St. 110. V Maribor«, četrtek 21. septembra. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Uhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ut velja pi> pošti prejeman, aii i Mariboru a pošiljanjem na dom. sa celo leto 10 golt!., za pol l«*ta 5 polil., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila s« plačuje od navadne Setfrtttopite vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača stempelj za 30 kr? — Dopisi naj Be izvoke frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravnistvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v tiskamici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. MaroAnostna postava. Da se Nemec ne more popeti do pravičnosti drugim narodom nasproti, kaže zopet vedenje Nemcev nasproti osnovi postave, ktero je vlada predložila češkemu zboru, in ki ima uglaviti načela podpolne ravnopravnosti nemške in slovanske narodnosti. Obseg te postave je: 1. Česko in nemško pleme ima enake pravice do spoštovanja, čuvanja in razvijanja svoje narodne osobitosti in zlasti svojega jezika. Udje obeh narodnosti imajo enako volilno pravo in enako pravico do časti in javnih služeb, do orni kalnih zavodov, in do za njib vzdržan je potrebnih javnih sredstev. Deželne postave se v obeh jezikih sklepajo in objavljajo. (§§ 1, 2, 3.) 2. Okraji naj se zarad uprave in volitev v zastopstva tako razdele, da bode ena občina, kolikor mogoče, iz ene same narodnosti sestavljena. Uradni jezik v občini določi njen zastop. Akoje v kaki občini narodna manjšina vsaj petega dela voliti opravičenih, ima v tej občini drugi deželni jezik pomočno (subsidiarno) v uradnih rabiti se pri vseh javnih poslovili. Med seboj se v prometu uradi poslužnjo svojega jezika. I'radi za celo deželo v obeh jezikih obravnavajo. Dežclno-knežji uradniki morajo oba jezika znati j dokler ne znajo obeh, naj se nastavljajo v krajih, kjer. se samo njib jezik rabi (4J§ 4—9,)' Si Da se neoskrunljivost enake pravico obeh narodnosti varuje, deli se deželni zbor v narodne kurije. Zastopniki spadajo v tisto kurijo kamor spadajo po narodnosti njib volilni okraji, zastopniki mešanih okrajev vstopijo v ktero kurijo izvolijo, velikoposestniki v tisto kurijo, v ktero spada okraj, kjer imajo posestvo. Ako je poslednji mešan, smejo izvoliti. Enako pravo imajo virilni glasovi in voliko-obrtniki. — Vsaka narodna kurija sme tir jati, da se v razmeri davka, ki se iz njenih okrajev plačuje, obrnejo novci za izobraževališča njenega jezika. Kavno tako sme iz družili fondov tirjati. Vsaka narodna kurija sme skleniti za izobraževališča svojega jezika posebno prikludo na davek svojim občinam in okrajem naložiti Vsaka kurija sme zahtevati, da se o vsaki postavi, ki o rabi jezika določuje, še posebej v kurijah glasuje. Ako dve tretjini ene kurije proti glasujeti, postava ne obvelja (§§ 10—14.)" To so glavne točke narodnostne postave, ktero hočejo pač Čehi prevzeti, a Nemci na Češkem in drugod — jo odbijajo z oholim posmehom ! To je vendar gotovost, fakt um, da nas je Slovanov v Avstriji več nego je Nemcev več nego vseh drugih narodov skupaj. Smo in hočemo biti in vsa ustvoverna-neinška ošabnost nas ne more in ne bode odpihnila. Torej se Nemci morajo z nami poraznmeti, ako hočejo z nami živeti. Mi imamo voljo, to kaže baš ta postava. Nas Slovencev v štajerski vojvodini, Slovencev v Koroški, je primerno ravno toliko, k o 1 i k o r j c Nemcev na Češkem. Naj nam Nemci dajo tako narodnostno postavo, naj bodo oni nam nasproti tako „krivični", kakor so naši severni bratje proti njim! Kedaj so Nemci v svoji polni oblasti le senco tega Slovanom ponudili, kar jim vlada in Čehi zdaj radi dado? Kaj imajo Nemci proti tej postavi ? Glavni razlog jim je proti njej ta, da bi mogel en veliki posestnik Ceh, ki ima med Nemci svoje posestvo, stopiti v kurijo česko. To se jim zdi strašansko, grešno misliti, pogubno za njih narodnost. Ali kader njihovi nemški naseljenci nas Slovence terorizirajo, za jerobe se nam urivajo, politiko za nas delati hočejo, svoj jezik v naše šole in urade tišče, kader je vsemu vclikoposcifcvu (v pravem zruislu besede) slovenskega Stajcrja popolnoma nemogoče do zastopstva v deželnem zboru priti, — tačas ima ista nemška stranka drugo mero, tacaš s« ne godi nikomur krivica! Mordio in burja je v ustavovernem nemškem ah«»ru pred strahom, da bi se utegnil kak češki junker ali ultramontanec najti, ki bi med Nemci stanoval, pa poten* r Cehi glasoval. Ali kader švabsko pleme naših junkerov Auerspergov, Apfal-trern-ov, Thurnov, Kapternov itd., ki vsi mod Slo venci svoja posestva imajo, tira protislovensko, protinarodno politiko do ekscesa, kakoršnega smo zadnjič iz Ljubljane čuli — to je vse prav, to tlo kazuje pravieoljubje, enakopravnost, to se ve: i nemškem duhu in smislu! \n sporazum. Kflor za svojec, in vtlMt) za domačine ne skrbi, — i»{roši jo od nevernika. N. z Dovršene volitve javljajo uspeh, kteri ni po vse po naši volji, vendar čestitati si smemo , ka smo konci neke črstve in prve vrste sposobnjake spravili v nemški graški zbor. Ti odbranci in ako bi jih bilo še trikrat toliko, nikdar iu nikoli ničesar ne opravijo v (Iradci za nas, ker f> proti tiOim. vsaj tudi 15 proti oOim je pri glasovanji ničica, a nemški konservativci, ako bi tudi vzpeli se na večino, nikoli nam ne bodo pomagali stvarjati nSlo-venskega" j to si trdno zapomni vsak slovcnsk Volksblatovec. .Jedina iskra neke vrednosti se žari ka se sliši neustrašen glas o tožnem položaji in bridkih okolnostib našega zatiranega in zanietava-nega naroda, in ka sovražniki niso na njihovem mestu, kteri bi širokoustno in brez prigovora o nas lagali in o naših razmerah, nas brez skrbi grdil in črnili pred svetom. Bodi si, da se spremeni kako si ugodno volitveni red za štirski zbor, nam .Slovencem ni pomoči, niti rešitve, dokler se ne bo demo, odločeni od tlačiteljev in nenasitljivih žeru hov naše narodnosti, pridružili sokrvnim bratom in v belo Ljubljano p«tšiljali svojih poslancev ; vsaj čisto naravno je, ka vsaka ptica leti k svojemu jatu. Ucs v državnem zboru, če se kakši porodi, bi radi na govorišče pošiljali svoje izurjene junake, toda slepost in budalaščina ste na pot stopili temu kanu. Po dognani volitvcui praski nastopa resna doba glasno vabeča na to, da se sporazumelim, da si pojmove sčistimo, da se poravnamo, in da si do-manji hrani dostojno uredimo, da smo po takem bodoče krepši proti vnanjemu neprijatelju. Pri tem poslu je gledati na slovenskem Stirskem na četiri cinike, namreč na prosto ljudstvo, ljudsko učitelj-stvo, udržnike in naprednjake. Veli se, ka je slovensko seljaštvo mnogo naprednije v omiki od sosednega hrvaškega; vendar ta stavek samic deloma nosi vrednost, porabuost in istinitost. Letošnje volitve na Hrvaškem kažejo, ka prosti Hrvat računi in se posvetuje z razumom, ka zanpno sluša svoje požrtvovalne voditelje, ka pre- poznava pogubne zanjke, ktere mu strupno strdjo pomazane nastavi ja lokavo mad jarstvo, iu gadno madjaronstvo, a Slovenec skvarjen v uemškuturski učilniei, ali neče ali nemore prevideti , odkod se kvarno vali za njega pogubnost, tvarni prepad, na-rodua smrt, ne čuti svojih najlagoših in najstrašnejših pognbnikov, da si mnogimi skušnjami o njih vragometuosti prepričan, besni proti svojim naj-vrlejšim prijateljem in dobrotnikom ne misle , ka v tem grmu ne leži zajec, nego le za budalake, nemisleče in dušne kratkovidnike vse to nasnovana izlika , pod kteroj nemštvo in zakleto noruškutar-stvo kuje prilično in ndobno vražje naklepe proti slovenstvu, da mu sleče mili in prekrasni g«»lč in narodnost, ter si naše ljudstvo priredi za kravo dojnico. Hrvat bogme brez škole razume sirensko petje madjaronskih kanov za hrvaško kraljevino in narodnost. — Res mohorsko društvo seže v najnižje plastovje slovenskega naroda, kakor menda nikjer v Avstriji, iznemii Česko, in innožnost uavočnikov je povse zanesljivo merilo godnosti , ali konci brzemu godnjanju boljših pojmov, zdravejših nazorov in vedrih prepričanij. Vidi ljutomersko okolico , ki razinerno šteje menda največ mohorjanov, ljudstvo je ondi najomikanejše , ker premožno ali vendar ne zadolženo, ne samo med štirskimi Slovenci, nego, brez straha resnim, na vsem Slovenskem : in na toliko višino moramo povzdiči ves narod, ako kanimo v hurjah, vihti in vihrovji računati kakor Cehi na stalnost našega seljaštva, inači nam vsa društva ne poinorejo brez trdne tvarne podloge. Potrebno in koristno je moder in umen nauk deliti siromakom in ubožcem, toda brez napredka v imetku bob v steno mečemo: dobro poučen nevoljak je itak goleč v koprivji, za sklečko leče, za šalico kave nese na prodajo inožbesodnost iu postane izdajalec, resen pogled posodnikov pre-kopicne in utone vsa Stenjem nabrana in na zidana si načela. Po takem hoteči prosti narod na krepke noge postaviti, morani smo snovati tvarno poma-galua družtva, nikar samo konservativna, vsaj ubogi SI«) venec nima česa ob drŽava ti. Ako se p. Iloložanu ne pomore po umnem navajanji na dobro gospodarstvo in tem potem na premoženjski napredek, nikdar ne bode zanesljivo in pametno ter sebi na korist glasoval, ker velikanska večina je takih , ki so hlapci, služebniki, robovi, sužniki, petolizniki Ptujčanoin, ker dolžniki peuezniin pijavicam, iu skupno steklim nasprotni-nikom narodnim. Hešivši Slovenca tvarno, rešil si ga dušno, vse drugo je puhlo stavljenje hramov na podmetljiv pesek. Umno gospodarstvot tedaj premožnost je navod k sreči posameznih ljudi, občiu in držav, in uči zmernost, treznost, prihrani jivost, kar vodi k samostalnosti, previdnosti in značajnosti, vncinarnost pa v sužnost. Jako krivo je bi dosle duhovništvu odmerjen pravec, vsled kterega je skoro samo abstraktnost gonilo, po zraku se spla-vavalo, porabuost kot ncomahl jivo stalo pa zanemarjalo, odtod seilaj n cz a upu ost duhovništvu, vsaktemik prostak ve , k a same nebeške resnice nikogar ne rede. Porabnc iu gospodarstvene znanosti bodo zdačen nauk navajajoči seljaka k premožnosti in goječi v njem iskreno ljubezen do domovine. Drugi čiuik je ljudsko učiteljstvo, čegar vrednost se nikakor ne sme prenisko «'eniti ; po vsej pravici pritrjujemo povedi: kaki učitelji, tako po- ■ej ljudstvo: in v ftsfl tiči sama čista istina, ktera j konservativnimi društvi ired ničesar ne opravite. t] >og popru-uje žalostue dnešnjc razmere našega j Kr;« mali in neznatni sm< Sami po sobi na Številu, naroda, krive njegove in spaćene nazore, črno nem- a mnogo še menjši v razorih in pojmovih. Kde indi v Avstriji se zahtevi od poslanca ponudnika šktttarstvo. Razniišljujočemu o tem kvarnom in nenaravnim učiteljskem življu, kakor je sedaj v na-iem narodu, vrivavljc se otožna spodobnost s Poljaki. Poljaki med Slovani Neslovani, ne rokujoči »e in ne delujoči vzajemno z drugimi sonarodniki, kvarijo iu 'motijo zdravi in siuipni napredek slovanski i takisto se javljajo mnogi ljudski učitelji na slovenskem štirkeni kot nenaravni, nenarodni, po-jribelni zivclj. bolui ud na telesi našega naroda že prvlje, dosti več v najnovejšem položaji. Kaj je tem« vzrok? Pravoč resni, ka nedostatekv omiki in uboštvo pot nadelujeti brezznačaj-nosti. zvitosti in lokavosti. V poprejšni dobi so je fM kruto malo gledalo na dušni razvoj bodočega učitelja, in to kar se mu je ponujalo, teklo je celo iz drugega namena, nego bi bil zdrav eurek bistrih znanosti: skrbelo pa se je tudi premalo, ker nekdanji četrti razred nemški in tri mesece neke kukavne priprave ne Zgodnji mladenea za sposobnega in zuačajn ga učitelja. Sedanji hip sc obilno zahteva, moči se spreopšejo nekaj tudi z nepotrebnimi predmeti, toda značajnost, kar svedočijo skušnje, nikakor ni na dobičku : potem je ista skoro pri vseh kamor mladih omikovaleih, tamo pri starinah, na oko se se nekaj kaže . za gabrom pa druga poje. In na take bire učiteljih nikoli ne bodemo mogli čestitati narodu j marveč bridko ga pomilovati, ka takim izrodkom in tržcem z narodnostjo zročnje rahli zarod na vzgajo. Nikdar ne tajimo, ka so prvlje nekteri nemškutarski dekani in narodnost črteči neomikani župniki na kope zakrivili na učiteljih bivših pod njihovoj roko in o b l a s tj o. Toda večina tudi starejšega nemšku-tarskoga duliovništva sc je vrnola k narodu, a škol-niki ne. in novo nenarodno nadzorstvo je potrjuje v zvitih polutanskih in šepavih pogledih. Mlajši učitelji jako izurjeno mlatijo nekaj menda razložno, nekaj tudi brez razloga po duhovništvu, oni nezve-denvi, kteri šo niso se naučili naroda ljubiti, kamoli za njega trpeti iu marljivo delati. Presrčno želimo učiteljstvu še primernejše plačilo, izlasti podučiteljem, kteri še izdaj ne morejo se dostojno gibati s čiplini plačilom , vendar pa tudi izrekamo iskreni zahtev, naj ne zdelnjo navoda na kriro, naj ne bodo izdajalci svoje narodnosti, naj se ne zaganjajo v kolomijo in naj-sužnejše hlapčevstvo hudobnim uctnškutarjcm , naj oe odobrojo nemškutarskili šolskih knjig, kakor lan. v Ptuju, innči bodo narodnjaki primorani mlade/en brezplačilno v nauk vzeti , ter tako velikim poŽrtvanjetn jo iztrgati nemškutarskim krempljem in pažljem. sedanje netnškutarsko IkolniStvO pa nepotrebno storiti. Toliko mo& se narod ima, kakor jo imel. kedar še ni duha niti slub.a ni bilo spač-uim dvoživoem. Ako se ne popravijo . narod je mora izbljuvati kot pogubni primesek zdravemu truplu. Resno zahtevamo od pametnejših oonikov razgovor, da se sporazojnomo, ali pa do dna raz-kolemo, toda vas goječi in plaSojocl narod naj obsodi , ako bi na njem dovršiti hoteli prokleto ju-dinstvo. Konservativci, to je udržniki imajo bistro in pnstatno omikane glave, krepke du.4ne/ moči. zverine častne kane , delajo zdatno tudi za narod, mnogo žrtvujo, in zastopajo po priliki polovico slovenskega odličnega razunmištva: B tem Cinikom se je treba porasnmeti, Vsakdo ve, ka crkveni orjrani so navadama v napredku kakor volk plantavee najpoznejši, upirajoči se vsaki obnovi najdolže, zaostajajo za ča-soviioi terjatvami, premalo čislajo in uvažavaju nova razkritja, nove izume, nove pojave, oklepajo se preveč zastarelih oblik. vrednost aovih zgodovinskih dokazov prezirajo ali v nemar puščajo, in po takem ugle«! zapravljajo v društvenem in nekaj tudi v zanstvcneiu življenji *), kar se nebi godilo, iVko bi umno in enakomerno z drugimi razunmiškimi razredi napredovali; v dosedanji podobi pa s vsemi •) UJtoti tmli tenja senJ nspredajlk.;. versko izpovedanje, od ireskušanega in na vse žrtve pripravljenega narodnjaka? le nerazboritost kakega novinca v politiki se drzne kaj takega skvasiti. Podobne vrste konservativce zaničujemo sumeči, ka druge kaue nosijo -za ušesi; narod varuj se jih! Naprednjaki so ljudstvo prece dobro pripravili, zaboga! najtenam ga kvariti in motiti. Ne potez ujm o se mnogo za reči, ktere za nas narod nvi česar du odločuj o, neskvar-jen Kristov nauk nam bodi jedino svetlo vodilo, nasmetljivosti in prikrpine v poznejši crkveni dobi vpletše se po> strastih in sebičnostih posameznih glavačev ali kako inači, pustimo iz misli. ali kouči ne polagajmo na nje prevelike vrednosti. Vedrina vladaj a mrak se potlači, vsaj še vinodrože spravlja podse. Doba je, da konservativci postanejo čisti, iskreni narodnjaki brez prišitkov in pretniŠljajcv, nikar rabeči narodnosti in narodnega gibanja na svoje sebično koristi, o čemur sledove ovaravamo. Bože daj, da se v tej razsodbi motimo. Uredimo si svoj domači hram najprvljc dostojno in narodno, potle še le skrbimo in mislimo na razmere), ktere na nas malo spadajo, in narodu no prinašajo ni kvara ni koristi. Porazumimo so na korist svoji slovenski domovini, komur je resnično n;ar za njeno blagost. B. B. vseh Iz deželnih zborov. e>4-><*]iii xlM»i* ItriiiajMki. (2. seja dne" 1K. septembra.) Nazočih 23 narodnih poslancev. Zapisnik zadnje seje sc prebere ter z dr. Costa-vim popravkom, ka sc mesto izraza rusta-vovcrua stranka" zapiše „ 13 poslancev" potrdi. Potem prične dnevni red. Novoizvoljeni poslanec mesta Idrije g. Irkič priseže. Kot reditelja se izvolita gg. Barbo iu Po-klukar. Kot poverjevalea ali veririkatorja stenogra-tienih zapisov se izvolita dr. Gonita in dr. Zamik. Dr. Tosta kot poročevalec bere potem sporočilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca idrijskega inesta, vsled kterega se volitev g. Irkič-a enoglasno potrdi. Dalje bere gosp. Costa kot poročevalec naslednji nujni predlog deželnega odbora, kdaj se izgubi poslanstvo za deželni zbor kranjski. Slavni deželni zbor! § (i opravilnega reda deželnega zbora sc glasi: „Ako kteri poslanec v osmih dneh ne pride ali se brez odpusta oddali, ali čez dopuščeni čas izostane, naj jra deželni glavar pozove, da pride V 8 dnevih . ali da svojo nepričujočnost opraviči. Kdaj se zavoljo neposlušanja tega poziva poslanstvo izgubi. to določi posebna deželska postava." Take postave doslej za našo deželo še nij. Na Ccskem, zgornje Avstrijskem i. t. d. že Obstoje take deželne poHtave. Tudi za državni zbor obstoji enaka postava. V £ 4 postave glede* opravilnega reda državnega zbora dne 81. julija 1861 štev. 78« drž. zakonika je namreč določeno, da se poslanec, ki se obotavlja v osmih dneh priti, ali se brez dopusta oddalji, ali čez dopuščeni čas izostane, smatra, kot da hi bil izstopil, ako po predsedniku storjenega poziva, da naj se v 11 dneh javi. ali svojo nenazočnoSt opravičiti, neposluša. Tej pomanjkljivosti treba jo v okom priti, posebno glede* na dogodke poslednjih dni. Popolnenje našega deželnega zakonodavstva v tem obziru je pa tem nujne je, ker je potreba, da se v prihodnjič vsakemu poskusu delovanje deželnega zbora ustaviti, pot zapre in da se volilcem, ki iz same samovoljnosti njih poslancev nijso za stopaui v deželnem zboru, zopet prilika, da, da si nove zastopnike izvolijo, ter se tako poslanca oprostijo, ki jim ravno s svojim izostanjem ne ustreza Torej stavi deželni odbor predlog: Slavni deželni zbor naj sklene sledečo postavo: Postava, veljavna za vojvodstvo Kranjsko, po kterej se poslanstvo za izgubljeno spoznava. Z pritrditvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva kranjskega ukazujem kakor sledi; Člen l. Poslanci, kateri izrecno ojavijo, da uečejo v deželni zbor priti , ali kateri svojega izostanja vsled poziva predsednikovega v osmih dnevih tako ne opravičijo, da deželni zbor izreče, da o opravičenjc zadostuje, izgub«* poslanstvo. Člen II. Ta postava stopi takoj v postavno moč. Člen III. To postavo izvršiti se naroča mojemu ministru notranjih zadev." Pri tej točki poprime dež. predsednik pl. Wurz-baeh besedo tor pravi, ka se z vlado sicer porazu-meva, da Hi pa vendar dovoljuje ,,ein Redenken" izreči , je li sedanji deželni zbor opravičen v tej zadevi sklepati. Skuša dokazati na podlagi § 38 ka k temu treba dveh tretjin vseh poslancev. Dr. Costa mu na podlagi postave dokaže, da je sedanji dež. zbor brezdvojbono opravičen v tem vprašanji sklepati, kar je razvidno iz državne ustave same, oziroma postave za opravilni red državnega zbora. Iz §8 4 in 17 dokaže, da zadostuje nadpolovična večina, ter pristavi naj se potrdi nujni predlog, da vlada postavo skoro odobri. Svetce pa misli, da ni take sile, da treba roč dobro pretehtati ter stavi predlog: Naj se ta stvar izroči posobnemu odboru. Dr. Bleivvcis je temu nasproti, ker je dr. Costa reč dobro dokazal in ker se nasproti ni na-včlo nikakoršnik razlogov. Po kratki in slabi repliki Svetčcvi podere dr. Costa na podlagi g 15 državne postave vse * dozdevanja in dvome poslanca Svetca ter pravi, da je postopanje trinajstoriee tak slučaj, ki popolnem dokaže opravičenost te nujnosti, (dobro !) Pravi med drugim: Naša dežela se odlikuje tolikimi čudeži, a nov čudež se je zgodil, da namreč dež. odbornik, voljen izmed veleposestva, denes izreče, dajo dež. zbor nepostaven, drugi dan pa se udeleži seje dež. odbora! (Dobro, dobro!) Še eno opazko naj dostavim, ktera naj ide preko mej nase deželo. Jaz namreč slovesno protestujem, da so izostali poslanci „nemški Kranjci." Ti poslanci zastopajo le drugo stranko, nikdar pa ne druge narodnosti. Oni so zastopniki Kranjske, ki je vsigdar bila slovanska (dobro !), nikdar pa zastopniki nemštva. i dobro!) Nujnost predloga se prejme z 22 glasi proti I (Svetce.) Pri splošni debati seže dr. Zamik v besedo ter pravi, ka smo v istem položji, kakor bivši češki dež. zbor. Ko so doklaranti odšli, so ostali Nemci sklepali le z nadpolovično večino iu ("iskra & Oomp. SO vse potrdili. Ni nam tedaj treba iskati razlogov v državnem zboru, ker imamo nnalogov iz dež. zbora , kteri je tem više važnosti, ker so dež. zbori enakopravni. Oe imamo take mojstre kakor <'iskra &. Comp., se nam ni treba sramovati, ako kaj enacega storimo. Prejme se potem postava enoglasno. Končno c volijo odseki in sicer: l) v tinančnl odsek po predloga dr. '/urnika !> udov namreč: Costa, Irkič, Murnik, Snpan. Blcivveis, Horak, Kotnik, (irahrijan, Poklukar ; v peticijski po Znrnikovcm predlogu iz f> udov obstoječi odsek: gg. Svete c, Zarnik. Barbo. Koren, Pintar: v odsek za poročilo o delovanji lanjskoga dež. zbora po Murnikovem predlogu 5 udov : gg, Jagovlc, Kozler, Svetec, Zarnik, Tavčar. Prihodnja seja je v svedo 20. t. in. ob 10 uri dopoldne. Na dnevnem redu je med drugimi predlog dr. Coste o adresi na Nj. Veliča.stvo. li) Dožrliii sElsor *luj«»r.slii. (3. seja 19. s ep t.) Zapisnikar dr. Srncc bere protokol kteri se potrdi. — Seidl naznani za prihodnjo sejo interpelacijo na e. namestnika zarad pozivljanja IjndskiU učiteljev k vojaškim vajam. — Dr. Heilsberger s tovariši (nemško-liberalei) stavi predlog, naj se, glede kraljevega reskripta češkemu, zboru „kteri ustavo v njenih predlogih stresa" po § 19. dež. reda komisija postavi, ki bode kakor brž mogoče politični položaj države in dežele preiskala iu zboru o tem priporočala. Torej bomo imeli kmalu veliko adresno debato. Skljeneno je bilo poseben odbor 9 udov sestaviti, ki bodo vladne predloge v pretres vzel. — Dalje je bilo 10 predlogov dotičnim odborom izročeno. Voljeni so bili peticijski odbor, odbor za mariborsko vinstveno šolo (v ta odbor je voljen po leg mariborskih posl. Router-ja in Brandstctcr-ja tudi slovenski poslanec dr. Dominkuš), odbor /.a podporo ubogih (v ta odbor tudi voljen slov posl. dr. Vošujak). Prihodnja seja jo v sredo 20. septembra. I»4'>4'lnl /I»or koronki. Iz Celovca. |Izv. dop.) Po tihi maši so se koroški poslanci — veči del vsi — okolo 10. ure zbrali v deželni hiši. Po stari navadi c. k. namestnik baron Ccschi in namestnik deželnega glavarja g. G. Jezernik najpo prej nagovorita zbrane poslance. Omenila nista kaj posebnega. Zdaj sc pregledajo volilni zapisnik ter se brez posebnega ugovarjanja potrdijo vso volitve. Ko pride na vrsto obravnava glede steno grafičnih sejnih zapisnikov, naš g. Andrej Ein spicler, kot poslanec velikovskega volilnega okraja, prvi povzame besedo ter nasvetuje, naj se vendar tudi slovenski dajejo na svitlo sejni zapisniki. V svojem govoru jasno in jedrnato do kaže to potrebo in pravi: „Tako tirja toliko zvani 19. § temelj, državnih postav, tako je treba, da se pospešuje iu razširja politična omika tudi med prostim našim ljudstvom, tako tirja zaželena se danja „sprava"; in to hode v prid deželnemu zboru samemu." Se ve da, kakor vedno — „stat pro jure voluutas — poslanci se ne zmaknejo niti en poslanec se ne vzdigne, da bi vsaj toliko podpiral predlog, da se vzame v pretres. Predlo pade — Einspieler in mi Slovenci ž njim vred ostanemo na cedilu. — Društvo „Trdnjava" je tudi podalo deželnemu zboru to-le prošnjo: „Slavni deželni zbor t Važno in posebno dobro je gotovo, da se vse. kar obravnava iu sklepa si. deželni zbor, da se vsi govori in nasvetovane postave kar mogoče razširjajo med ljudstvom: ravno zato se tiskajo ter dajejo na svitlo. Obravnave deželnega zbora so jako podučne in mične za vsacega bralca: kajti zbuja se po njili ter bolj in bolj briga in trudi za splošni bla gor dežele, dela v občni prid j veseli tudi v o 1 i 1 c a, ki je volil v deželni zbor, ko prebira sejne zapisnike ter sc prepriča, kako umno in pogumno se možje njegovega zaupanja poganjajo za vsestransko resnico in pravico: ponašati sme sc poslanec in govornik sam, ako ve, da se njega glas ni izgubil po prostorih deželne dvorane) ampak da ves narod pazi in čuje na-nj, ter se zanimiva za nja pravične in tehtne besede. Po sedanji navadi so se pa sejni zapisniki deželnega zbora na Koroškem razglaSevali samo po nemški, ne pa po slovenski, čeravno je Slovencev dobra tretjina na Koroškem. S tem sc je slovenskim Korošcem močno kratila njih pravica in delala krivica, ravno tako, kakor bi se delala nemškim Korošcem, če bi jim deželni /.bor svoje zapisnike samo po slovenski, ne pa po nemški dajal na svitlo. Da Slovenci smejo tirjati slovenskih zapisnikov, to je jasno in gotovo; ni šc le treba dokazovati tega. Slovenske zapisnike za slov. občine tirja: 1) Že naravna pravica ; kajti tu velja : r Enaka bremena, enake pravice." Ako Slovenci svoje davke ravno tako zvesto plačujejo, kakor Neslovenci, jim tudi gredo enake pravice: 2) tirja to dejanska ravnopravnost vseh av-trijskih narodov; 3) tirja to toliko že imenovana „ustava", zlasti nje 19. §, ako neče važni ta § ostati prazna beseda. Ugovarja se sicer marsikterikrat: „Slovenci že vsi nemški znajo." To ni res in ne more res biti. Saj šo gg. uradniki po slovenskih krajih ne znajo vsi oba deželna jezika, akoravno so omikani, učeni gospodje j kako je tedaj mogoče nadejati sc tega od neučenega, priprostega ljudstva? Slovenci, ki so bolj izobraženi, znajo sicer popolnoma nemški, znajo pa tudi materini svoj jezik j bolj so tedaj izobraženi oni, ker znajo dva jezika, pa zavoljo tega bi ne bilo primerno in pravično, ako bi sc Slovencem, kterih je tretjina, kratila njih pravica ter zapisniki deželnega zbora se ne dajali po slovenski na svitlo. Po nekterih slovenskih občinah je sicer nekaj tako imenovanih slovenskih nemškutarjev, t. j. slovenskih reuegatov ali odpadnikov, ki so marsikrat zoper slovenščino, in prej ko ne tudi bodo zoper zdajanje slovenskih zapisnikov. Pa bodi si temu tako; zavoljo teh posameznih sc vendar ne sme pravica kratiti celemu narodu: ozir mora se po pravici bolj jemati na slov. ljudstvo, nego na one nemškutarje: slov. ljudstva je dobra tretjina na Koroškem, ljudstvo plačujo tretjino vseh deželnih davkov: nemškutarjem pa je na prosto voljo dauo oskrbeti si sejnih zapisnikov v jeziku, v kterem koli se jim poljubi. Ugovarja se krivično tudi: „Slovenci ne raz umejo slovenskih, zapisnikov." Tak ugovor ni vre den odgovora nobenega. Tako utegnejo le oni govoriti, ki slovenski celo ne znajo , ne citati, ne pisati in ki v slovenskem književnem jeziku nikakor ne morejo spregovoriti kako veljavno be edo. Slavni deželni zbor naj blagovoli preudariti to stvar ter skleniti: „Slovenskim Korošcem naj sc sejni zapisniki deželnega zbora uradoma (ex officio) dajejo slovenski na svitlo !" Politično društvo „Trdnjava". V Celovcu. 12. septembra ISTI. Za društveni odbor: Biser, tajnik." Ali ta peticija odložila se je mirno „ad aeta." Naj si to dobro zapomnijo koroški Slovenci. Bila je prva Einspielerjcvc beseda v deželnim zboru „gla^ npijočega v puščavi. w Še več! Ko g. Einspieler v svojem govoru omeni „spravo", postal je nek šum in mrmranje med poslanci in poslušalci. Tako tudi o „spravi" ne sme se govoriti? Tu se tedaj pač lepe reči dajo pričakovati! O drugih stvareh omenim prihodnjič hlni kraj, to je tisti, kjer se glavna volilna komisija snidc. Ako to tirja večje Število volilcev, more c. namestnik razdeliti volilen po altabctičuem redu in jim tako odkazati več volilnih lokalov. § 7. Za volitve poslancev iz razreda kmečkih občin so volilni okraji: 1. Gradec (okolica), Frohnleiten. skupaj eden volilni okraj. 2. Voitsberg eden volilni okraj. 3. Weitz, (tleisdorf, Birkfeld, skupaj eden volilni okraj. 4. Ilartberg, Vorau, Friedberg, Pollau, sku paj eden okraj. 5. Fcldbach, Kirchbacb, skupaj eden okraj, ti. Furstenfeld, Fehring, skupaj eden volilni okraj, okraj. okraj. Radkersburg, Mureck, skupaj eden volilni Leibnitz, Wildon, skupaj eden volilui >rg. Staiuz, skupaj eden 9. Deutschlandsb. volilni okraj. 10. Eibisvvald, Arnfels, skupaj eden volilui okraj. 11. Bruck. Aflenz. Mariazeli. Kindberg, Mllrz zusehlag, skupaj eden volilni okraj. 12. Leoben, Mautern, Eisenerz, skupaj eden volilni okraj. 13. Judenburg. Oberzeiring, Knittelfeld, Ob-dach, skupaj eden volilni okraj. 14. Liezen, Kottenmann, St. Gallen, skupaj eden volilni okraj. 16. Muran, Obervvolz, Neumarkt, skupaj eden volilni okraj. IG. Irdning, Grobming, Schladming, Aussec, skupaj eden volilni okraj. 17. Maribor eden volilni okraj. 18. Slovenska Bistrica , Sv. Lmard, skupaj eden volilni okraj. 19. Slovenjigradec, Šoštanj . Marenberg skupaj eden volilni okraj. 20. Ptuj eden volilni okraj. 21. Onnuž, Rogatec, skupaj eden volilui okraj. 22. Ljutomer, Gornja-Radgona, skupej eden volilni okraj. 23. Celje, eden volilui okraj. 24. Konjice, Šmarje, eden volilui okraj. 25. Laško, Vransko, tlorujigrad. eden volilni okraj. 20. Brežice, Kozje, Sevnica, eden volilui okraj. §, 9. V vsakem za volitev poslanca kmečkih občin narejenem volilnem okraji se ima od namestnika po posvetu z deželnim odborom več volilnih krajev določiti. Ako ima volilni okraj samo en sodnijski okraj , je sedež sodnije glavni volilni kraj, sicer prvo imenovani v 7. Vladni predlogi. (Dalte.) Dopisi. Volilni okraji na Štajerskem so po vladnem] |y (.jol*i«Stoiki. L9. sept. |Izv. dop.] predlogu dalje za mesta in trge: 14) Slovenjigradec. Slovenja-Bi-lrica. Muta. Marenberg. Vuzeniee, Sv. Lorenc. Sv. Lenard, činijo eden volilni okraj. 15) Ptuj, Ortnuž, Središč.1. Ljutomer, Veržej, Bogateč. — eden volilni okraj. 10) Celje, Konjice. Laško. Šoštanj, eden volilni (-kraj. 17) Brežice, Sevnica, Podsreda, Kozje. Šmarje, Sv. Jurij. Vojnik. Žavee, Velenje, Vransko. Mozirje, Ljubno, Gonijigrad, eden volilni okraj. Kraji, ki so s temi imenovanimi v eno občino zvezani, vidijo pa v kmečkih okrajih. g 5. Od vseh v i? 4 (spredaj) imenovanih volilnih okrajev ima vsak samo eden volilni razred. § 0. V § 4 imenovana mesta in trgi so tudi volilni okraji za tiste volilee, ki imajo v njih volilno pravico. V volilnih okrajih, ki obstoje iz več volilnih krajev, je na prvo imenovani kraj tudi glavni vo- Kakor bo še marsikteremu bralcu „Slov. Naroda" v dobrem spominu, jo bil lani hud boj zavoljo narod nili pravic med našimi in laškimi zborniki. Italijani so odrekovali mišim poslancem pravico: govoriti v zbornici v slovenskem jeziku. To je pO pravici moralo taliti naše zastopnike tako, da pozneje niso hoteli več v zbor, dokler bi se jiin ravnopravnost slovenskega jezika z laškim ne priznala. Dobro! Preteklo sredo so se odprli v novo vsi deželni zbori. Že prejšnji dan so se zbrali naši zastopniki, da bi se dogovorili kako in kaj? Snidejo se z Lahi, — in človek bi mislil* da bodo naši poslanci na vso moč od onih zahtevali svoje pra-vi.ee, Lahi pa, da jih bodo po spoznanji svoje/ krivde potrdili. Pa kaj se zgodilo? Mesto tega prineso Italijani pred Slovence predlog: naj se pravila p ravnopravnosti jezikov odloži v pozneje obravnavanje , in naj se Slovenci med tem. udeleže posvetovanja v deželnem zboru. In kdo bi bil mislil ? Naši poslanci pozabivši 'i svoje lansko delovanje, sprejmejo nasvet Italijanov I udarja posebno ter drugi dan v bratovskej slogi * njimi vred ko- j nega prava rakajo v zbornico — na radost Italijanom! Možje, to ravnanje sc pa meni zelo čudno zdi. Če je vaše sedanje obnašanje pravilno, čerun je bilo trebe toliko bujanja lansko leto? Ta mar I« bili že lani molčali in sc nasprotnikom udali, — vsaj bi ne bil njihov triumt' tolik! Zdaj pa nad vami triumh-rajo, sc vam za hrbtom posmehujejo. Z vašim sedanjim vstopom v zbor ste nje popolnoma omili pred svetom ter na svoja pleča zadeli njihov dolg; tako se zdi krivec sedaj pred ljudmi pravičen, vi nedolžniki pa mesto njega trkate: mca culpa! Ali ste velikodušni! Lah vam naproti še pravice nij hotel poznati, a vi? Zares občudovanja ste vredni! — Kako je to, da ste ec dali Lahom tako ujeti? Vi mislite, da bo vaša velikodušnost v Lahu vzbudila enako čutilo. Kdo ve, če sc nc motite? Z dosedanjim kujanjem ste morda toliko dosegli, da bodo I^ahi slovenske govore zanaprej molče trpeli, — iz politike ali pa iz milosti —a odobrili jih nc bodo, pravico vam bodo lahko pri prvej priliki zopet odrekli, sklicevajc se na svoje proteste. Pa tudi ko bi sc stvar iztekla po vašej misli, vendar vam moram opomniti, da vaše postopanje nij dovoljc odločno in samosvestno za ljndskega zastopnika. Pomnite, da nemate od naroda naloge prosjačiti in klanjati se, ampak dostojno zahtevati, kar nam gre. Ein zu hCf-liches Recht ist kcin Rccbt, pravi menda mojster Goethe. Priberačcna pravica! — kdo v tem ne opaši protislovja? Dosledno in dostojno sc mi zdi da je ravnal edini Pagliaruzzi, kteri se drži načela: dokler nam Lahi ne zagotove izrecno naših pravic, se zborovanja ne udeležim. Kje so bili o tej priliki pa naši drugi poslanci, ki vedno trde, da jim je narodnost prva r — Politični razgled. da vlad* ni zapustila tal ustav- Nernški nstavoverci so dobili na Magja-rih zadnje dni odločne zavesnike. Organ Andraši-jev „P, Llovd" piše v istem fanarično razdraženem tonu proti Hohenvvnrtc, kakor listi decemberske klike. — Ravno tako jih ne nehajo podpirati pruski listi na vso moč. — Tretja sila pak, ki z ustavo-vemo kliko dela proti ministerstvu, je grof lieust sam. „Po!itika ve poročati, da je vse zmešnjave samo Hcust kriv, da je posebno on in njegova roka Hoiman skrivni vodja in naščuvalec usta-vovernih izstopnikov v Ljubljani, Lincn, Hrnu in Pragi. V g al i šk cm deželnem zboru je zmagala Smolkova stranka, ki vlado povsem podpira. Odbor, ki bode v tem smislu adreso na cesarja zložil , sc je konstituiral. Upati je, da sc Poljaki z Rusini, na ktere Nemci računijo, pomirijo. V Kragujevcn se je 19. t. m. odprla srbska narodna skupščina. V prestolnem govoru jej vlada čestita na novi ustavi ktero je Srbija dobila in našteva napredke srbskega naroda v materijalnom in duševnem stanji. Prcstolni govor konča s stavkom: Srbija pod Obrcnoviči ni vajena svoje pravice oskmnjevati dati. Eame stvari. * (Idrija r nevarnosti!) Beust, brat državnega kancelarja, imeniten po tem, da je slavni rudnik v Wicliczki spravil pod vodo, jc te dni potoval v Idrijo, kjer je vsled tega že velik strah in se baje jako pazljivo vamje Idrijca. * (Službe.) Pri okrožni Rodniji v Celji je oddati služba substituta državnega pravdnika z let- nimi 1000 fl. plače. — V Idriji je oddati služba: učiteljice z I. 328 fl. Prošnje so vložiti pri rudarski direkciji v Idriji. — Na mariborski gimnaziji jc ponavljavno razpisana služba profesorja za naravoslovje sklenjeno z matematiko in fiziko. * (V Kamniški čitalnici) napravi več mladih rodoljubov v nedeljo 24. t. m. besedo, pri kateri se bode deklamoval odlomek tragedije, „Orestu, igrala veseloigra „ Vdova in vdovec" in predstavljala bnrka „&vigašvaga za Mazicami" ali „Ali bi se ženil, ali ne?u Po besedi ples. — Uljudno se vabijo vsi prijatelji narodne slovesnosti. Začetek ob 7*8 uri zvečer. * (Vabilo.) Odbor solkanske čitalnice vabi prijazno vse rodoljube k besedi v nedeljo 24. septembra t m. Začetek ob 7 uri zvečer v Serdiko-novi dvorani. Med posameznimi točkami programa in igro „Telegram" svira godba. Po večerji ples. — Vstopnina k besedi 20, k plesu 50 kr. Odbor. Za Tomšičev spominek. Prcnesck . . 1018 gld. 80 kr. Gospod Ivan Brelič, direktor radnika v Srednjem na Ogerskcin .... 5 „ — „ Skup 1623 g!d. 80 kr. Listnica. (». T. v Lj. in drugim č. dopisnikom. — Prihodnjič. Dencs jo bilo premalo prostora. Dr. Janez Steiner, dnsebmal odvetnik tia Dnnaji, so je preselil v svojo rojstno mesto I.J ubijan o. ter ima odvetniško pisarnico na narodnem trgu it. 37, v Oetinovič?vi hiši, v II. nadstropji. ^_ (1) p Proti nemškim in nemŠkutarskim ljudem, ki sc v zborih v Ljubljani, Brnu, Lincn in Pragi kujajo, prinaša vladna „\Vicner Abendpost" zopet izvrsten članek, na kterega nemško -ustavo-vernost nc zna in nc more kaj razumnega odgovoriti. Vladni list poudarja, da povsod Nemci niso imeli nobenega uzroka izločiti sc iz zborov, ter da so povsod uzrokov s silo iskali. V Brnu so izstopili, rekši, da niso bili neki glasovi voliti opravičeni. A o tem niso imeli pravice sami soditi. Samo deželni zbor ima o tem soditi in posamezni sc mora podvreči; tako jc vselej bilo v parlamentarnem življenji. Ali ker so uzrok rabili za izstop, ni jim drugega ostalo , nego v imenu ustave — ustavo v obraz -biti. — V Lincu so izstopili ker trgovinska zbornica ni zastopana. Ta zbornica sc jc sama razpustila s tem, da jc polovica udov izstopilo. Vladi ni bilo mogoče po postavi ob pravem času to zbornico zopet dopolniti , torej tudi voliti ni mogla. Ali tudi v drugih deželnih zborih že prej večkrat niso bili zastopani posamezni volilni okraji iu nobenkrat ni nobeni stranki v glavo padlo izstopiti zarad tega. — „Najtcžjc pak je bilo v Ljubljani najti uzrok, ali tudi tam so se težave premagale. Naenkrat seje manjšina domislila, da je deželni zbor pred enim letom dvomil o pravnem stanji ustave. Da ta sklep večine niti v najmanjem nobene dolžnosti ni nakladal manjini, aiti jej jemal svobode v njenem delu, to je bilo vse eno; plašček jc bil najden, s kterim so je pokrila grda podoba kujanja (striko). Mi sc nc bomo pravdali s tako opozicijo — pravi „Wiencr Abendposta, ali opombe nc moremo zamnlčati, da ko bi bila kranjska manjšina vsled sklepa večine od 30. av 1*70 svojim mandatom odrekla se, bilo bi njeno obnašanje lovalno in politične straukc vredno. A mandate eno celo leto obdržati, potem pa, kadar cesar kliče da se mandati rabijo, „strike" napra viti, to je protiustavno in nič inenj nege lojalno." — Na dalje omeče „W. A/ razloge, ktere česko nemški zastopniki za svoj pobeg navajajo, ter po Kovane, uradno preiskane (frciiiiff/llf VtMff* četirivoglate oblike: Nositeljna moč: 1 g $ B 1° 15 cent. Cena, gld.:T8T 21 35" 35 45 55." ~ Nositeljna moč: 20 "Ji> _ HO 40 50 <«mit. Cena, gld.T 70 ~80 90 100 110. §l<9ltWŠiMi»'H1> V4940V f Nositeljna mo«i_ J_2 4 JO '20 30 ftit. Cena, gld.T ~6 1 7.o0 Vi lf> is. Nositeljna moč:JW JjO__60 70 80 fnt. Cena, gld.": " 20" W 25 27.60 S&T~ t 4140 r Zđt živim* z železnim obroč- jem in utegi (gcvihti) : Nositeljna uioč: lf> 20 25 30 40 U) <-«mt. Cena, gld.": lEO 170 L'00 280 800 555! Nositeljna moč: .r>0 60 70 80 100 cent. Cena, gld.': 860 4O0 450 555 500. Nositeljna moč: 120 150_20O 3O0 cent. Cena, gld.*: <>0O 650 "750 UOO. U1-8) fPalj4> S4H't4> 4litlfJ4> V44404' i M 44 §4'40 k. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : Ma. Kusani «fc Coiup«. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse AV. 10, Hlavno znane fabrike Dlatnenep in damasfnega blaga A. Heinz-a. FiiediieliR-llialn v Šleziji. Kalota črne zidane robe, kakor tafot, nobles, feil. Odpretje štacune v Mariboru. ttinajsfcega perila. Co so naroči, pošlje se perilo po meri elegantno, hitro in ceno na odroso. (20—1) Podpisani si daje s tem čast, pokorno naznaniti, da je od 2Q. t. m. odprl novo pi'oi'4>*M StžlCttP £v ■ polna zaloga vse aorU črnega blaga za žalovanje. Mesto. Na oglu po-tne in gosposke ulice. Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelov še k. Tiskar : F. S k a z a iu drugi.