OB SPISU »GEOLOGICEN IZHOD« J. ZAJCA Janez Zajec, šolani naravoslovec, in kot sam piše leta 1868 »še malo skušeni geo log«, je bil nedvomno navdušen in iz šole kar dobro podkovan, vendar brez teren skih izkušenj, saj je veliko premlad umrl, da bi mogel globje zaorati geološke braz de in z izsledki raziskovalnega dela za pustiti pomembnejše ugotovitve. Spis »Geologičen izhod I in II« je ne kaj, kar doslej poznamo iz njegovega ob javljenega geološkega gradiva, verjetno pa je napisal še kaj drugega. Ni se ogla šal v Letopisu Dunajskega geološkega za voda, kjer so takratni geologi objavljali svoje izsledke. V omenjenem spisu naj prej cisto zanimivo pokaže nastajanje usedlin in okamnin v njih, nato pa pope lje popotnika ob Sori proti Zalemu Logu in v Danje. Najprej naleti na »škril- nik« (= skrilavec), ki mu je kasneje F. Kossmat dal ime zaliloški strešni skrila vec, zraven pa še na skladnat apnenec, medtem ko so više drugačni, svetlejši ap nenci. Vse plasti od Železnikov do Danj uvršča med ziljske kamnine ali med spodnjo premogovno tvorbo; semkaj naj bi po njem spadale še vse kamnine od južnega roba Bohinjske doline, Ljubljan skega gradu in Litije in nastajale naj bi v sladki vodi. Zanimivo je, da pri Cešnji- ci omenja školjke vrste Productus gi- ganteus (= ramenonožec), ki pa ga v tam kajšnjih zanj veliko premladih plasteh ne more biti in je živel samo v morju. Danes vemo, da so vse plasti med Želez niki in Danjami deloma triasne, deloma pa jurske in kredne starosti, medtem ko karbonskih ni vmes. Nad Spodnjimi Danjami je v drugem sestavku opisal hallstattske apnence, be le in rdečkasto pisane, sem ter tja z ro- žencem, in dolomit; te kamnine pa so ta krat uvrščali v srednjetriasno dobo. Zato je Zajec škrilnike za Danjami uvrstil v spodnjetriasno dobo, čeprav so prav tak šni, kot so tisti pod Danjami. Danes tudi vemo, da tam okoli ni hallstattskih pla sti in tudi ne spodnjetriasnih kamnin. Geološke razmere, kot si jih je zamiš ljal, je predstavil v geološkem profilu skozi Danje, ki ima samo zgodovinski pomen. Na koncu naj povem še, da je imel mladi Janez Zajec kar dobro geološko znanje, je pa pač mlad prehitro našel ustrezne plasti tistim, ki se jih je naučil med študijem in zanje ni dobil ustreznih fosilnih ostankov. Bil pa je skoraj gotovo drugi slovenski šolani naravoslovec in hkrati tudi geolog, prvi za Markom Vin- cencem Lipoldom, ki pa je ostal tudi geo loški javnosti neznan. Anton Ramovš 188