad našim majhnim trudam iu prizadevanjem. — Naša mlada afrikanska odgojivnica rase in se razcvita: iu kmali se Im pokazal sad naše naprave, ktero sta z nar prizadetniši mar-uostjo in celo z darovanjem svojiga življenja dva izverstua misijonarja t g. Miiharčič iti g. Ilaller) oskcrbovala. (V pomislim. kakošne dobivamo uboge černičke. in kakošni žc čez eno ali dve leti postanejo, tedaj moram zaznati milost od zgoraj in pomoč Matere varhinje naših iu vaših otrok! Fantiči so večidel od štirih do osem let slari. ko so ker-šeni; redkokrat 10—12. Varno iu po previdnosti pa se ne kupujejo, kteri so že gospodarja služili; ker taki večidel nič več niso spraviti iz mohamedanslre gnjilohe in iz nar gerdobniših pregreh, ter bi svojim tovaršein. kakor kužna žival, le v škodo in kvar biti utegnili. Ali ukljub tej paz-oosti so vender odkupljenci časi že sprideni. in nar veči poterpcžljivosti je treba ter neutrudljiviga prav skerbuiga prizadevanja, de se škodljiva ljulika skorena zatere. in srainožljivost iii pokoršina namesti nje zasadi. Poteui še le serce za blažniši misli in navdaje ter zgled boljših rejeneov
sprejel no postane: polagoma prihaja tudi veselje uad -knp-ujim učenjem, nad pobožnimi opravili. nad delani io igranjem. iu otrok pozabi poprejšnje slabe vide iu zglede, iu njegovo serce se vedno bolj blaži. Polem »e prime naok za sv. kerst. kleri zahteva že visokeji razumnost: fantiči, kadar mi nekoliko bolj pripravni, se narpred do hrepenenja napeljujejo. Kristusov i otroci postali, in v to se jim pokaže, de brez sv. kersta ni mogoče v nebesa priti: polem se jim prizadeva kerstni dan iu kerstno gnado nepozabljivo storiti s kakim darilam. z goda m. kleri. kolikorkrat se povemc. k ponovIjenji kerslue obljube opominja. Življenje iu čednosti njih patrouov se pri vsaki priložnosti ra/.lo/.e ali pa izprašajo. i u vselej fantiči pazilo poslušajo. Vsaki dan je občna zjulranja Božja služba, pri kleri vsi v arabskim jeziku oia>-nc molitve naglas molijo; vsaki dali je kersaiiski nauk, kleri se z molitvijo iu s kratkim popisani življenja tadanji-ga svetnika prične, iu nekoliko v razlaganji katekizma, nekoliko pa v dopovedovanji svetopisemskih zgodb obstoji. Pu šoli jc zopet občna molitev v kapeli, in ocilua spoved, vera. upanje iu ljubezen ler Salve Kesriua zadr.ui v arabskim jeziku. I'a ludi pri druzih naukih se versko kolikor more vpleta: kakor po katoliških deželah, ludi lukaj Irikrat angelsko češenje zvoni: pred jedjo iu po jedi se skupaj moli, iu kadar solnee zahaja, se mladi rod černih kristjanov s pov zdignjeiiimi rokami in sparama po dolzili s lerianti obsojenih potih misijonskiga veria sprehaja: roženkranc namreč molijo in psalm ..l.audate Doitiinuiir* poj o. lian Gospodov je razdeljen med slovesno službo Bo/.jtt. pri kleri bolj odrašeni fantiči prelepe mašile pesmi llajdnove zraven lisharinouike prepevajo. - poleni med branje, popoldauji nauk in blagoslov ler lavrelanske litanije. roženkranc ild. ler poči v a nje. - Iu tedaj je ta odreja prav keršanska. iu zatoraj ludi edina prava: iu brez nje bi si nikdar ne bili opomogli do verne iu poslušne, nadepolne šolske mladosti, kakoršno zdaj imamo. Zraven še opomnim . de v druzih ukili za svojimi evropejskimi verstniki nikakor nc zastajajo; ace se arabljanskiga in laškiga jezika, in v obeli bero. pišejo in pošlevajo. — Sploh pa se zamore iz šole povzeli, de sit zamurci Nilskih okrajin za versko poduccvaujc iu omiko nar bolj pripravni, kadar v priležni tovaršii bivajo. \ vna-njiiti obnašanji sprejetih fantičev se redkokral kaze sirnvosl ali boječa okornost, ali ncukreliia veda. ampak santopasiia živosl in prešernost zavoljo vroče kervi. in pa nektere navade poprešnje divjosti: u. pr. se prav težko obleke privadijo. pri manjših do 1». ali 10. leta večidel že po pervim tednu zgornje oblačilo v zgolj cunjah z njih visi. in obleko iu obutev popuste zdaj v tem zdaj v uni m kolu. In ee »c vprašajo, kje de je? Kah t preč je l po navadi v nemarno odgovore. Zapazil sim tudi v svoje začudenje, dc nekteri zmed malih divjakov kamničke požerajo. kosce iz ilnaie stene drobe. in z nar večini veseljem jedo. Velikral mi je povedano, de la kušarje. ta komarje ild. lovi. ker je to njegova nar ljubši jed. Nadaljna njih la<lno«t je tudi. de
ei v.se prila*te. karkoli dobe, in v svojo igračo obernejo. Tudi jih kaj veseli. po zgretim mehkim prahu s trebuham se valjati, ali pa oh deževji po blatu eapati. I/, blata podobe uarejati. je njih nar ljubši delo, in res prav zale ke-lihe in svetnike delajo za svoje altarje. ki so si jih iz il-nate si ene skor zaporedama zvotlili. De marsikomu neznano poeiiijauje mladih černih gospodkov kterikrat šum po gluvi dela. se lahko razume: in ludi velike polerpežljivosli je časi konee. - t K. si.)
Mzhodnja Indija in Hat o tis ha cerkev.
Spisal Valentin Sežun.
(Dalje.)
Kar pripiisenjc jezuitov . de se smejo spreobernjcnci ludi \ keršanski veri ločili iu posebne znamnju nosili. za-devlja. so morebiti res >aj nekteri jezuiti spreobernjeneam prevee od njih narodnih šeg perpuslili. V Ki ropi pa so imeli jezuiti zmiraj »ee zopernikov. in redovniki sv. Frančiška in sv. Dominika, ki so tudi po Indii misijouarili. se skor ne morejo misliti brez nekake uevošljivosli zavoljo lo-likiga pospeha ja/.uiiar^kih misijonov. ter so sege. ki so jih jezuiti perpuslili. kakor ajdovske iu keršansivu nasprotne grajali iu zatirali. Kardinal Tomaž To ur non. kleriga je bil pape/. Klemen \l. \ Indijo iu Kino poslal prciskut. ali imajo jr/.uiii prav ali ne. *>c je ondi obnašal brez ozira na narodne io tolikanj v korciiiiijcne šege lliudiiaiio\ (17(11 j: in te "f**' -o bile I. IT I I i/. Kima prepovedane: odslej pa je »preoheriijcnjc jeiijevalo. eelu veliko spreoberiijenih llin-iIimiiio ^e je \ nialikovanje po\ernilo. - Ked jezuitov je I. 17"»:» |mi v-ili portugalskih krajih irinog Pninhul zalerl. Misorski sultan Tipu Salieh je s >\njimi neusmiljenimi vojskami vse mirno poeetje od I. ITsti IT'.»I pokončal: francoska prekucija pa ml I. I "sil je vso pomoč, ktero so milijonarji iz F v rope dobivali. Ustavila.
Kalvinski llolandezi. kteri so bili Portugalci* iz Indije veei del >podrioili. katoli>ke misijonarje preganjali in morili: komaj je bil cesar l.eopold I. I. I lill^ od njih toliko dosegel. de je I škot z 12 misijonarji karmcliskiga reda i/. Talijaiiskiga -e v Indii ostali smel. /a llolandezaiii so prišli proiesiaiiski \nglezi. kurili kupčijsku družba sper-viga ze ajdov ^preobračati ni pušala. Zdaj st- ve. Angleži naravnost rasli katoliške cerkve v Indii nič več ne Ustavljajo. tu de njih razujzduiio življenje v Indii iu njih ostudna lakomuo>t keršanstva. kleriga udje sr uni imenujejo. Iliiidiianam perkupiti ne more.— De bi se protestanška vera po Indii sirila, si* rc> po Angleškim veliko denarja zaklada. S lini se plačujejo njih duhovniki po Indii. sc ua-liskuje njih sveto pismo (pokvarjeno vsej v mnogoterih in-diških jezikih iu narečjih, ali de bi llinduaui po njili se spre-obračali. ni sli-aii. Imenovano število protestantov v Indii so skorej >aoii angleški vradniki in nuseljcnci. kar je pa domačih, so le laki. klere časen dobiček od hrauiiustvu k proiesianslvu pripelje. Od I. |H|:t j,- v glavnim mestu Kal-koti protestanska škofija. \nglikanski škof Itcgiiiald 11 e-ber je odi. 1h2.'I -|H2l> neizmerne dežele kupčijske družbe obhodil iu njegov potopis se sine med nar boljši zemljopisne dela sti li.
Še zmiram se bere. kako S p o o ii e r iu drugi udje deržavniga zbora na Angleškim zoper plačilo, ki ga angleška vlada katoliškim šolam v Maj not u daje, besedujejo. V silno velikim mestu Benaresu so visoke šole bramin-slva: in ucenike tih ajdovskih bazen iu gerdohij plačujejo Angleži! i D. *|.I
Vrednost in dobiček petja.
Spisal A. I* r a p r o I ii i k po ..Schulbote". (konec.)
Ker je tedaj petje tako in loliko vredno, ali bi bilo kdaj odveč. naši upni mladosti lepe pesmi priporočevati in
jo za nje vnemati? Ali bi se kje kdo prederznil. zavoljo svoje mehkote ali kakih malih stroškov, to preimenitno reč mladini zaderževati iu pri njej zanemarjati! Zatoraj hvala, lepa hvala naj bo visoki vladi, ktera je veliko vrednost petja spoznavši. pripomogla, de se je taisto v šole in v odgojivnice z drugimi potrebnimi snovinumi vpeljalo in oživilo!
Vsaka šola mora tedaj pelje kot p ose bi n pripomoček k pravimu pobožnima življenju spoznali iu cenili. Sola mora svojim učeneam pobožne in podučile pesmi kol čisto serčno lastnino prisvojiti iu skerbeti. de se mladina z lepim zukla-dam dobrih pesem oskerbi. klere so ji pozneje za celo življenje kot nar boljši voditelj po pravih poštenih potih. Mi Slovenci imamo zdaj že nekaj prav lepili in primernih cerkvenih iu drugih poštenih pesem, klere so polne višjih čutil iu presladkih iiiiem za serce in dušo: - le škoda je. de so tc prelepe pesmi še tako malo med našo mladino znane in razširjene. Nuj bi pač vsi ljudski uceniki. duhovni iu svetni, sami ludi visoko vrednost polmziiigu. pošleui-ga petja in ledaj ludi veliko ceno in vrednost lepih pesem vedno bolj in bolj spoznavali in jih luko iz serca v seree razširjali in cepili! Božji blagoslov in dobiček za dušo in zu telo se gotovo ne bo pogrešal! lu po leni takem bi se kmalo zopet veseli easi povernili. kjer bi se popotniku od gore in doline lepe pesmi naproti razlegale, kjer hi kmetova vre sladko popevajc svoje težavne poljske dela opravljal, kjer bi se mladina v prostih urah s petjem lepih pesem ra-dovala iu Bogu slavo dajala, kjer hi i/, rokodelskih delav-nišiiic in drugih krajev vesela pesem donela, kjer bi se po laki poli keršanska ljubezen in čednost utcrdovala. kjer bi se cerkve polnile, in kjer bi se misli in eulila v rajskih glasili k Božjima tronu povzdigovale! —
Svoje serčne čutila s petjem naznanjati. je človeku že prirojeno, iu posebno nam Slovcncam zlo prilusteno. Ako tedaj mladeneč iiimu iz šole ali od bližnjih zgledov primernih lepih pesem, ker peti ga čutilo sili. — se poprime vrakotvornih umazanih in zlo pregrešnih pesem, klere mu mlado iu mehko serce kol sluua osmode in gu s peklenskimi verigami na prestraslne hudobije priklenejo. Kaj in koliko hudiga de iz lega dohaja, vsak pošten človek lahko vidi. Ako že hudobno govorjenje človeka vsiga prenaredi in pohujša. koliko več tedaj pa hudobno, nesramno pelje polno pregrešniga duha! (Od tod je tudi razvidno silno pohujšanje. ki ga pisači tacili pesem delajo. Vred. I
In kjer se mladiiiu peli ne uči iu / lepimi pesmimi ne sozuuva. se tudi s cerkvenim petjem slabo godi. Dolgočasno je, ee se ua koru le kak uiožicelj ali kaka hripova ženska oglaša, in ne de bi se ljudstvo spodbudovalo. se le moli in pobožnost se mu kazi. Slabo pelje imeti, je bolje nič ne peli. Pri cerkvenim kakor ludi pri vsakim očitnim petji pa naj hi sc ludi prav ojstro ua to gnalo, dc bi sc nobene postranski* slabe pesmi ne terpele. Sem ler tje je še kak pevček. ki od naših prelepili slovenskih še kar trohice ne ve. iu tedaj ker noče zmiram le eniga krožiti, začenja sam pesmi zlagali, de je joj! — Naj bi tedej gospodje duhovni in vsi. kterim je za lepo petje kaj mar. ojstro na lo gledali. de bi se nobena pesem očitno ne pela. ktera ni od škofijstva poterjciia. in luko hi si gotovo vsak pevec pri-zadjal. po lepih pesmih seči iu se jih učiti.
Dobro in prav polrebno hi bilo, kukor je že enkrat ,.Danicau omenila, de bi vsaka cerkev iu šola svoje lastne pesmi in napeve imela in seer vse. klere so pred in posebno ravno zdaj na svitlo dajane bile in klere so od škofijstva poterjene. *) — Iz le zaloge naj bi poleni vsak uči-
•) Te novejši lepe pesmi. od prečast. škotijslva poterjene in tudi s prelepimi Riharjevimi napevi oskerbljene pesmi so: Potočnikove. Volčičeve nabrane, ktere se pri g. kremžarju prodajajo, in ravno zdaj na svitlo dane A. Praprotnikove. ktere e. Ničman prodaja in kterim bodo tudi kmalo primerni. .še manjkljivi napevi (nekaj jih je ie narejenih) na svitlo prišli. Teh treh pnsmi.ških bukvic bi ne smela nobena cerkev in šola, in noben boljši pevec pogrešati. I«jubi pevci in pevke, sešite po aiih •	\red.
telj primerne reči otihiral, učil in razširjal, in laku hi se gotovo v kratkim času z našim petjem vse bolje godilo, in pusti sirovi časi bi se v vesele in v omikane spremenili. Bog daj, de bi se tako zgodilo!
Iepiga in spodbudi J ivig a si Je po-potnik mesca velikiff a travna po LJubljani v svojo torbico nabral?
IV.
Predragi prijatel!
Lahko je reči: le piši. le piši nam še kaj iz bele Ljubljane, saj se že vender enkrat spodobi, »le kaj Iepiga in posnemanja vredniga od tod zvemo, od kodar nam je že veliko pohujšanja došlo iu se še niarskaj slabiga po kmetih trosi. Tutli ni ravno težko, celo versto vprašanj postavljati ter odgovor nanje zahtevati, kakor si ti v svojim zadnjim listu storil; ali naznanjati, popisovati in odgovarjati jc težji delo. posebno kadar časa primanjkuje. Pa naj bo! Naj ti pišem, de vsak teden kaj zveš.
Vprašanja, kterim odgovora prosiš in ga boš sčasama prejel, so pa naslednje:
1.	kdo je pa vse hodil k šmarnicam?
2.	kaj le jih je toliko k šmarnicam vabilo? kaj ste jim vender brali? kaj in kako peli? iu kaj molili? — saj se o nedeljah iu praznikih pri dopoldanji nemški službi Božji v stolni m sv. Jakopa cerkvi iu tudi pri popoldauji nemški službi Božji v nunski cerkvi tudi poje iu moli. namest branja so pa še pritlige: — pa je veuder malo ljudi viditi. nekoliko več. kakor jih klopi sprejeti zamorejo. pri nunah pa mende se toliko ne. Tako nam saj naši ljudje pripovedujejo. ko iz mesta pridejo, menile bo že res. kolikrat sim že na lastne ušesa slišal milo pritožbo: Tako lepa pridiga, tako lep keršanski nauk, pa vender tako malo poslušavcov. Se ve. de to le od nemških velja, slovenskim gre v tem oziru vsa čast in hvala, zakaj pri vsaki je. lako se pripoveduje. pa jc že tudi o našim času lako bilo. toliko obilo vernih poslušavcov, tle so vse cerkve polne, Kakošne soli ste vender o šinarnicah dajali nemškim, tle so tako za vami hiteli ?
Preden ti na imenovane vprašanja odgovarjati pričnem. ti hočem še od drugih šmarničiiih pobožnost kuj povedati, ki so se tutli še v Ljubljani obhajale, kakošne. kje? — Dozdaj sim ti le naznanil šmarnično pobožnost v treh cerkvah v stolni, v frančiškanski in florijanski cerkvi; obhajala se je pa tudi še drugod, tode ne tako. tle bi bil vsakdo k njim priti zamogel. obhajale so sc le za domačo družbo. Le enkrat mi jc bilo mogoče pri teb šmariiicah pričujočimi! biti in sicer v našim se me niši. kjer so jih visokočastiti gospod Juri Vole z bogoslovci obhajali, in sicer dvakrat na tlan: zjutrej pri navadni službi Božji z branjem iu slovesniši sv. mašo. in pri večernih molitvah s t časi) petimi lav letališkimi litanijami in s petjem nemških iu slovenskih Mariinih pesem pred lepo ozaljšanim Mariiiiim altarjcm. Od teh šmaruic ti le toliko povem, de bi bile. ako bi se bile v kaki cerkvi obhajale, kamor bi bilo pripušeno vsakiinu iti. še eno cerkev z vernimi poslušavci napolnile, zakaj lako lepo, iz-verstno in pobožno petje se pač malo malo kje slišati more. Reči se zamore. de so naši vneti bogoslovci pravi mojstri eerkveniga petja: o tem je le en glas po celim mestu. de! po celi deželi. To sodbo sim že večkrat o njih petji slišal. V naših časih, kaj ne, so naši tovarši že tutli lepo peli, pa tako v ender ne, kakor zdaj pojo. Tudi v stolni cerkvi so enekrat pri šmariiicah peli. verni poslušavci njih petja niso mogli prehvaliti. večkrat se je slišalo vprašati: ali bodo še kterikrat bogoslovci peli? O de bi le! Se ti morem pristaviti, de se pa šmarnice niso le letaš v du-hovnišnici obhajale, obhajajo se že nekaj let sem, če se ne motim, že kakih šest let, tode tako slovesno, kakor letaš, še nobeno leto ne. —
ko eniga dne vernivši se od svojiga »prehajanja z .Mirja po zgornjih Gradišah okoli sedme ure zvečer k šmarnicam v stolno cerkev hite štric lepe nunske cerkve pridem, se kar na enkrat neliole ustavim. — kaj li je bilo? Zado-nijo mi naproti zadnji mili glasovi nekiga petja. Od kod to' kaj je to tukaj o tem času. si mislim? Nekoliko posiojim. pričakovajc noviga pelja. Iu res ni mi Ireba dolgo čakati. Petje se zopet začne in zdaj spoznam, de se v nunski cerkvi poje. Namest naravnost po zvezdastim drevoredu v stolno cerkev k šmarnicam krenem na levo hližej nunske cerkve ler poslušani, kaj pojejo. Zdi se mi. nekako znano pe>em slišali, vender sim nektere glasove preslišal, lako de nisim vetlil, pri čim dc sim. torej jo narav nosi proti stranskim vratain udarim, misleč, v cerkev stopili vidil. kaj sc notri godi: ali vrata sc mi nočejo odpreti, hote ali nehote, moram zunaj cerkve ostali, ker je zapcria. Se bolj radovedin postanem, kaj de jc to? Poslušam, poslušam ter ušesa k vratain nastavljam; ker si pa nisim v »lanu sam odgovora dali. kaj bi Io bilo. kaj pomenilo, stopim v duhov uijo k svojimu prijallu. ler ga takole nagovorim: kaj »e li v vaši cerkv i gotli? Vrata so zaperle. sliši se pa iz nje lepo v brano petje samih tankih, prijetnih iu sladkih glasov, so li augelei Božji na zemljo stopili ler sem prišli, počastil Jagiijc Bo/.je v sv. Ilešiijini Telesu? Pojdi, pojdi poslušal! Taciga petja še nisi slišal! Ali moj prijalcl se mi nasmeja. ler pravi: ti l cm času naše pobožne nune š m a r u i č n o pobožnost obhajajo, ler Marii v časi lepe svete nemške iu slovenske pesmi in lavrctaiiskc litanije v latinskim jeziku pojo. kaj druziga ne more bili o tem časti. Vender pa grem še poslušal in res! zdaj človeške glasove razločim ter dalje poslušani. O kako lepo. kako milo. kako v brano, kako «ladko. kako čisto iu vnelo je to pelje! kamnito seree bi se moglo omehčati, ko bi ga slišalo. Vernivši se k svojimu prijallu. kaj več od teh šmaruic zvedili. ga poprasujem kako iu kaj. ler za odgovor dobim, de častile nune že tretje leto šmarnice obhajajo same sa-sc iu za liste dekleta, ki jih pri sebi v samostanu, v lako imenovani notranji soli imajo, kjer jih v vsili ženskim potrebnih rečeh podiicujejo. k dobrimu napeljujejo, moliti iu po sveti veri živeli uee iu svoj uk / lastnini življenjem polerdujejo. V to solo pošiljajo bogati starši vikših stanov, kterim je lepa iu pobo/.ua i/.reja oirok nar veči skerb. svoje hčere iu sicer i/, domačih iu plujih krajev, iz nemških in laskih dezel. tu v resnici! ni mende boljšiga kraja v ta namen, kakor po nunskih samostanih, kjer se težke dolžnosti ne zavolj casniga dobička, ampak I« iz zgolj ljubezni do ljube nedolžne mladosti /. v.»o gorečnostjo spolnujejo. Glej. kam so me sinaruice pripeljale.
Pa ne samo v duhovnisiiici iu v nunski cerkvi, ludi v Alojzjeviši iu v več drugih poho/uih hišah so sr »mat-nicc prav po otročje v Mariino čast letaš obhajale.
Svojimu današnjimi! veselimo naznanilu i/. Ljubljane pa še nekaj druziga veseliga iz v »ili slovenskih krajev k sklepu dauašiijiga pisma pristavim. Znano ii je. de je vi-sokoeast. gosp. II. Bari o I slovenskim devicam lepe bukve ,. ne v est a Kristusova" imenovane za novo lelo dal ler jim jih ludi za pirhe še priporočal. Glej. ic bukve so zdaj že vse prodane, tedej je imenovani gospod drugi natis pre-skerbel iu žc se 2.'L pola natiskaj«*, v treh tednih se bodo že spet dobivale. Povej to svojim prijatlam. dc nc bodo nepoterpežljivi. ako se njih iiaročilam ne more koj zadovoljili. — Ali tako nagla poproda. kakor jo je še malo bukev doživelo, lii lepo iu veselo ziiamuje. dc jc devištvo po slovenski zemlji še v lepim cvetji?
Dans leden pa le spet kaj veseliga pričakuj iz rok svojiga	zvestiga prijatla
A. Suš k i ga.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. V saboto večer so prevzvišeni vikši Pastir naš. preljubljeni škof. srečno in zdravi iz Dunaja na-
/.aj prišli. Prišli so / Vjiuii tudi prevzvišeni nadškof Goriški, kleri so -e \ torek zjutraj šestih spremljcni od preča-stitiga so>|i. korarja .1. Novaka v Gorico odpeljali. — - Tudi gosp. lir. Gogula so po dovcršcnim višjim bogoslovstvu i/. Ihinaja prišli.
Iz Sen f ritki na>l l/iubljnun. Ker ..Danica** /miraj kaj lepiga otl cerkvenih slovesnost in naprav po naši slovenski okrajini pove. naj tioli oznani lepo slovesnost Šentviške fari* nad Ljubljano. ki se je obhajala na Vidov •lan I V»l».
Na »lelapnsije I I. rožnika se /.aslisi v Šentvidu slrc-l|anje mo/.narjev iu krepko ter glasno done v hrani zvonovi: procesija »e cerkvi Idi/.a: iu ua obrazili praznično opravljenih farmanov *><■ pohoy.no veselje zaznava: podoho namreč
svojiga povelicauiga palroiia. sv. Vida v veliki altar. kteri je tudi ravno ves nov postavljen. Pred cerkvijo blagoslove visokoeastiti gospod fajmoster krasno podobo, v -redi obilno zbrane množice zvestih farmanov. kterim enoglasni zdihljcj občudovanja v perjih vstaja in se jim solza radosti pu licih ulrinja. Med tem pa mozuarji ueprenehama grome iu praznično piiteikovanje sc nadalje razlega. Po dokončanim blagoslov Ijenji pa zali mladenči sv. podobo ccrkvi /.roce. ktera je kakor nevesta praznično opravljena svojiga /.euitia Vida prihod prieakovala. In mogočne orgle povzdignejo s v oj vclicaslui glas. ter v vnetih farmatiih pobožne misli iu -vele obelil Ijeje pomnoži*. de se raduje serce in duh k llo«ru povzdiguje.
Komaj /.jutranja /.arija na praznik sv. Vida napoči, /e vse veselti in mamo vstaja, ker v se mileje budi* zvonovi današnji dan: njih daleč sloveči glas oznanja dan hvale io slave!
>|oves||ust Vidovima dneva se je pričela - Irikraluo daritvijo sv. maše. Ilb Id. pa so prečast. gosp. J. Zupan, dekan in korar Ljubljanski in z njimi visokočasi. gosp. G. k o est I prišli ca-i in slovesnost tegu praznika povikšal. 1'ridigovali -o prcc. gosp. dekan, ler z lepo. primcrjeim iu pohvalno besedo farmanaui do sercu govorili, ker so opomnili. dc skerb za lepšanje svoje farne cerkve, pobožno po-ccscvanjc Marije Device in vredno prejemanje sv. zakra-oieuiov nar lepši in nar nčitniši njih keršansko hogolmjcc-nost razodevajo. Solze v očeh poslušuvcov so kazale, de beseda, ki i/, serca pride, tudi v serce ide. (K. si.)
Iz- Sftnrtt l!». rožniku. ..Bog je dal. Bog je vzel. rešeno bodi njegovo ime!*4 \"sa Seniska 1'aru je daiisi v veliki veliki žalosti; zakaj včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila: kaj taciga. lako grozuiga. sc nikdo ni vidil. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zahlisk-ne in od Planine t Sioekciidorf) sc privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo. de je v komaj pol uri skozi Senisko faro skor II ure dolgo iu dobro uro široko pol naredila, in bilo je. kakor po zimi. vse s ločo pobeljeno. Koliko revežev je. ki so -voje uboge otročiče tolažili: Čakajte, le polerpile. jutri bomo ječmen želi tki jc iiil lako lep. in ve- zreli, iu zdaj jokajo in tarnajo, dc se II«.m smili! Nas pridelek je le. kar liani lerta rodi. ali teitje je tako okleseeiio. dc ua nekterih krajih še drugo leto ne bo rodilo: le majhen koseck naše tako velike iu imenitne gore je ostal. Kje hočemo v tolikoštii nesreči pomori iskali, kdo nam bo lačnim kruha rezal? Kdo se bo usmilil ubofih Seniskih nesrečnikov, kterih ui ua sto. ampak 0.1 tavžente' Cuj. Idagosercna Krajna. cuj premilo prošnjo udarjenima Semea: ..Pomagaj nam. pomagaj!**9! .lauez.
Iz Sent - mir rja r Lubrniški ibtlini 11». rožnika zvečer. .1. M. Vse se giblje iu mesfn je razsvetljeno, dc luc pri In« i prijazno miglja : kaj pa jc neki. de Šcul - \u-drejčaui nenavadno tako pozno bde'* - O poznim večeru prehivavci -voje veselje razodevajo, ker ravno kar se pe-*) lUnii-4 z vami |ro-i: _l'«macajte !**
Ijajo po razsvetljenih ulicah nas svetli knezoskof iz Dunaja (lomil. Njim na strani sede prečastiti gospod stolni prošt, ki so hili šli svojimu Ijuhimii škofu do mcstica Kuittclfelda nu gornjim Slajarskini naprot. Prečastiti gosp. knrarji in pa duhovniki ter bogoslnvci tukajšnji čakajo v škofii. de bi svojiga višiga Pastirja vredno iu spodobno sprejeli in se Jim poklonili. — Hvala Bogu! de jim jc ljubo zdravje ohranil in de jih imamo spet med seboj. Pa nimajo ga počitka. V saboto na vse jutro nus bodo zopet zapustili ter se podali po opravkih v Celje iu od oudoi po deželi birmovat.-.Mili Bog naj Jih spremlja povsod ter nam Jih ohrani še mnogo let!
Iz (torirr 23. rožnika. — 17.. I*.. lil. t. m. so bile v Gorici konkursiie skušnje iu sicer vsled dopisa pre-vzvišcuiga nadškofa iz Dunaja, spet po starim, potem, ko sc je že enkrat po Tridculiiisko bilo poskusilo. 91 — Jutri zvečer bodo prišli naš prevzv. knczoiiadškof iu prav veselimo sc Njih zažclcnigu prihodu. V praznik sv. Petra iu Pavla pa bo birma, ktere že dve leti ni bilo.
nr obline.
I j o r d li i r o n.
Kakor je znano, jc živel l.ord Birmi dalj časa \ Betici kuli. Ondi sir je učil tudi arahskiga iu urmenskigu jezika. ( ceni mehilarist Paskalc Aiichcr mu jc učenik bil. ..Birmi je bil večkrut sam v moji sobici iu je na me čakal, kadar sim bil ravno kje drugej v samostanu po svojih opravilih. Knkral stopim v svojo sobo. in Birmi jc slul tukaj pred to-le britko marlro i pokazal jc Paskalc nu podobo križaniga Zveličarjal. iu seje grenko jokal in zdihoval. Ko lorda zavoljo lega žalostcuja pogledam, mi je rekel s solzami iu globoko v sercu ginjen: ..Pater Paskalc. jest upam spel enkrat kristjan bili in se k Temu-le poverniti t na križ pokaže): poleni bom tudi katoličan: zakaj v protestan-sivu nc bom več zudovoljnosli našel". Tako je Paskalc pravil imenitnimi! možu. ki še zdaj živi. (AVien. Kirchzlg.). Le katoliška vera sama človeku mir da. Grešniki išejo mirii v grehu, in ko je nepokoj le še hujši, išejo miru v zmotah in lažeh, pa zdaj še le v pravo gadje gnjezdo pridejo. Zastonj se je z lažmi tolažili, ko je človek v grehu, zastonj jc pokoja iskali zunaj katoliške cerkve.
Jiili tla rovi.
Za afrikanski mi sij on.
Iz Sostriga pri sv. I.euariu 1 gld. 5 kraje, v srebru.
Za blejske pogorelce.
J. V. 3 gld. — Od neznane eno oblačilo za deklo. --Iz IVic 3 gld. <> kraje.
Za Se in č a n e s to c o p o š k o d v a ii e.
J. V. 3 gld. — Gg. hogoslovci ljubljanski 10 gld
MMahovske zadeve.
Kara K o p r i v n i š k a ua Kočevskim jc podeljena gosp. Janezu Olipiču. lokalislu na Topli Rebri. — Gosp. Janez Smole, kaplan v Reki t Kočevski) pridejo za kaplana v Si ari terg pri Poljanah: iu v Reko pridejo gosp. I.enart Potočnik, kaplan v Adlcšiču.
Izpraznjena je lokalija Topla Reber tl'nterwarmberg) od 18. rožnika. Prošnje se ravnajo do prečastitiga škofa, iu naj se v <> tednih od pristav Ijetiiga dne v knežje-škofij-ski pisaruici oddajo.
Predložene in poslane vprašanja bo „l)aaica~ o priložnoati n4-z.n.mila.	Vred.