Omr Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. 4'Wbl«jKHUNIi: UHeisea A—IZ42 Entered a, Scctid CImm Matter September gist. 1903 at the Post Office ml New York. N. under Act of Congress of March 3rd. 187». w tf^i*W'DVNDOVI vini! ^ J C "GLAS NARODA" f ff , PO POŠTI NARAVNOST FU #1 f^^r 8V0J »OM (Izrical pwMJ H f i i praznikov). i jtZA^W^f^JiTONmOO^AJ^J No. 144. — Stev. 144. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1940 — ČETRTEK, 20. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. FRANCOSKI NAROD 0GORCEN Jeza se obrača proti generalom,|R||„jia nnAji|a armaf|n 1 * „ „ _„i • It;i; „„„„„ M\\K i /.\\/].].] i mkkiuum. Illiolja UUollJd dlllldUU Ud Ki so zaKnvili poraz i,k<",",aio,:i ne ,< ■vi PRODIRAJOČI NEMCI V ROHN. DOLINI.. .LYON PADEL ANGL. IN NEMŠKI BOMBNIKI NA DELU Včeraj zjutraj je Anglija doživela zopet velik zračni napad. Nad 1 00 nemških bombnikov je bombardiralo kraje ob vzhodni in južni angleški obali. I 2 oseb je bilo ubitih, 30 pa ranjenih. — V povračilo pa so angleški letalci bombardirali nemške industrijke kraje v zapadni Nemčiji in zlasti v Porenju. FRANCOZI SE SE VEDNO BOJUJEJO Navzlic temu, da je maršal Petain prosil Hitlerja za mir, se hoji nadaljujejo, toda francoska armada se vedno umika. Nemci so dospeli že do Lyona, ki je od Sredozemskega morja govanja, da je bila Francija oddaljen samo 700 milj. Rav-npropaščena vsled izdajstva in no tako so tudi daleč prodrli v nesposobnosti voditeljev. j sredini in Ob morju. Skoro po-Franeoska vlada v Bor- jlovica Francije je že v nem- Dogodki v Franciji so <1 o.segli nepričakovan obrat. Vlada maršala Petaina vedno bolj izgublja svojo veljavo. Jeza francoskega naroda se obrača proti (politikom in generalom, ki so -vodili francoski narod v katastrofo. Tudi skoz zelo strogo cenzuro prihajajo nami- nemško mejo MALO SE GOVORI O RUSKI AKCIJI V NEMČIJI... NEMŠKE PANZER DIVIZIJE POSLANE V VZHODNO PRUSIJO ... Kot pravi neko poročilo Bukarešte, so romunski vladni krogi prejeli sporočilo, dii je bilo mnogo ruskega vojaštva prepeljanega z l>esarabske meje na nemško-rusko mejo. Ti krogi (pravijo, da pošilja Rusija veliko število vojaštva na rusko Poljsko, nasproti nemški meji proti Slovaški. Nemčija pa pošilja svoje o-kkipne divizije v Vzhodno Prusijo, ki meji na 'baltske države, katere je Rusija pred nekaj dnevi izasedla s svojimi vojaštvom. Poročilo iz Stockliolmu pravi, da so ruski artilerijski, in-fanterijski in kavalerij-ki oddelki, katere spremljajo bomb niki, tanki in oklopni avtomobili, zasedli vsa večja mesta v Litvinsi, Kstonski in Letaki. deauxu čaka, kdaj se bo nemškemu diktatorju poljubilo staviti mirovne pogoje. Največja jeza pa «velja bivišemu ministrskemu .predsedniku Daladieru. ki je prodal Čehoslovaško Hitlerju, "bivišemu Ipomirjevalne-iiiu vnanjemu ministru Georges Bonnettu; Pierre Lavalu, velikemu prijatelju Italije in En-tiennu Flandinu, ki je čestital Hitlerju. Od starega maršala Petaina so Francozi domnevali, da bo postavil armado na no>vo o-brambno črto v zadnjem poskusu, da zada Nemcem u^ode-l>oln udarec. Mesto tega je bii njegov prvi čin, ko je 'prevzel vlado, da je prosil za mir. Maršal je tudi na sumu, da je član francoske fašistične stranko Croix de Feu, vrhovni poveljnik Max-ime Weygand pa se nagi bije na stran desnice in k ro-jalistom. A ko nemška armada ne bi bila tako nevarno blizu, bi pre-tnenjeni položaj prav lahko vodil do revolucije in je tudi prav mogoče, da pride do nenadnega vladnega preobrata, kakor ob času komune leta 1871. škili rokah. VOJNA ČRTA Nemci so zavzeli veliko francosko pristanišče Cherbourg ter prodrli dalje proti jugu do Remsa. V sredini so prekoračili reko Loir ter prodirajo dalje proti jugu ob švicarski meji. 84 novih bojnih ladij Vlada namerava dvojno povišati vojno brodov je do leta l 944. — Tozadevne predloge so bile že predložene obema zbornicama kongresa. Zvezna vlada je prosila kongres, naj ji dovoli zgraditi v teku prihodnjih štirih let 84 nadaljnih vojnih ladij. Stroški bi znašali 1200 milijonov dolarjev. Z ladjami, ki so že v bilo porabljenih za razširjenje ladjedelnic. Poleg povečanja mornarice so na vrsti tudi druige obrambne odredbe. Brez vsake debate je poslanska zbornica dovo-volila povečati armado od 2S0 tisoč na 400 tisoč mož. Predloga za povečanje armade bo izročena senatu, ki je tee za dosti močnejšo armado. Republikanski senator Lodge iz Massachusetts je mnenja, da Ibi morala imeti ameriška armada najmanj 750 tisoč mož. Senator Sheppard, načelnik senatnega vojaškega odseka se strinja ž njim, toda le pod pogojem, da bi bili vojaki o-premljeni z najmodernejšim o-rožjem. Izza 1. junija se je prijavilo za armado 8951 prostovoljce/. I)o 1. julija il svoj čas član komunistične stranke. — Bridges, ki jc bil rojen 11a New Zealandu in ni ameriški državljan, je te očitke odločno izpodbijal. Zaslišal ga je Die-sov odbor, in pri tisti priliki se je dognalo, da je bil res s ko-v zvezi, toda pri pad-komunistični stranki Ku> si grade mu s Karelije, kjer Stalinovo črto. Diplomatski krogi pravijo, da Nemci pošiljajo mnogo vojaštva na Norveško, od koder bodo najbrže napadli angleške otoke. predloga za deportacijo Bri-dgesa. In zgodilo se je nekaj skoro neverjetnega: predloga •nikov je glasova-{je bila z ogromno večino spreimport i ran Harry jjeta. S tem je bila pot za deportacijo inozemcev naširoko odprta. Kajti če bo Bridges deportiran, bo zadela ista usoda še marsikoga drugega. Skupina ljudi se ho spravila na tega ali onega, očitati mu Ibodo začeli resnične ali izmišljene nerodnosti, predlagana bo deportn-cija, in cilj bo dosežen. Bridges ni bil niti obtožen, uiti obsojen zaradi kršenja postave. Označen je bil le kot o-seha, čije navzočnost v tdeželi ni zaželjiva. Z ozirom na to ne bo noben tuježeinec varen preti deportacijo. Proti kongresnemu sklepu se bodo gotovo pojavili razni ugovori. Delavske organizacije, za katere je Bridges vztrajno delal in agitiral, najbrž ne bodo pustile zadeve vnemar, •mu niso mogli dokazati. Po-j ampak je bodo pretirale pred I V r 11» 1 i • 11 > J I mi -.l." M I II liMi'nVii TKI. nu 11-iL'ia cn/1 i ja A. G. L. McNaughtona. Po dveh dneh so bili pripravljeni za boj. Tedaj pa naenkrat pride povelje: — Kanadčani nazaj! Nemci so prebili francosko obrambno črto! Prevozni parniki so bili pri-ja jih je imela za nekakšno re- 'pravljeni. Kanadčani so se na-zervo. glo vkrcali in so bili pravoča- Gb času vročih bojev na Ho- prepeljani preko Rokav-lanckkem in v Belgiji so vsak skega preliva v Anglijo. Ce bi dan sproti čakali, kdaj bodo „e dve uri čakali, bi bilo pre poslani na bojišče. Toda nič in pozno. Nemci bi jih bili zajeli, nič. j Kakšna bo bodoča usoda ka- ftele prejšnji teden so dospe- nadskih vojakov, se ne -ve. Na li na francoska tla oddelki ka- evropsko celino najbrž ne bo-«ad*ke prve brigade, katerim do več ntopili, pač bodo pa v je sledila prva diviaija pod po- Angliji čakali morebitnega veljstvom generalnega major-1 Hitler jevega napada. POOSTRITEV PRISELNISKIH DOLOČB Naturalizcijske in priselniške zadeve so podrejene justičnemu departmentu. — Z nedržavlja-ni se ne sme krivično ravnati. Generalni pravdnik Jackson, kateremu je sedaj poverjeno deželi potrebni. Angleški princesi ' V kratkem bo dospel v Kanado novi kanadski generalni governer Karl of Athione. — Spremljala ga bo njegova žena Alica. Govori se tudi, da bodo dospeli v Kanado princesi Kli zabetli in Margart Rose, hčerki angleškega kralja. Ce bi se zgodila Angliji največja nesreča, kar se jih ji more zgoditi, namreč, da bi jo Hitler napadel in zavzel, bi si poiskala 'v Kanadi zavetja tudi angleška kraljeva družina— kraljiea-mati, kralj in kraljica. zne.je je preiskal njegovo politično in linijsko delavnost poseben odbor delavskega de-pnrtnienta ter ga deloma razbremenil vsake krivde. S tem pa stvar ni bila končana. Po.-lanski zbornici je bi- na j višje sodišče. Toda vse to ni važno. Važno in pomembno je le, da se bo vbodoče lahko slehernemu tu-jezenicu zgodilo isto kot se je zgodilo novozelandskemu podaniku Bridgesu. USPEŠNA POGAJANJA IZ G. M. General Motors Corporation bo zvišala plačo 1 40,000 delavcem.—Velik uspeh vladnega posredovalca. nadzorstvo nad naturalizacijo in priseljevanjem, priporoča večjo pažnjo pri ravnanju z i-nozemci in zahteva registracijo vseh inozemcev v (Združenih državah. Jackson je svaril uradnike justicnega departmenta, naj s t ujezemci ne ravnajo krivično. Zaradi priključitve naturalizacij.sikega in priselniškega urada se bo število ushižbeu-— Doslej je veljal princip, j cev justicnega departmenta — je rekel Jackson, — da se povečalo za 3500. Justični de-sme priseliti v Združene dr- partment bo imel potemtakem žave sleherni, o katerem se ve, 13,5000 uslužbencev, da se ne bo pregrešil proti po- Ce ibo obveljal predlog gle-stavam. Ta princip bo treba de ragistracije Ireli milijonov j Mladi komunisti pro'i vojni Na letni konvenciji Lige mladih komunistov je v nedeljo petsto delegatov sprejelo resolucijo, naj se ameriški očetje združijo s svojimi sinovi v ostrem protestu proti vstopu Amerike v vojno. Konvencija Prejšnji mesec je potekla pogodba meti General Motors!John L. Steelman, glavni zve-Corporation iti njenimi delav-lzni delavski posredovalec, ki ci. Korporacija jo je skušala | se je lotil težavne naloge — obnoviti in sicer, brez vsake pregovoriti obe stranki, da bo-izpremenibe, s čimer pa delav-sta nekoliko popustili pri svo ci nikakor niso bili zadovoljni, jih zahtevah. Tekom pogajanj Sklicevali so se na vedno ra- delavci delali pod starimi pogoji. V siibto > Jo5in R. Steelman jih dela korporaci ja. naznanil, da je bil dosežen ne- General Motors je največje |kakšen sporazum.-General Mo. industrijalno podjetje na sve-itors Corporation bo delavcem tu. Milijonski dobički so raz- !P° VJieh svojih tovarnah zvišala deljeni predvsem med delni- plače. Unija je torej zmagala, carje, dočim delavci sorazme- j Korporaci ja se je morala vklo-no malo zaslužijo. j11'^. kajti izvršilni odbor Vni- Med United Avtomobile te<1 Autmobile Workers je že Workers unijo (CIO) in 'vod- ipooMastil svojega predsednika .-■toče cene življeuskih potrebščin in na ogromne dobičke, ki stvom korporacije ni kazala že vsaj začasno opustiti. Vbodoče naj 'velja načelo, da bodo spuščeni v deželo le tisti, ki so tujezemcev, bo treba povečati število uslužlbencev priselni-škega urada. se vrši v New Yorku. Navzoči (niti najmanjše volje, da bi tu-so navdušeno ploskali, ko je di le deloma ugodila njihovim zahtevam. Pretila je že nevarnost, da bo vseli 140 tisoč delavcev zaštrajkalo, kar se pa k sreči ni zgodilo, ker so raz- neki govornik imenoval predsednika Roosevelta " vojnega ščuvača". Organizacija pravi, da se je število njenih članov v dveh mesecih 1200. povečalo za ne zvezne agenture posegle vmes. V Detroit je dospel vojne. R. J. Thomasa proglasiti štrajk, ki bi bil v sedanjem času usodnega pomena. Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju Zdr. države posvarile diktator ie Kot pravi poročilo iz Wash-ingtona, je državni department obvestil Nemčijo in Italijo, da v svoj vojni plen ne bosta mogli vplesti tudi ozemlja na iza-pauni polobli, ki je last kake neameriške države. Da bo mogoče uspešno obravnavati ta problem, je Washington povabil vse ameriške republike, da se sestanejo na konferenci brez odlašanja in najbrže v Havani. To svarilo se tiče Greenlan-dija (Dansko); Canada (Angleško); Otok St. Pierre in iMiijueloii (Francosko); Bermuda (Angleško); Bahama jotoki (Angleško); Angleški I Honduras; Jamaica (Angleško) ; Manjše Antilleje (deloma j spadajoči Franciji in tudi An-jgliji); Holandska Zapadna Indija; Trinidad (Angleško); Cape Ve rde otoki (Portugalsko) Francoska, Angleška in Holandska Guiana; Falkland otoki (Angleško); Zapadna j Georgia (Angleško); Clipper-ton, mali otok v Pacifiku, blizu Centralne Amerike (Fran-•cosko). nOLXB N1B0D 3C" — New ToiS * Thursday, June 20, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY -GLAS NARODA" ♦ i (VOICE jOF THE PEOf»L£) « ' -T-7-I-( OwMd ud Published by Skveait PnbUaUac Company, (A. Corporation). Tnmk »o hat.»P—diint; J. Lnpsha, Sec. — Place of busioeea of the nof alhju and mMrmmm of above officer«: 21« WEST 18th STREET, - - ' NEW TORE, N. T. 47£h Year "Olae Naroda" la lamed every' day except" Sundays and hoHdayo. — Subscription Yearly 90.—. Advertisement os Agreement Za ee|o leto velja Hit u Ameriko In Kanado $6.— ; aa pol leta 93.— ;' ■a flattt leU $1110. — Za New York aa eelo leto »7.— ; aa pol leta 93.50. Za lam—i rt io aa celo leto 97.—; aa pol leta 93 JS0. "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ULAfl NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaen S—1242 ——^———————» POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST • ten, dflk imato vedno VNAPREJ p\m- 1 čano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cant prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTA. ZA BELGUO FRANCIJA ... Zdi se kot da ne more Hitlerjevega vojaštva ustaviti nobena sila na svetu. Padla je država za državo: Avstrija, Čelioslovaška, Poljaka, Norveška, Danska, lvuxen*b urška, Holandska, Belgija. Zdaj je Francija na kolenih pred njim. Kaj omogoča te neverjetne neiriške zmage? Predvsem nw način bojevanja, s katerim preseneča Hitler ve* svet. Tekom svetovne vojne se je vršilo bojevanje iz strelnih jarkov. Mesece in mesece so bili vojaki zakopani in so čakali prilike, da jim bo artilerija napravila pot, da jim bo mogoče par kilometrov naipredovati. Hitler ni zastonj označil načina svojega bojevanja z i-menom * bliskovita vojna". Vse se zares bliskovito vrši. Francija je izšla iz zadnje vojne kot zmagalka. Vseii dvaindvajset let je posvečala največjo pozornost jačaiiju svo je vojaške sile na suhem, na morju in v zraku. Kot krono o-brambe je zgradila Maginotovočrto, ki je veljala za neza-vzetito in nepremagljivo. In kaj se je zgodilo! Dvanajst dni po vpadu Nemcev v francosko ozemlje je moral sporočiti sivolasi maršal Petain Franciji in sovražniku: — Boriti se ne moremo več. Pripravljeni smo skleniti časten mir. Kako je to mogoče? Priznati je treba, da je bilo storjenih dosti napak. Delal jih je general Gamelin tudi njegov naslednik Weygand ni prost vsake krivde. Vsled brezbrižnosti francoske vlade je dobil sovražnik natančne načrte Maginotove črte. Za časa španske državljanske vojne bi morala zavzeti Francija povsem drugačno stališče. In Daladier bi moral v Monakovem drugače govoriti kot je govoril. Pa še neka druga stvar je bila odločilnega pomena. Francoski ministrski predsednik Reynaud je prosil ameriškega predsednika Roosevelta za pomoč. Roosevelt mu je obljubil, da bo Amerika podvojila *»voje napore, da pomaga Franciji. Toda ko je Reynaud viprašal za dejansko ohljubo, mu je Roosevelt ni mogel dati. Poslanik Bullitt je vnovič posredoval, toda brez vsakega bistvenega uspeha. Reynaud se je do zadnjega zanašal na ameriško pomoč. Na usodni kabinetni seji je izjavil maršal Petain, da predsednik Roosevelt nima pravice storiti nekaj, kar bi ne bilo v soglasju s staliSčem ameriškega kongresa. Senator Pepper je predlagal, da je treba poslati zaveznikom vsa razpoložljiva letala, orožje in municijo. Ameriški senatni odbor za vnanje zadeve je bil pa drugačnega mnenja. Samo dva senatorja sta odobrila Pepperjev predlog, devetnajst jih je bilo pa proti njemu. Reynaud je izgubil zadnjo karto, in obveljal je predlog glede sklenitve "častnega miru". Hitler in M/usolini sta se sestala, da povesta Franciji, pod kakšnimi pogoji hdeeta skleniti ž njo mir. I)a pogoji ne bodo lahki, je jasno. Iranskega septembra je bil označil Hitler Francijo in Anglijo kot napadalki. Kot taki ju bo nedvomno smatral tudi pri sestavljanju mirovnih pogojev. . , Francija se bo morala, hočeš, nočeš, vkloniti nasilju. Kaj pomeni mir, sklenjen v znamenju nasilja, nam pa dovolj zgovorno priča zgodovina. Leta 1871 je Bismarck ponižal Francijo in ji je naložil za tiati čas neverjetno težke breme. Se ne petdeset let po tistem je Francija kot zmagovalka tako ponižala Nemčijo, da ni nihče več »verjel v njeno vstajenje. ... •Govori se, da bo tc dni Hitler s pomočjo Mussolinija Francijo bolj ponižal kot je bila ponižana v Bismarckovih časih. ... Tudi Hitlerju in zagovornikom njegovih idej in načrtov, bo enkrat odklenkala zadnja u ra. In tako utegne iti v nedogled, kajti krivica more roditi cdinole. krivico, nasilju more le nasilje slediti. 2000 WPA delavcev odpuščenih Iz riwenskih tiaaelbm rucnik j^ovewske sole hi. n: j>. v CLEVELANDU tPo dolgi in precej občutni zimi je vendar končno nastopilo poletje. Spomladi itak nismo opazili, ker je bilo vedno neprijetno in hladno vreme. S toplimi dnevi, ki smo jih končno deležni v krasnem juniju, se vsako nedeljo ogledujemo, kam bomo šli. Vsako nedeljo se vrši večje število dri«| ,tveniii piknikov in izletov v naravo, da si človek lah* ko poljubno izbere, kjer m.sli, da bo s svojo navzočnostjo največ koristil ideji, okoli katere se narod' zbira. •"Eden najvažnejših izletov v poletju je brez dvoma piknik slovenske Šole Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., in tak piknik se letos vi4ši v nedeljo dne 23. junija na Močilnikar-jevi farmi, kot vselej poprej. V nedeljo je torej dan, ki bi moraili priti vsi clevelandski Slovenci na plan in se pridružiti tej narodno veleponiem\bni ustanovi. ISlovenska šola je s 1. junijem letos zaključila 16 letnih fezon pouka v slovenskem jeziku. V t-eii letih je nrnogo učencev in učenk obiskovalo razrede, od katerih je danes že precejšnje število tudi očetov in mater. Več ali manj so se ti učenci okoristili s poukom, ki so ga zajemali v slovenski šoli. S sigurnostjo lahko trdim, da je slovenska šola mnogo koristila našim društvom in domovom, ker je dosledno budila in vzdrževala we ta dolga leta narodno zavest. Pletla ie vez, ki druži stariše in njih otroke, vez, ki druži družine in slovenska društva. Domove in druge ustanove. Storila je, kar se je v skromnih in danih raznuerah moglo storiti za poživljenje in ohranitev slo- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih časih je vsakemu (iUtelju dnevnih vesti potreben to priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ca &e danes! (Podpolkovnik Somervell, nih 200 pewyonSki WPA administra-jtor, -je v soboto sporočil, da bo ^zgubilo v New Yorku nadalj oseb delo pri WPA. Odpuščeni bodo predvsem tisti, ki so najdalj e zaposleni. Velikost 9tt x 14)4 iniev 48 velikUi strani; 32 barvanji) zemljevidov tujih drŽav in 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih drla v; 40 svetovnih slik popolnoma o-zna£enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaie celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA riNSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite SVOtO V »namlrah po 3 _oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izpolnite ln pošljete k Izdajatelju zemljevida, Vam daje pravioo, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujo-8h se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: •GLAS NARODA 2M WEST 18th STRUT * ■ W ID * K , N. ,f. venskega jetzika in narodnih običajev. Učenci slovenske šole so predstavili ma odru Slov. Nar. Doma (Številne krasne igre in razne druge zanimive točke v teh letih, 8 katerimi je ndadina ponovno in ponovno dokazali;, da je sposobna in voljna nadaljevati natša za početa dela na kulturnem in drugih poljih. Slovenska sola je ustanova, ki je mnogo pripomogla k temu, da se nalši mladi ameriški Slovenci ne sramujejo Inikjer in pred nikomur javno povedati, da smo iSlo-venci. 'Ponosni so na v>e, kar intamo dobrega in lepega v na šili društvih in raznih Domovih, pa tudi nii sn*o lahko j>o-nosni na našo miladino, ki v veliki večini ubira prave korake in ne pridno uveljavlja v a-merlškem javnem življenju v vseh panogah. To naše stremljenje, ki ga vrši slovenska šola Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., pa potrebuje tudi nekaj moralne in finančne podpore od stran: naroda da moremo nadaljevati s koristnim delom. Zato slovenska Jšola priredi letno po en piknik, ki je posvečen mladini in n.a katerega po-et se vabi slehernega zavednega Slovenca in Slovenke iz Cleve-landa in okolice, ne samo sta-ri-še učer>cev, ker ti že storijo po večini, kar veleva jim srce. Piknik slovenske .šole bi moral posestiti vsakdo, ker gre za res koristno stvar. Naš narod je zgradil do sedaj že mnogo lepega in koristnega v Ameriki, zato upam in pričakujem, da bodete tu;.li v nedeljo pokazali •z obilnim po.-etom piknika, da ste še vedno pripravljeni nekaj žrtvovati za dobre namene. (Povedal senl že, da se piknik id o venske šole vrši n-a Moči Ini-karjevi farmi. Prične se ob 11. uri dopoldne. Gospodinjski odsek Slov. Nar. Domia ima v oskifoi kuhinjo, torej same dobre stvari, s katerimi se vsak krulječi želodec zadovolji. Vrle žene in dekleta že sedaj pripravljajo stvari, s katerimi bodo na gostoljuben, slovernki način postregle vse goste, ki se 'boste pri njih zgla-sili. Poznana tri peresna deteljica od društva Lunder-A-damič, št. 20,SPE, Krist Sto-kel, Anton Wepotič in William Oandon, bodo natakarji in vam bodo postregli z okrepčujočo hladno pijačo, pa ,ne samo ti, t.am bodo istotako še dTugi naši pridni natakarji, zastopniki raznih društev v Prosvetnem klubu .ki bodo istotako posit reg-1 i vsem na pravi prijateljski način. Za vse bo preskrbljeno, da se bomo vsi dobro zaibavali in obenem bomo nekoliko pomogli blagajni slovenske šole. ples foodo igrali fantje Eddie Zay Orchester ki so že dobro poznani, dasi so še mladi, po svojem; izvrstnem' igranju, ki ustreza vsem, m/ladim in starejšim. Družftia Stefanič iz 1426 E. 179th St., je poklonila slovenski šoli dvoje prijaznih četve-ronožnih iživali, ki jih bomo oddali srečnemu posetniku tega piknika. Velikodušni družini so Prosvetni klu'b in direktorji iSlov. Nar. Doma iskreno zahvaljujejo za dar. Pričakuje se tujdfi nekaj potic, kot je že običaj iz pro&lill let, da iih bodo spekle dobre mamice in gospodinje v korist šoli. *Za prevoz n«a piknik se je najelo veliki bus od "Cleveland Railway Co.", kjer ,je sedežev za 40 odraščeni-h ljudi, otrok gre notri še idtosti vec. Prevoz na obe strani bo 25 centov za odrasle, za otroke, ki zavzemajo sedeže 10 centov, učenci slovenske Sole, v kolikor se ne NAJVEČJI * DRŽAVAH PRAZNIK 4-. My SE BLI2A ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV,] ki so na razpolago n^jin« narož-1 lljijjj nikom po ugodni eeni. Marsikateri želi imeti za dom ttsta-i to ob priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 Čevljev dolga in 3 čevlje Široka; izdelana lz najboljšega blaga (cotton buting) in obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpežne; vse zvezde so Šivane na obeh straneh. Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev dolg, in sestoji lz dveh delov. — Kočaj in vrv. Naročite pri: SLO VENI C PUBLISHING CO. 316 W. 18th Street New York I PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA USTA $2.50 (Vsi poSIljalni stroSld plačani.) odpeljejo s privatnimi avtomobili. bodo vožnje pro-ti. Bus pride pred Slov. Nar. Dom na St. Clair Ave. ob 12.30 popoldne in odpelje ob 12.45. Glejte, da bost<^ točno na mestu, d!a ne zamudite, ker bus ne bo čakal na posameznike. Bus se rvi*ne iz piknika, odpelje iz farnte ob 7. uri zvečer in razloži ljudi pri Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. iPriporoeljivo je, da si rezervirate prostor na bu.su v naj- 1 prej in tako sodelujete z vodstvom piknika; to vsled tega, ker. če bi se priglasilo dovolj ljudi v naprej, kot jih more iti v en bus, bi najeli se drugi bu;>. Zato priporočam, rezervirajte si vožnjo na busu do y><3ltka. 21. junija zvečer, potem ste lahko gotovi udobne- ga sedeža na obe strani. Zgla- dite ali telefonirajte v urad Slov. Xar. Doma na St. Clair Ave.. pri Mr. John Tavčarju, kjer 'boste lahko dobili vsa pojasnila in vožnji listek. V slučaju, da bi ibilo deževno vreme, da nikakor ne bi kazalo 0U?r.žati, piknik na farmi se bo isti vseeno vršil v an-exu in avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Zato bodite pripravljeni za piknik slovenske šole v nedeljo, pa naj se isti vrni kjerkoli. Na svidenje! Erazem (rorslie, tajnik Prosvet. kluba SND. Peter Zgaga V nekem listu je izšel na slednji oglas: — Milijonar, mlad in čedne zunanjosti, išče v svrho ženi-tve dekle, ki je v 'vseh ozirih podobna junakinji Jamesovega romana "Dve srci." Jamesov roman "Dve -srci", ki so ga tiskali pet milijonov izvodov, je bil v treh dneh razprodan. Leta 1918 je ena tona bomb, vrženih na Pariz, ubila povprečno deset ljudi, ranila pa dvaindvajset. Leta 1940 je ena tona bomjb, vrženih na Pariz, ubila sedemnajst ljudi, ranila pa sedemin-štirideset. To je precejšen napredek, ki pa seveda ne dela civilizaciji nobene posebne časti. GUTTENBERGOVA PROSLAVA. IMinilo je 500 l^t, odkar je v Mogunciji v Nemčiji Johannes Gutenberg iznašel premikajo-če tiskarske črke in letos bo vesoljni svet proslavil velikega izumitelja in njegovo veliko izna.ilbo. ICrkontavske in tiskarske u-nije v Greater New Yorku bodo priredile Gutterabergovo proslavo v nedeljo 7. julija 1940 v Brooklyn Labor Lyceum na 949 Willoughbv Ave., B. M. T. Central Ave., postaja. iOb tej priliki bo tipografska unija št. 7. izdala knjigo, v kateri bodo zastopani vsi tuji jeziki, ki se tiskajo v Greater New Yorku. (Tipografska unija ne išče o-glasov za to knjigo, temveč samo prosi, da pridejo 7. julija organizacije in posamezne drulžme in posamezniki in vsakdo bo ilobil to kniiiro brezplačno. NAZNANILO. Poštni urad v New YTorku nas je obvestil, da je sedaj vstavljeno pošiljanje blaga v zavitkih v Jugoslavijo in Italijo. SLUŽKINJA ki zna kuhati, dobi delo za splošna liišna dela pri odrašče-nih ljudeh z lastno sObo. Plača $40 na mesec. — A. N. Smith, 918 Ditmas Avenue, Brooklvn, N. Y. (Tel.: AVIndsor 6-51*69. DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---$ 230 200- DIN. —--$ 4.40 300 DIN.---$ 630 400 DIN.---$ 8.50 V DINARJIH 600 DIN. —--$10.25 1000 DIN.---$20.— 2000 DIN.---$39.— 100 LIR —--$ 5.90 "j 200 LIK — — — $1L50 1 V L I R A H 300 LIR — — — $17— 500 LIR —--$28.— j 1000 11K — — — $55,— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE • ORDER, za kar je treba posebej plačati i Vsled razmer v Evropi ni me&eče v Jugoslavijo in j| Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo j v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi ca vse drage ev-m ropske države. j SLOVENIC PUBLISHING CO. H s: : POTNIŠKI ODDELEK s s: 1 216 West lath Street, New .York I V neki švicarski vasi je po. jlicija prijela tokpo ponarejal-jeev denarja. Policiji se je tu.li (posrečilo dobiti v roke 126 po. narejenih cekinov po dvajset frankov. Župan je o vsem tem tele-fonično obvestil državnega pravdnika y Bazlu. Državni pravdnik je odvrnil, naj mu po najkrajši poti pošlje ponarejeni denar. Zupan je šel na pošto in dinar odposlal. Naslednjega dne je dobil državni pravdnik po štno nakaznico za 2520 frankov. Angleži in Francozi so dr žali roke križem, ko Hitler pograibil Avstrijo. 'Nekoliko so godrnjali, ko je Hitler ipod pretvezo, anski fašist Franco, ki ga imajo Francozi in Angleži na vesti. 1 M«' -"JTii ' • ~cca» lAmi- »r "GIiXS NAEOD A" — New Yoric * Thursday, June 20, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY J Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vse naše eitatelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. BARBERTONSKE NOVICE (Vrozina jo pritisnila kot za stavo. Pa vseeno je narava tuko krasno zelena in na vrtovih se tako le i k> svetijo razcve-tene cvetlice — in v«e tako lepo ia-te, da človek uživa to krasoto narave kar z vso »hišo. Temu pri pomora vsakih par dni malo dežja. Droga let« oh tem času je bilo že vse pre-čušeno od sonca, ker smo imeli bolj zgodaj ponllad, ali bolj kratko zimo. . Tukajšnje tovarne obratujejo še dovolj dobro. In sliši .se, da Ihti ho železne tovarne pričele delati še J»olje — ako se priklati nevihta, kot je sedaj v Evropi. Barbertonski Slovenci namreč člani »samostojnega društva "Domovina" >e pripravljajo da bodo sezidali skupno svoj dom — dvorano, ki bo odgovarjala današnjim potrebam. Staro dvorano bodo preuredili za keljišče Zakaj bi Slovenci hodili v druga kegljišča ko >e lahko svojegn napravi, samo če bo i k) vol j sloge. Lepo bi bilo. ako bi vsi člani društva "Domovine" stopali roko v roki in pokazali da tudi v Bar bertonu nekaj naredimo, četudi nas je malo po številu, pa lahko napravimo vse eno krasno stavbo, ki bo ponos cloven->ki nasel'bini v Barbertonu. X bolniški postelji se nahajata dobro poznana rojaka in čfana društva "Domovine", Frank Kranc in Anton Štrukelj. Želimo jima hitrega o-krevanja. Anton Štrukelj je eden prvrh slovenskih naseljencev v Barbertomi. ki so živi. . 'Dne 5. maja .so naan sorodniki in prijatelji pi i redil i izne-nadenje k najini 2.Vletnici zakona. Ker so hoteli da naredi jo vip lepo domače,, so sklenili, da tudi fttrukeljevi morajo biti zraven. Prvič ker so iz Iga doma, drugič ker so starešina harboTtonskih Slovencev. Be-, Mrs. Jennie 1'snik je ime- la nalogo, da ga povabi. Poslala je starejšega sina Mat. Csnika k očetu tŠruklju, da ga povabi na 25-letnrco. Ko pride omenjeni na Štrukeljev dom, so bila vsa vrata odklenjena, oče Štrukelj so pa ležali že štiri dni v nezavesti v postelji, zadet od mrtvouda. Poklicali 8o zdravnika, ki je odredil prevoz bolnika v bolnišnico. Vidite, najina 25-letni-ca mu je rešila še mogoče za nekaj časa življenje. Ako ga ne bi povabili, bi bil gotovo until prej, ko bi ga kdo zgrešil, ker njegova hiška stoji bolj na samoti in v bližini so sosedje tuje narodnosti. In niso obrnili pozornosti na njih, ker jih ni bilo toliko časa na pregled. Želimj jim, da bi še ozdravili in živeli .še mnogo let. (Ker sva že prej omenila iz-nenadenje k najini 25-letniei zakona, .se prav iz srca zahvaliva sorodnikom in piijateljem za toliko čast in požrtvovainest, ki sta jo nama izkazali, j ko ste nam priredili presenečenje k najini 25-letniei zakona. Zahvaliva se najini hčeri in zetu Aldo Pavlanu. sinu Franku Platna r ju, bratu Matije Platnarju in njegovi ženi. Mr. in Mr-. Martin Bolha, Mr. in Mrs. John Kundšo, Lorain, O.. Mr. in Mrs. John Barič in družini Lz Detroit. Mich. Mr. Joe Vidigar ml., Mr. in Mrs. John Podlipec, Mr. in Mrs. Joe Vs-nik, Mr. in Mrs. Joe Vidigar, Mr. in Mrs. Joe Hake. Mr. in Mrs. Air. in Mrs. Joe Valeneie, Mr. in Mrs. T^ojze Repar. Mr. in Mb;. Nick Nikolas, Miss Mary Skraba Mr. in Mrs. Fr. S j x-ti<\ Mrs. Helena Žgajnar. Mr. in Mrs. Mike Skraba, iz Ritntan, O., Mr. in Mrs. Simon Stremi an. Mr. in Mfrs. John Drobnič, Wadsworth, O.. Mr. in Mrs. John Mokar, Mr. in Mr.s. Joe La'h, Mr. in Mrs. Anton Križaj, Mr. in Mrs. And- STRAHOTE VOJNE ČASU primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York 4 0- letno preiskušnjo IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLI&KA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. rej Likon,Mir. in Mrs. Joe Biščak, Mr. in Mrs. Andrej BLazič. Mr. in Mrs. Peter Pur-gar, Mrs. Katarina Ujčič, Mr. in Mrs. Anton Valenčič, Mr. in Mih. Jerry Muhič, Mrs. Jennie Jerman, Mr. in Mr-. John Žu-pec, Mr. in Mrs. Frank Žnidar-šie, Mr. in Mrs. Anton Divjak, Mr. in Mrs. Matija ITsnik, Mr. in Mis. Joe Rogel, Mr. in Mrs. Frank Likovič, Mr.in Mrs. Joe Župec. Mr. .Joe Sirnik, Mr. in Mrs. Ivan Skraba, Mr. Frank Markovie st., Mr. Frank Markovi«' ni?., Mr. Mike Konae, Mr. in Mrs. Joe Ujčič. gostilničar, Mr. in Mrs. John Klanca r, Mr. in Mrs. Megiič Mr. in Mrs. Joe Snr-taiišič, Mr. in Mr-. Anton Jakie. Mr. in Mrs. Frank iVirant, Mr. in Mrs. Stanley IPetrič, Mr. in Mrs. John (Vrne, Mr. in Mrs. M. Žele, Mr. in Mrs. Jakob Novak, Mrs. Marg. Kaluža. Mir. Joe Jevc, Mr. M. Kumše, Mr. in Mjs. Frank Se-lia. Mrs. Mary Mihelir, Mr. in Mrs. Iirnac Knaus, Mr. in Mrs. Jacob Vrliovc, Mr. in Mrs. Rudolf Knaus, Mr. in Mrs Joe Gabrovšek. Mr. in Mn*. Alex Hardy, Mr. in Mrs. Ciril Lindsay, Mr .in Mrs. B. Wallace, Mr. Joe Janež. Mr. John Pen-ko, Mr. in Mrs. Joe Lukežič. Mr. in Mrs. Gregor Porok, Mr. Anton Povh. Mrs. Frances Br-toncel, Mr. in Mts. John Ujčič st., Mr. in Mhs. Joe Ausec. Mr. in Mrs. Frank Stub) a j, Mr. in Mr-. Albert Muren, Mr. in Mrs. Frank Dole^. Mr. in Mrs. John Stopar, Mr. in Mrs. John Spetič, Mr. in Mrs. Fr. Smrdel j Mr. in Mrs. John Lintol, Mr. in Mrs. Joe Lekšan. Mr. in Mi«. Stefan Trenta, Mr. in Mrs. Anton Okoliš, Mr. in Mrs. Frank Strle. Mr. in Mrs. Lojz Arko, Mr. in Mi>. Luka Može, Mrs. Marv Mekina, Mr. ni Mrs. John Mišič, M/r. in Mrv. Frank Troha, Mr. in Mrs. John Gabon Mr. in Mrs. Andrej Bombam, Mr. Louis Valant, Mr. Joe Jerman, i k Akron. O., Mr. in Mre. John Tonja, iz Cleveland, O.. Mr. in Mrs. John Balant, Mr. in Mrs. Jerry Župec, Mr. in Mrs. Nick Posamitz. Mr. in Mts. Ernest Bush, Mr. in Mrs. Pavel Palčič. Mr. Edvard Obreza, Mr. Frank Obreza st., Mr. Ix)jze Obreza, Mi^s Ana Vad-nak- Miss Mary Lipovski, Miss Betty Jeneiha, Mis.« Jennie Zokk Mr. in Mrs. Joe Razel, Mir. in Mrs. Lojze Tekavčič, Mr. in Mts. Adolf Tekavčič, Mr. .John Grbee iz Dovlestomn, O.. Mrs. Paulina Štampfel iz dbvelafticl. O., Mr. Dimitrof, Pest Side Market. (Prav lepa hvala Mary Sub-taiišič, Katarini Spetič. Paulini Knaus, Marv Miklos, Tončki Može, ker so se trudile od začetka do konca, da je bila na ša proslava ibolj veličastna. Ne smem pozabiti tudi Jennie U*-nik. Polona "Likovic, Jennie Škraba, Julia Križaj, Jennie Troha, France« Lah, Frances Vrhove, Mary Vi rant, ker ste RAZNO IZ GIRARDA, OHIO Bojna vihra, katera razsaja že skoraj preko cele Evrope, se že tudi jako histerično ojpri-jemlje naše nove domovine. Vsi nekako živčno napeto zasledujemo potek te krvoločno borbe diktatorjev današnje dobe. Naša naselbina je jako prizadeta radi te vojne, in prvikrat po 20. letih se pozna kriza v naši tovarni, The Ohio Leather Co. Tukaj smo zaposleni večinoma vsi Slovenci v naselbini, in ker radi vojne tovarna ne more izvažati svojih produktov v Evropo, smo jako prizadeti. Že od meseca januarja tovarna obratuje po tri ali štiri dni na teden, tako da radi dela se ne moramo nič pohvaliti. Poročati pa moram veselo novico, tla se je naša naselbina pomnožila za tri mlade člane, ki so prispeli iz naše rodne domovine iz pre lope zelene Dolenjske. Prispeli so k svojim starišem Mr. Rudi in Jennie Opal k s posredovanjem tvrdke gospoda August Kollandra. Naselbina jih prav prisrčno pozdravlja in to so JO. letna gospodična Christina in pa njena bratca in 9 letni Rudolf in Albert. Vsi so prišli čvrsti in zdravi kot spomladanska roža. Ko mi je Mr. Opalk s« svojo soproga predstavil njih zalo hčerko, je rekel, da naj se v njih imenu zahvalim gospodu Kolandru, ki se je toliko žrtvoval, da so bili tako srečni, da so prišli na zadnji parnik, Manhattan, ki je odplul iz Genove 2. junija. Ravno tako se zahvaljujejo vodstvu Glasa Naroda in go- spodu Ignae Hudetu, ki je bil prvi ki je pozdravil Mr. Rudolf Opalka in njegovo soprogo, ki s>ta prišla v New York po družineo. Ravno tako gospodu Bakserju, posebno pa gos/podu Anthony Svet, ki je imel toliko dela na ]>omolu, da je vse vredil da so svoje težko pričakovane otroke mogli tako hitro po dolgih letih zopet prisrčno objeti. :Vas prisrčno pozdravljamo vsa družina Opalk. — Končno še omenim, da smo imeli krasen radio program iz Jugoslavije v četrtek večer, ki ga oddaja be ograd ska radio postaja vsaki večer ob 9. uri. Pozdrav vsem. John Dole i č. te je vse vrtelo. Hvala lepa tudi vsem. ki ste delali za baro in dekletom, ki so tako pridno < t regie gostom in članicam dramskega društva "Slovenija" in Vreni gostom, ki nam so skupno tako lepo zapeli par pesmi. (Naj vam bo prav prisrčna zahvala za tako lepa darila in za osem kosov opreme, ki nama bodo v drag spomin od sorodnikov in prijateljev, ki ste nama skupno podarili k najini 25-letnici zakona. Mogoče sva pozabila ali pomotoma izpustila katero ime, naj nam pa o-proste. Ako nas za kaj potrebujete, ne ognite naše biče mi smo vam1 na uslugo in si bova v čast Štela, ako bova mogla kaj povrniti. Torej prav lepa hvala vsem! Josephine in Frank Platnar. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PQDPORNft DRUSTYO za Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še m elan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pcjasnila. V nesreči se šele spozna, kai pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter tana v blagajni skoro $17.000.00 ODBOR ZA LETO 1940 Predsednik: MIHAEL UKEK Blagajnik: 82 Weirfield St., ANTHONY CVETKOV1CH Brooklyn, N. Y. Seneca Avenue Podpredsednik: ANTHONY KIRN Brooklyn, N. Y. 1726 Madison St., Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: Tajnik: JOSEPH BOGACHNIK FRANK WEKINC 580 Liberty Avenue 1055 Greene Avenue Williston Park, L. I. Brooklyn, N. Y. Nadzorniki: 1. FRED VELEPEC ll. VINKO ZALOKAR 7225 — 67th Place 71-09 — 69th Street Glendale, L. I. Glendale, L. I. III. JOHN MAČEK 116-65 — 12oth Street Ozone ^ark. L. I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 5S0 Liberty Ave., Williston Park, L. I. Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih * American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pečmi. —• Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y» SPOMINI NA POTOVANJE MED SVETOVNO VOJNO iZe K) mesecev se veselim, da se lioni na solneu ^eprrela pa kakor izgleda, do zdaj ne bo dosti letos, bomo tudi pri nas imeli 9 mesecev zimo, 3 mesece pa m!raz. Ze polovica junija je, pa moram še v peči kuriti. Ze dol^o let so m' zdi, tla ni bilo tako hladne pomladi samo par dni smo imeli gorko, iItu— gače je pa večinoma dež, najbrž je tudi vreme žalostno takih časov, kot jih imamo zdaj. ^Vbotfa Evropa! Pa kaj bom rekla "uboga Evropa?" Saj bo kmalu spet celi svet v smrtonosnem klanju. Italijanov se s*cer ni treba preveč bati. saj radi "bežijo" IMUli mi velikokrat pobite nazaj v svetovno vojno in na moje potovanje v Ameriko leta 1916. Takrat so bile tudi že vse poti zaprte, edino mala nevtralna Holandska je bila Oitprta in tako smo se podali skozi Nemčijo na Holandsko v Rotterdam, kjer smo morali čakati ."> dni na parnik, kajti a#ent v Ljubljani na»s je bil poslal prepozno za določeni parnik, pa nič z ato. saj je zadel na mino, in se potopil. Dva dni pred našim prihodom v Rotterdam, je bilo morje jako razburkano, tako da je bilo še dosti blata in vse mokro. Mesto je lepo in >e nam je vsem dopadlo. Zdaj je pa vse v razvalinah. Potem smo šli skozi anirle-ški kanal, kjer se tudi zdaj bije huda vojna. Tudi takrat je bilo toliko min v vodi, da je prišel anirleški parnik po nns, ven na morje nas spremljal in nas vodfil skozi kanal in spet ven na odprto morje. Sele potem se je vrnil. Mi pa smo nekoliko bolj varno nadaljevali našo pot. Kako snlo bili veseli, ko smo po 12 dneh ^ag-ledali suho zemljo, si lahko onjislite. IV New Yorku me je Mr. Kristan hote-1 raizveseliti s tenu d'a mi je rekel, da je slišal, da ima moj mož že drusro ženo v Aurora. Jaz sem mu pa odvrnila, da me prav veseli, da bova dve, mi ne ho vsaj dolgočas. Tako se je smejal, da so ga drugi gospodje vprašali, kaj sent rekla, da se tako smeje, potem se pa 'še drugi. INo, potem smo potovali, kakor drugi namreč, da smo kar naslove kazali. Neki potnici je 'bilo zmanjkalo denarja, poslala je telegram možu, pa ni dobila odgovora radi snežnih viharjev. Pustiti jo z dvema otrok orna v New Yorku, bi bilo prehudo za njo, sato smo ji pomagali, kolikor je kdo mogel, da smo jo vzeli naprej in do cilja. Sreča, da sem bila jaz vzela s seboj precej suhilii jabolk in hrušk in nekaj pomaranč, ki sem jih kupila v New Yorku. To je bil moj in moje hčerke in še par drugih potnikov živež dva dni od W wYorka do Aurore. Drugi so šii drugam. . (Na postajo pride mož in spet prinese pomaranč. Prve be-t-ede so bile. daj nam kaj gor-kega je-ti, posebno otroku. Ves čas živim v Aurora in najbrž bo ostalo tako. Neizmerno rada hi pa še obiskala domovino. pa mi zmiraj tisti brani, "katerega ni." Frances Kranjc Aurora, Tli. podkovani. Brali bi list, ako bi tenica po cerkvenem zidni. O, ti sveta Pomaga lka!" Dekle je globoko zasoplo. "Jaz si pa lahko še marsikaj hujšega predstavljam," je rekla, "kot pa plezanje po gori." "Tako? In če se mi spodrsne in če zgrmim v dolino! Ali >i moreš predstav!jati, kakšna luknja bi se napravila v dolini, če bi jaz doli priletel? Vidiš, kake nevarnosti ima prokleta gora! £>aj rečem, to ni za navadnega človeka. — Za gosposkega človeka, se reče. — Drvarji, ja, in gozdarji. Tisti že znajo plezati. ; Pa tudi njim ne gre vedno v>e po sreči. Ali veš, kai se je zgodilo gozdarju s Slapa?" "Jezus!" je pridušeno vzkliknila Marija. "Kaj je s Tonetom?" . Ja, ja, Tone mu je ime. Tone, Tone." I Nehote se je oklenila financar je ve roke. 4UZa božjo voljo! Govori vendar, človek." "Gozdar, veš, gozdar je nesel otroka z planine, otroka." V strahu je prikimala. "Vem, vem . . "Tam pri soteski se je pa skala utrgala, skala. In mu je zmečkala nogo, nogo. . . . Nogo mu je zmečkala, pn je navzlic temu piikrewkal z otročičkoin domov, domov . . . 'Vzemite otroka!' je rekel, nato je pa omahnil na tla in ve< je bil krvav. Ja, kaj ti pa je? Kaj je?" Marija je hotela nekaj reči, pa se ji je jezik čudno zapletal po ustih. Zakrilila je z rokano jim) pa njihove zadeve nad vse. Žeja in pijača sta brigale gospoda Krutnik«, sicer pa nobena druga stvar na svetu. Težko sopeč je kolo-"ratil proti Cajnaričini koči. "Vedno gori, vedno navkreber! Ali svet res nima meje?" ' (Pred kočo je zakričal: "Ali ni nikogar? A!i se nič ne zgane?" i "Kaaaj!" je zadonelo iz izbe. f "Ali je krava zamukala," je ugibal gospod Krutnik, "ali je bil to človeški glas?" (Na pragu se je pojavi ka Cajnarica. Opazi vsi pred seboj debelo moško postavo, se ji je obraz razlezel kakor maslo na solncu. • "Ježeš. Ježetš, financar!" In priklonila se je tako globoko kot da bi stal sam kralj pred njo. "To me pa veseli! To me pa veseli! Pozdravljeni!" "Popisal bom. popisal, popisal! Koliko živine imaš? Torej koliko imaš živine?" ' <4-Tej, jej, tako iep moški," se je čudila starka in se spet globoko priklonila. ' t * '"Pozdravljeni, gospod financar!" Urno kot vrtavka je skočila k njemu in mu pomagala po f-topnicah. 1 i "'Le hitro, le hitro, gospod. Večerjo pripravljam. V shramfbi imam pa še tri steklenice piva!" 1 '"Kaj?" Zdelo se je, da je električna Iskra »švignila skozi Krutnikovo telo. "Pivo? Pivo?" "Da, pet. šest steklenic!" I (Evino jaibolko ni tako vabljivo vplivalo na Adama. "O, ti ljubezniva >tvarica," jo je s tolsto roko pobožai po zgirbanem licu. "Taka, kakor si ti, pa ni na vsem svetu! Telo in dušo ti zapišem, če hočeš Samo piva mi daj! Piva." ' Tesno objeta sta stopila v sobo. bilo zelo težko, če ne nemogo če, ločiti ozemlje vatikanske države, ki leži v najbolj naseljenem delu Rima. od okolice, zlasti pa obstoji nevarnos, v ten^ d«a leži Vatikan komaj tisoč metrov oddaljen od največjih rimskih vojašnic. V naglici, s katero se izvajajo bombni napadi, 'bi se prav lahko utegnilo pripetiti, da bi kakšna bonftna, namenjena italijanskim vojašnicam,, padla na o-zemlje Vatikanu. Zato je vsakomur razumljivo, da so vatikanske oblasti skrbele za varstvo pred letalskimi napadi. /Do zadnjega ča-n vprašanje zaščite Vatikana pred zračnimi napadi še ni bilo tako pereče. Todia zadnji časi so na mednarodni pozornici pokazali, kako bliskovito se odigravajo usodni godki na evropski celini. Zato so šli v Vatikanu na delo. da se zavarujejo pred vsemi morebitnostma. Izbira za zgraditev glavnega zaklonišča je padla na ogromni *tolp. ki varuje vhod v vatikansko državo pri cerkvi sv. Ane in ki je znan pod imienom "il Torrione". Skrb vatikanskih oblasti je posvečena predvsem prebivalcem vatikanske države. Pri tem so vštete vse osebe, ki stalno prebivajo v Vatikanu, kakor tudi one. ki se mude tam od časa do časa ali pa povsem slučajno. Po- padi, toda kljub temu bo njegov stolp dobro služil zdaj, ko so pod njegovimi oboki gradili aakllonišče. V zgornjih nad-stropjiih stolpa so nedavno preuredili velike sobane, ki i$o jih zavarovali s silno debelimi železobetonskimi oklopi. Vanje so prenesli vso premično imovino uprave Sv. stolice. Zunanji zidovi stolpa so -debeli 9 metrov. Posebej pa so zgradili bolj spodaj zaklonišče v vidu okrogle sobane s premerom 25 nietrov, v kateri bo našlo varstvo precejšnje število o>eb. Pnav tako so instalirali potrebne naprave za primere napadov z strupenimi plini ter za ventilacijo. i Za sv. očeta grade posebno Slavna vatikanska zaklonišče v neposredni bližini]je svoje najbolj ukrepi, ki so jih vatikanske oblasti podvzele za obrambo preti letalskimi napadi. Ker ni mogoče računati z možnostjo, da bi v primeru nevarnosti utegnili vsi prebivalci Vatikana pravočasno priti v zaklonišče v stolpu, so v severnem delu Vatikana preuredili nekatere poH iynum j0 bil iz Nereda, žavljana vatikanske države, sv. očetu. Ogromni stolp 4il Torrione' je zelo primeren, da se v njem zgradi zaklonišče. Dal ga je v 15. stoletju zgraditi papež Nikolaj V., ki je strmel za temP da bi bile vatikanske palače med najlepšimi stavbami -sveta. Obenem pa je pri gradbi tega stolpa m|Mil tudi na morebitno shrambo vatikanske države. Papež Nikolaj V., sicer pri tem gotovo ni mislil na varstvo pred letalskimi na- fara Rob, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Leta 1904 je začel gostilno na Marquette Avenue in je bil tam 15 let. Potem se je pa preselil v SVst Park. kjer je živel do-sedaj. Zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Klaus, doma od Sv. Gregorja, štiri sinove: Johna. Antona, Franka in Liiisa, pa šest hčera: Mary Vcttiar, Jennie, Anna, Bertha Glau. Helen in Marv, ter sedem vnukov. V starem kraju pa zapušča tri 'brate. Novcu VELIKA KUHARICA Od Marijine koče je pa še vedno donelo: "Fronc! Fronc!" Od skal je pa le odmev prihajal. Odgovora ni bilo. , Dekle je obupano begalo sem in tja ter iskalo. '"Ali je na paši! Ali v hlevu? Ali je pri ovcah? Kje je vendar t Fronc!" » Trepetajoč po vs?em telesu, se je vrnila na prag ter naklonila glavo na vrata. 1 , "Jaz sem vsega kriva — jaz sem kriva. Zdaj pa moram trpeti . . ." (Misliti ni inoglf. več. Ne vedoč, kaj počne, je odšla v izbo, vrgla s sebe delavno obleko in se praznično oblekla. Privezala si je najboljšo židano ruto in se odpravila, ne da bi vedela kam. Ni še storila deset korakov, ko se je pojavil, kot »bi iz zendje zrasel, Kafolov Andrej pred njo. I *4Lej jo, lej!" se je nasmehnil. » "Pozdravljena, moja lepa planšarica." MTi!" je planilo iz nje. Stala je kot zdrevenela. ' '"Ali se ti čudno zdi," ,-e je snvejal Andrej, "če pride zdrav fant k tako lepemu dekletu kakor si ti? Pri tebi ni nabene nevarnosti, in moje dekle si še vedno, kaj ne?" Postala je čudno mirna. Srepo ga gledajoč, je sekala besedo ta besedo. >"Se mi zdi, da si se zmotil. ' V napačen kraj si priišel. Monika ima fanta. No, mogoče si pa k Cajnarici namenjen." "Čakaj nekolike." Zastavil ji je pot. "K tebi prihajam. Samo k tebi. Stare čase bo treba nekoliko osvežiti." ■"Stare ča-e?" je rekla zaničljivo. • "In pri tem ti rdečica ne zaleje obraz? Poberi se — jaz imam «*vojo pot." (Hotela je na stezo.. ^ . (Nadaljevanje prihodnjič.) _ ~ dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felirita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako*- še tako gostobesedna reklama. Na vrf kakor 700 straneh je strnila odlMna In priznana avtorica vsa stara in najnovej&a dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno. Izbira reeeptov je lzirpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU Oprema knjige j« razkošna. Nešteto je sMk v besedila, 34 pa > novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotln Hnmek. .... Vsaka gospodinja, ki se zaveda »voje odgovornosti zfi zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetno=ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >^ili Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA četudi je eami natisk knjige v vseh pogledih m samo vsebinsko, ampak t odi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih lafej. ja eesa knjigi sedaj znižana. $ (f fflteh> pisfsmr nL) Naročite pri • VeU* KV jlGARVI: SLO VEM C PUBLISHING COMPANY 216 West '18th Street - New York, N. Y. gp GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! >J V GREATER NEW YORKU. JKot sem izvedel, je bil piknik slovenskega pevskega in dramskega društva "Domovina**, ki se je vršil pretepeno nerUeljo 16. junija v Charles Garden Parku v Ridgewood, L. I.f zelo dobro obiskan. Vsa east vam dragi rojaki in rojakinje, da tako lepo podpirate naša kulturna društva. Jaz se, žal, nisem mogel udeležiti tega piknika, ker sem bil namreč oufsoten ta dan iz New Yor-ka. Pa drugič. Na tem" mestu si štejem v dolžnost sporočiti naši .slovenski javnosti, da so vrši prihodnji petek 21. junija ob 7:30 zvečer v dvorani Slov. Nar. Doma na 253 Irving Avenue Brooklyn. N. Y., zelo važna seja združenih slovenskih dru-«tev v Greater New Yorku. Na tej seji bo med VENSKJE IMfOŠKK ZVEZE. Ves čas nameravam malo razložiti v ltoiišib slovenskih časopisih, kako in kaj z našo novo organizacijo Slovensko Moško Zvezo. Z veseljem zasledujem na glavnem uradu dopise in poročila o napredku naši h pod ružnic. (Kakor je vam znano, se je pričela kampanja aprila meseca in imela trajati db 1. julija. Ker je glavni odbor sprevidel, da potrebujemo nekoliko več ča-a, da dobro spravimo v tek našo kampanjo, zato -nvi rouiaui, Je tudi ta zHu ranim i r. cena $ 1.— DAMA S KAMELJAMI Spiral ALEKSANDER DUMAH Pisatelj sam pravi, elil v Ameriko in se nase-11 il v Joliet. HI, kjer *ta živela ves čas do njiih preselitve v večnost. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Xohieskt?-ga nad Turki pri Ilotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. |*od katero so toliko irjfeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZlTANflČ Najboljši in še živeči slovenski i*-snik jtodaja s to zbirko zopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečeue njegovi Ženi Ani. cena $1 V Oliicagm, III. je dne 8. junija umrl Peter Erzar, star 60 let in doma iz Apole na Gorenjskem. t V Sheboyganu, Wis., je dne 9. junija umrl John Schutte, star 60 let in rojen v Gornji (Podpori pri -Črnonnllju v Beli Krajini. Vzela ga je vodenica. V Ameriki je bil 39 lett in zapušča ženo, dve hčeri in istiri sestre. f (V Chisholm, Minn., je pred dnevi umrl. "zaictet od srčne kape rojak Mihael Muhvič, v starosti 75 let in doma od nekod v Beli Krajini. Zapušča i*e- stro, v starem kraju pa bratza. + (Dne 8. junija je v So. Chi-**a£o, BI., umrla Mrs. Mary Zava-šnik, stara 70 let in ido-ma iz Zagorja ob Savi. Njena družina se je pred leti preselila v Chicago iz Kansas a. ZNANCI Spisal RADO .Mt/RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 JARI JUNAKI Spisal RADO MI RNIK Knjiga vsebuje kratkih. snieSnb povesti in bo vsakemu r veliko razvedrilo in zabavo. cena $!.— ROŠUN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča na.š najboljši pri|io-vedalul pisatelj, v tem romanu popisuje Življenje ln dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na I>olenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.