Sto let življenja
KOVAČ MARIJA, Brvičarjeva ma-ma iz Kozarij je 23. 8. 1993 praznovala stoletnico svojega življenja in obdržala nekajletni sloves najstarejše krajanke krajevne skupnosti Vrhovci. V imenu KS in RK Vrhovci ji je čestitko in šopek rož izročil g. Janez Koprivec prav na dan njene stoletnice. Tudi sovaščani iz Koza-rij so zelo slovesno obeležili ta dogodek. Postavili so dva mlaja z veliko cvetja in napisom v čast slavljenki. Na predvečer pa so skupaj z njeno družino priredili na dvorišču pravo vaško veselico in s tem potrdili lepo človeško in sosedsko držo, ki jo danes marsikje pogrešamo — si med seboj pomagati in držati skupaj v slabem in dobrem, v nesreči in sreči.
Kako opisati življenja, ko se list v knji-gi obrne v stotico? Sodeč po gubah na njenem mirnem obrazu, ki so ji risale težke trenutke v življenju, bi ji človek prisodil osemdeset ali nekaj več let. Po-govor o njenem življenju je tekel v dru-žinskem krogu.
Rodila se je 23. 8. 1893 v Vodicah na Notranjskem. Mati ji je zgodaj umrla. Po preselitvi se je še zelo mlada zaposlila v Tobačni tovarni v Ljubljani. Oče se je z njeno sestro preselil v Ameriko, ona pa ni hotela z njim, saj je imela krah doma. Poročila se je leta 1923. Njen pokojni mož Jakob je bil priden delavec. Ljudje so ga imeli radi. Njegova dejavnost pa je bila elektrika. Družino sta si ustvarila pod težkimi življenjskimi pogoji. Živeli so skromno, a srečno. Vodilo v življenju jima je bilo delo. Druga svetovna vojna jim ni prizanesla. Izgubila sta edinega sina Jakca. Dolga leta je krvavelo njeno materino srce.
Štirideset let je že vdova. Moči so ji sicer opešale, vendar dneve preživlja brez zdravil in brez obiskov pri zdravni-ku. Branje, ki ji je bilo včasih v veliko veselje, je opustila, ker je misel včasih ne uboga. Je pa po svoje srečna, saj živi v lepem družinskem okolju pri svoji hčer-ki Mariji, ki lepo skrbijo za njo - pri skupni mizi in pri skupni skledi, kot se temu reče.
MARA VRHOVEC