Oris dejavnikov, povezanih z zaupanjem bolnikov v izbranega osebnega zdravnika v Splošni ambulanti Pernica 373
IzvIrnI znanStvenI članek
zdrav vestn | september – oktober 2017 | letnik 86
1 Zdravstveni Dom dr. 
Adolfa Drolca, Maribor
2 Katedra za družinsko 
medicino, Medicinska 
fakulteta, Univerza v 
Ljubljani, Ljubljana
Korespondenca/
Correspondence:
nataša Maguša lorber, 
e: natasa.magusa@
gmail.com
Ključne besede:
zaupanje; dejavniki; 
bolnik; izbrani osebni 
zdravnik; odnos zdravnik 
in bolnik
Key words:
trust; factors; patient; 
family physician; 
physician-patient 
relationship
Citirajte kot/Cite as:
zdrav vestn. 2017;  
86:373–80.
Prispelo: 25. 10. 2016 
Sprejeto: 7. 8. 2017
id 2311Javno zdravstvo (varstvo pri delu)Izvirni znanstveni članek
Oris dejavnikov, povezanih z zaupanjem 
bolnikov v izbranega osebnega zdravnika v 
Splošni ambulanti Pernica
Factors associated with patients’ trust in their general 
practitioner at the General practice in Pernica
nataša Maguša lorber,1 Polona Selič2
Izvleček
Izhodišča: Zaupanje prispeva k oblikovanju kakovostnega medosebnega odnosa med bolnikom in 
zdravnikom, kjer osebi druga za drugo verjameta, da sta dobronamerni, kompetentni in pripravljeni 
ravnati na zaželen način. Raziskava preverja dejavnike, povezane z zaupanjem bolnikov v izbranega 
osebnega zdravnika (IOZ).
Metode: Vsak tretji bolnik v Splošni ambulanti Pernica je bil med 1. 5. 2015 in 1. 11. 2015 povabljen 
k prostovoljnemu in anonimnemu sodelovanju. Vrnjenih je bilo 464 vprašalnikov (odziv 92,8 %), ki 
so vsebovali demografske podatke bolnika, lestvico Zaupanje v zdravnika (Cronbach α = 0,795) ter 
značilnosti vedenja zdravnika (Cronbach α = 0,965). Raziskovalni vzorec je bil opisan s frekvenčno 
in odstotno porazdelitvijo oziroma s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom. Z linearno 
regresijo je bila analizirana povezanost demografskih podatkov bolnika, zdravstvenega stanja bolni-
ka in njegovega sodelovanja z IOZ z dejavniki, ki opisujejo zaupanje do zdravnika. Vključeni so bili 
tudi dejavniki vedenja IOZ.
Rezultati: Pozitivne pretekle izkušnje z IOZ (β = 0,20, p < 0,001), večja skrb in vključevanje v zdra-
vljenje (β = 0,28, p < 0,001) ter večja dobronamernost (β = 0,32, p < 0,001) so bili pozitivno povezani 
s kompetentnostjo IOZ. Manjša stopnja dobronamernosti (β = -0,28, p < 0,001) je bila povezana z 
večjim nezaupanjem.
Razpravljanje: Vedenje zdravnika je bilo statistično povezano z zaupanjem vanj, kar pomeni, da 
bi lahko z ustreznimi ukrepi to zaupanje še okrepili in s tem vplivali na boljši izid, na kontinuiteto 
zdravljenja, na boljše sodelovanje in ključno, na zadovoljstvo bolnika.
Abstract
Introduction: Trust is crucial in forming a good relationship between a patient and a doctor, where 
both persons believe that they are benevolent, competent and willing to act in their best interest. This 
research examines factors associated with patient trust in their general practitioner (GP).
Method: Every third patient at the General Practice in Pernica was asked to participate in a volun-
tary, anonymous survey. 464 questionnaires (92.8 % response rate) were filled in. The questionnaire 
consisted of patient demographic data, the Trust in Physician Scale (Cronbach α = 0.795), and the 
Humanistic Behaviours Questionnaire (Cronbach α = 0.965). The research sample was described 
with frequency and percentage distribution, average values and standard deviation. Factor analysis 
was implemented. Using linear regression modelling, the connection between patient demographic 
data, patient health status and patient’s cooperation with the GP, along with factors describing trust 
374 zdrav vestn | september – oktober 2017 | letnik 86
JavnO zdravStvO (varStvO PrI delu)
in physician, was analysed. Factors of physician behaviour were included in the linear regression as 
independent variables.
Results: Positive past experience with the GP (β = 0.20, p < 0.001), greater care and involvement 
in treatment (β = 0.28, p < 0.001), and greater benevolence (β = 0.32, p < 0.001) were positively cor-
related with the competence of the GP. A lower degree of benevolence (β = -0.28, p < 0.001) was as-
sociated with greater distrust.
Discussion: Physician behavior was statistically associated with patient trust. With appropriate in-
terventions we could improve patients’ trust in their physician and thus influence a better treatment 
outcome, continuity of care, better cooperation and most importantly, patient satisfaction.
1. Uvod
Zaupanje pripomore k oblikovanju 
kakovostnega odnosa med zdravnikom 
in bolnikom, povezano je z boljšim izi-
dom, kontinuiteto zdravljenja, sodelo-
vanjem in zadovoljstvom bolnika  (1-4) 
ter naj bi bilo povezano tudi s placebo 
efektom (5). Gre za ključno komponen-
to odnosa, kjer osebi druga drugi verja-
meta, da sta dobronamerni, kompeten-
tni in pripravljeni ravnati na zaželeni 
in/ali dogovorjeni način  (1,6). Meriti je 
mogoče več domen: privrženost (angl. 
fidelity), kompetentnost, iskrenost, zau-
pnost ter globalno zaupanje (angl. global 
trust) (2,7,8).
Bolnikove značilnosti večinoma niso 
povezane z zaupanjem v zdravnika; med 
vsemi z zaupanjem zmerno pozitivno 
korelira samo starost bolnika  (2,9,10). 
Prisotnost kronične bolezni tudi ni po-
memben dejavnik zaupanja pri bolni-
ku  (11), čeprav nekatera kronična zdra-
vstvena stanja pozitivno korelirajo z 
zaupanjem  (7). Med zdravnikovimi ka-
rakteristikami izstopata osebnost in ve-
denje (2,10).
Po raziskavah trajanje registracije ter 
skupno število obiskov pri zdravniku le 
šibko korelirata z zaupanjem v zdrav-
nika  (12). Trajanje obiska pri zdravni-
ku je pozitivno povezano z zaupanjem 
vanj; vsaka nadaljnja minuta obiska naj 
bi dvignila zaupanje za 0,01 standardne 
deviacije (SD)  (7). Opisana je bila U-
-krivulja zaupanja, pri kateri je bilo za-
upanje največje v najmlajši (19–29 let) 
in najstarejši (nad 70 let) skupini, naj-
manjše pa v skupini 40–49 let  (3). Kot 
močna dejavnika zaupanja sta se po 
študijah izkazala prosta izbira zdrav-
nika in priporočila drugih bolnikov ali 
svojcev (7,9,12-14).
Opisanih je pet vzorcev vedenja 
zdravnika, povezanih z zaupanjem vanj: 
izražanje sočutja, skrbi in empatije do 
bolnika, kompetentnost, spodbujanje 
bolnikovih vprašanj in odgovarjanje na-
nje, razlaga bolezni in procesa zdravlje-
nja ter napotitev na sekundarno raven, 
kadar je to potrebno (4).
Doslej je bil objavljen samo en čla-
nek (15), ki opisuje ukrepe za povečanje 
bolnikovega zaupanja v zdravnika. Sku-
pina 20 izbranih osebnih zdravnikov 
(IOZ) je bila vključena v 7-urni tečaj ve-
ščin, ki gradijo zaupanje med bolnikom 
in zdravnikom, vendar študija žal ni dala 
spodbudnih rezultatov (15,16). Zaupanje 
bi lahko krepili s spodbujanjem boljše 
komunikacije, s povečanjem časa, name-
njenega bolniku ter s povečanjem izbire 
IOZ (2).
V slovenskem prostoru sta zaupanje v 
zdravnika raziskovali Čeplak in Hlebec, 
ki sta analizirali rezultate Slovenskega 
javnega mnenja 2001/3 (17), ter ugotovili 
relativno veliko razliko med zaupanjem 
v konkretnega zdravnika in zaupanjem v 
zdravstveno službo; večina vprašanih je 
verjela, da je zdravnik zanje naredil vse 
Oris dejavnikov, povezanih z zaupanjem bolnikov v izbranega osebnega zdravnika v Splošni ambulanti Pernica 375
IzvIrnI znanStvenI članek
potrebno, bolniki s slabšo samooceno 
zdravja pa so zdravniku manj zaupali.
Namen te raziskave je bil raziskati de-
javnike, povezane z zaupanjem bolnikov 
v IOZ, preveriti zanesljivost ugotovitev 
prejšnjih raziskav ter preveriti poveza-
nost dejavnikov, povezanih z zaupanjem 
bolnikov v IOZ, z oblikovanjem med-
osebnega odnosa zdravnik in bolnik. 
Postavili sva sedem hipotez, in sicer, da 
so starost, spol, izobrazba, zdravstveno 
stanje in stan bolnika povezani z zaupa-
njem v IOZ (bolnikova ocena dobrona-
mernosti in kompetentnosti zdravnika), 
in da sta trajanje odnosa zdravnik in 
bolnik ter vedênje zdravnika povezana 
z zaupanjem bolnika v IOZ (bolnikova 
ocena dobronamernosti in kompeten-
tnosti zdravnika).
2. Materiali in metode
Po odobritvi Komisije za medicinsko 
etiko, odločba št. 92/11/13, je bila med 
1. 5. 2015 in 1. 11. 2015 v Splošni ambulan-
ti (SA) Pernica Zdravstvenega doma dr. 
Adolfa Drolca Maribor, opravljena pre-
sečna raziskava na temo zaupanja med 
bolnikom in IOZ.
2.1. Preizkušanci
K raziskavi je bilo povabljenih 500 
bolnikov moškega in ženskega spola, re-
gistriranih v SA Pernica. Izločeni so bili 
dementni bolniki, otroci, mlajši od 18 let, 
vsi obiski zaradi urgentnih stanj ter obi-
ski zaradi administrativnih potreb.
2.2. Postopek
Vsakega tretjega bolnika, starejšega 
od 18 let, ki je med 1. 5. 2015 in 1. 11. 2015 
obiskal SA Pernica, smo povabili, da je 
po zaključenem pregledu v sestrskem 
prostoru izpolnil vprašalnik in ga oddal 
v za to namenjen nabiralnik. Sodelova-
nje je bilo anonimno. Od 500 razdelje-
nih vprašalnikov jih je bilo vrnjenih 464 
(odziv 92,8 %).
2.3. Instrumenti
Podatki za raziskavo so bili pridoblje-
ni s pomočjo anonimnega vprašalnika. 
Uporabljen je bil vprašalnik  (18) s 42 
vprašanji, sestavljen iz treh delov: prvi 
del je zajemal demografske podatke bol-
nika, drugi del je vseboval lestvico Trust 
in Physician Scale (19), razvito v ZDA za 
ocenjevanje zaupanja v zdravnike, Cron-
bach α = 0,795, tretji del pa je vseboval 
prilagojeni vprašalnik »Humanistic Be-
haviors Questionnaire«  (20), s katerim 
so ugotavljali odnos med vedenjem 
zdravnika in zaupanjem bolnikov, Cron-
bach α = 0,965.
2.4. Analiza podatkov
Raziskovalni vzorec je bil opisan na 
podlagi frekvenčne in odstotne poraz-
delitve oziroma povprečne vrednosti 
in standardnega odklona. Dejavniki, ki 
opredeljujejo zaupanje in vedenje oseb-
nega zdravnika so bili s pomočjo faktor-
ske analize združeni v faktorje. Za meto-
do faktorske analize je bila uporabljena 
metoda glavnih osi z rotacijo Varimax 
ob upoštevanju lastne vrednosti nad 1. Z 
linearno regresijo je bila nato analizira-
na povezanost demografskih podatkov 
bolnika, zdravstvenega stanja bolnika in 
njegovega sodelovanja z IOZ s faktorji, 
ki opisujejo zaupanje v zdravnika. Kot 
neodvisni dejavniki so bili v linearno 
regresijo vključeni tudi faktorji vedenja 
IOZ. Rezultati linearne regresije so bili 
prikazani v obliki koeficienta β in vre-
dnosti p. Vrednost p < 0,007 je določala 
mejo statistične pomembnosti. Le-ta je 
bila prilagojena na podlagi Bonferroni-
jevega popravka zaradi hkratnega testi-
ranja večih hipotez. Statistična analiza je 
376 zdrav vestn | september – oktober 2017 | letnik 86
JavnO zdravStvO (varStvO PrI delu)
Tabela 1: Opis vzorca in povezanost demografskih dejavnikov in preteklih izkušenj z IOz.
n = 464 (%) povp SD p
Spol bolnika 0,232*
moški 165 (35,6) 4,6 0,6
ženski 299 (64,4) 4,5 0,6
Izobrazba 0,562#
dokončana osnovna šola 128 (27,6) 4,5 0,6
srednja šola ali gimnazija 254 (54,7) 4,5 0,6
višja ali visoka šola 47 (10,1) 4,5 0,5
univerzitetna izobrazba/ magisterij/ doktorat + 
drugo
35 (7,5) 4,7 0,5
Zaposlitev 0,944#
zaposlen(a) za polni delovni čas 250 (53,9) 4,5 0,6
brezposelen /lna 40 (8,6) 4,5 0,6
upokojen(a) 130 (28,0) 4,5 0,5
študent(ka) + drugo 44 (9,5) 4,5 0,8
Zakonski stan 0,892#
samski(a) 41 (8,8) 4,5 0,5
poročen(a) + v zvezi, vendar neporočen(a) 384 (82,8) 4,5 0,7
ločen(a) + vdovec(a) 39 (8,4) 4,5 0,7
Kronična bolezen oz. bolezen, ki se zdravi > 3 mesece 0,509*
da 188 (40,5) 4,5 0,6
ne 276 (59,5) 4,5 0,6
Kolikokrat ste v zadnjih 12 mesecih obiskali vašega IOZ 0,979#
nikoli 53 (11,4) 4,5 0,6
1-krat ali 2-krat 170 (36,6) 4,5 0,5
3-krat ali 4-krat 154 (33,2) 4,5 0,6
5-krat ali več 87 (18,8) 4,5 0,7
Kako dolgo ste že registrirani pri vašem IOZ 0,001#
manj kot 1 leto 16 (3,4) 4,0 0,9
1 do 2 leti 15 (3,2) 4,3 0,6
3 do 4 leta 25 (5,4) 4,4 0,6
več kot 4 leta 408 (87,9) 4,5 0,6
Spol zdravnika
moški 0 /
ženski 464 (100,0) /
Oris dejavnikov, povezanih z zaupanjem bolnikov v izbranega osebnega zdravnika v Splošni ambulanti Pernica 377
IzvIrnI znanStvenI članek
bila napravljena s programom IBM SPSS 
22.0 (IBM Corp., Armonk, NY).
3. Rezultati
Raziskovalni vzorec je zajemal 464 
bolnikov, starih 48,7 (SD 14,6) let, 165 
(35,6 %) moških in 299 (64,4 %) žensk, ki 
so imeli vsaj osnovnošolsko izobrazbo, 82 
(17,6 %) jih je imelo višjo ali visoko izo-
brazbo. Več kot polovica je bilo zaposlenih 
(53,9 %) in večina (82,8 %) v partnerskem 
odnosu, 188 (40,5 %) bolnikov je poročalo 
o vsaj eni kronični bolezni, zaradi katere 
so se zdravili več kot tri mesece. Večina 
(88,6 %) je v minulem letu vsaj enkrat 
obiskala IOZ. Svoje splošno zdravstveno 
stanje so na lestvici od 1 (zelo slabo) do 5 
(zelo dobro) ocenili med nevtralno in do-
bro z oceno 3,5 (SD 0,8). Podrobnejši opis 
vzorca in rezultati primerjav demograf-
skih podatkov s preteklimi izkušnjami z 
IOZ so prikazani v Tabeli 1.
Pearsonov korelacijski koeficient ni 
pokazal statistično pomembne poveza-
ve med starostjo in preteklimi izkušnja-
mi z IOZ (r = 0,060; p = 0,198), niti ne 
med oceno lastnega zdravja v zadnjih 
12 mesecih in preteklimi izkušnjami z 
IOZ (r = 0,118; p = 0,011). Bolniki so na 
lestvici od 1 (zelo slabe) do 5 (zelo do-
bre) s povprečno vrednostjo 4,1 (SD 0,7) 
ocenili pretekle izkušnje z zdravniki na-
sploh. Pokazala se je srednje močna po-
zitivna povezava s preteklimi izkušnjami 
z IOZ (r = 0,467; p < 0,001).
S faktorsko analizo Lestvice zaupanja 
v zdravnika so bili dejavniki, ki merijo 
zaupanje v IOZ, združeni v tri faktorje in 
poimenovani kompetentnost (F1), dobro-
namernost (F2) in nezaupanje (F3); sku-
paj so pojasnili 54,7 % izvorne variance.
S faktorsko analizo dejavnikov ve-
denja IOZ so bili dejavniki, ki opisujejo 
vedenje, združeni v dva faktorja, poime-
novana skrb in vključevanje v zdravljenje 
(F4) ter način komunikacije (F5), skupaj 
sta pojasnila 61,8 % izvorne variance.
Z linearno regresijo je bila analizira-
na povezanost demografskih podatkov 
bolnika, zdravstvenega stanja bolnika in 
njegovega sodelovanja z IOZ z dejavniki, 
ki opisujejo zaupanje do zdravnika. Re-
zultati so predstavljeni v Tabeli 2.
4. Razpravljanje
Delno je bila potrjena le ena hipoteza, 
in sicer da je vedenje zdravnika (Tabela 
2) povezano z zaupanjem v IOZ.
Višja starost bolnika ni bila poveza-
na z zaupanjem v zdravnika (Tabela 2). 
Fiscella je v svoji študiji ugotavljal večje 
zaupanje v IOZ pri starejših bolnikih (7). 
Selič in Stare pa sta ugotavljali, da so sta-
rejši bolniki sicer bolje ocenjevali prete-
kle izkušnje z IOZ (18), nezaupanje pa je 
s starostjo naraščalo (21).
Glede na spol bolnika ni bilo stati-
stično pomembne razlike pri zaupanju v 
IOZ (Tabela 2). Enako so potrjevale tudi 
tuje raziskave (3,7,11,14), kar pomeni, da 
Starost zdravnika 0,001#
manj kot 40 let 30 (6,5) 4,1 0,9
40–50 let 241 (51,9) 4,5 0,6
več kot 50 let 193 (41,6) 4,6 0,5
Lestvica ocene preteklih izkušenj z IOZ: 1 (zelo slabe), 5 (zelo dobre), povprečne 4,5 (SD 0,6),
povp: povprečna vrednost, SD: standardni odklon.
* t-test za neodvisne vzorce, # eno-faktorska analiza variance.
378 zdrav vestn | september – oktober 2017 | letnik 86
JavnO zdravStvO (varStvO PrI delu)
ženske in moški približno enako zaupajo 
IOZ, kljub temu, da so ženske v primer-
javi z moškimi pogostejše obiskovalke 
ambulante družinske medicine (3).
Izobrazba bolnika ni bila statistično 
povezana z zaupanjem v IOZ (Tabela 2). 
Tudi analiza Slovenskega javnega mne-
nja iz obdobja 1995–2007 ni dokazala 
Tabela 2: Povezanost raznih dejavnikov z dejavniki, ki opisujejo vedenje IOz.
F1 kompetentnost F2 dobronamernost F3 nezaupanje
β p β p β p
Demografski podatki bolnika
Starost v letih 0,13 0,016 0,03 0,672 0,07 0,311
Ženski spol (ref. moški spol) 0,01 0,779 -0,02 0,595 0,03 0,451
Osnovnošolska izobrazba (ref. SŠ ali gimnazija) -0,02 0,574 0,04 0,363 -0,09 0,089
višja ali visoka šola (ref. SŠ ali gimnazija) 0,04 0,275 -0,01 0,748 -0,09 0,053
univerzitetna izobrazba/ magisterij/ doktorat + drugo 
(ref. SŠ ali gimnazija)
-0,02 0,494 -0,04 0,271 -0,02 0,717
Brezposelen (ref. zaposlen za polni delovni čas) -0,01 0,734 0,02 0,550 0,02 0,627
upokojen (ref. zaposlen za polni delovni čas) -0,02 0,769 0,03 0,595 0,07 0,284
Študent + drugo (ref. zaposlen za polni delovni čas) 0,01 0,721 0,00 0,951 0,01 0,762
Poročen + v zvezi, vendar neporočen (ref. samski) 0,00 0,975 0,00 0,965 -0,01 0,762
ločen ali vdovec (ref. samski) -0,06 0,260 -0,02 0,687 -0,03 0,525
Zdravstveno stanje bolnika
kronična bolezen oz. bolezen, ki se zdravi > 3 mesece 
(ref, brez kronične bolezni)
-0,04 0,301 -0,05 0,278 -0,11 0,034
Ocena splošnega zdravstvenega stanja 0,05 0,180 -0,02 0,580 -0,10 0,043
IOZ
Frekvenca obiskov pri IOz -0,03 0,405 0,05 0,223 0,05 0,258
trajanje registracije pri IOz v letih -0,07 0,067 0,02 0,569 0,03 0,491
kakšne so vaše pretekle izkušnje z vašim IOz 0,20 <0,001 -0,05 0,239 -0,10 0,042
Starost IOz v letih -0,06 0,116 0,09 0,029 0,01 0,861
Dejavniki vedenja in zaupanja do IOZ
F4 skrb in vključevanje v zdravljenje 0,28 <0,001 0,26 <0,001 0,05 0,529
F5 način komunikacije 0,09 0,149 -0,07 0,267 0,05 0,567
F1 kompetentnost - - 0,40 <0,001 -0,08 0,188
F2 dobronamernost 0,32 <0,001 - - -0,28 <0,001
F3 nezaupanje -0,05 0,188 -0,20 <0,001 - -
Determinacijski koeficient (% potrjene variance) R2F1 = 0,499 R2F2 = 0,38 R2F3 = 0,153
Oris dejavnikov, povezanih z zaupanjem bolnikov v izbranega osebnega zdravnika v Splošni ambulanti Pernica 379
IzvIrnI znanStvenI članek
povezave med izobrazbo bolnika in zau-
panjem v zdravnika (17).
Prisotna kronična bolezen ni bila sta-
tistično povezana z zaupanjem (Tabela 
2), kar se večinoma ujema s tujimi študi-
jami (3,11). Zanimivi so rezultati Fiscel-
love raziskave, v kateri so bile določene 
bolezni, kot npr. hipertenzija, preboleli 
miokardni infarkt, srčno popuščanje, 
artritis, peptični ulkus in depresija, pozi-
tivno povezane z zaupanjem, somatiza-
cija pa negativno povezana z zaupanjem 
v IOZ (7).
Nisva dokazali povezave med stanom 
bolnika in zaupanjem v zdravnika. Selič 
in Stare sta ugotavljali, da so poročeni 
nekoliko bolj zaupali IOZ kot ločeni ali 
ovdoveli (18).
Trajanje odnosa zdravnik in bolnik ni 
bilo statistično povezana z zaupanjem v 
IOZ, čeprav je večina tujih raziskav po-
vezavo potrdila  (3,7,11,14). Thom je do-
kazal, da se z večanjem števila obiskov 
povečuje tudi zaupanje v zdravnika  (3). 
Tarrant s sodelavci je poročal, da je traja-
nje odnosa sicer povezano z zaupanjem, 
vendar samo v primeru, kadar je bolnik 
ocenil, da je bil zdravnik dovolj kompe-
tenten in dobronameren (14).
Številne tuje raziskave  (2,4,13) potr-
jujejo, da je vedenje zdravnika največji 
napovedni dejavnik zaupanja vanj, kar 
se je izkazalo tudi v naši raziskavi (Tabe-
la 2). Vedenje zdravnika je bilo statistič-
no povezano z zaupanjem v zdravnika. 
Večja skrb in vključevanje v zdravljenje 
ter večja dobronamernost so bili pozi-
tivno povezani s kompetentnostjo IOZ, 
kar se ujema z raziskavami tujih avtor-
jev (2,4,7). Način komunikacije se v razi-
skavi ni izkazal kot pomemben dejavnik 
zaupanja v IOZ.
4.1. Prednosti in omejitve raziskave
Raziskava prikazuje pomen dejavni-
kov, povezanih z zaupanjem v IOZ, in 
lahko predstavlja osnovo za načrtovanje 
izobraževalnih programov ter izboljša 
kakovost zdravstvene oskrbe. Prednost 
te raziskave je tudi velika odzivnost bol-
nikov (92 %).
Omejitev raziskave pa je vzorec, ki je 
bil zajet zgolj na enem delovnem mestu 
(SA Pernica), bolniki pa so ocenjevali 
pretekle izkušnje, ne da bi bili z navo-
dilom jasno opozorjeni, da vtisa tistega 
dne ne vključujejo v ocenjevanje.
5. Zahvala
Iskrena zahvala gospodu Alojzu Ta-
pajnerju za pomoč pri statistični obde-
lavi podatkov.
Študija je bila delno financirana iz 
sredstev raziskovalnega programa P3–
0339 Raziskave na področju javnega 
zdravja, ki ga financira Agencija za raz-
iskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Literatura
1. Selič P. Načela sporazumevanja v družinski medi-
cini. In: Švab I,  Rotar-Pavlič D, ur. Družinska me-
dicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske 
medicine; 2012;. p. 157–174.
2. Hall MA, Dugan E, Zheng B, Mishra AK. Trust in 
physicians and medical institutions: what is it, can 
it be measured, and does it matter? Milbank Q. 
2001;79(4):613–639.
3. Thom DH, Kravitz RL, Bell RA, Krupat E, Azari R. 
Patient trust in the physician: relationship to pati-
ent requests. Family Practice. 2002;19(5):476–483.
4. Thom DH, The Stanford Trust Study Physicians. 
Physician behaviors that predict patient trust. J 
Fam Pract. 2001;50(4):323–8.
5. Calnan M, Rowe R. Trust Matters in Health Care. 
Maidenhead: Open University Press, McGraw-
-Hill; 2008.
6. Thom DH, Hall MA, Pawlson LG. Measuring Pa-
tients’ Trust In Physician When Assessing Quality 
Of Care. Health Affairs. 2004;23(4):124–132.
7. Fiscella K, Meldrum S, Franks P, Shields CG, Du-
berstein P, McDaniel SH, et al. Patient trust: is it 
380 zdrav vestn | september – oktober 2017 | letnik 86
JavnO zdravStvO (varStvO PrI delu)
related to patient-centered behavior of primary 
care physicians? Med Care. 2004;42(11):1049–55.
8. Chadzopulu A, Adraniotis J, Eurframidu EN. 
Patient’s trust in their physicians of the obstetrics 
and gynecology departments in Grecce. Prog He-
alth Sci. 2011;1(2):46–51.
9. Thom DH, Ribisl KM, Stewart AL, Luke DA. 
Further validation and reliability testing of the 
Trust in Physician Scale. Med Care. 1999;37(5):510–
517.
10. Saha S, Jacobs EA, Moore RD, Beach MC. Trust 
in physicians and racial disparities in HIV care. 
AIDS Patient Care STDS. 2010;24(7):415–20.
11. Bova C, Route PS, Fennie K, Ettinger W, Manche-
ster GW, Weinstein B. Measuring patient-provider 
trust in a primary care population: refinement of 
the health care relationship trust scale. Res Nurs 
Health. 2012;35(4):397–408.
12. Safran D, Kosincki M, Tarlov AR, Rogers WH, 
Taira DH, Lieberman N, et al. The Primary 
Care Assessment Survey: Test of Data Quality 
and Measurement Performance. Medical Care. 
1998;36(5):728–39.
13. Kao A, Green DC, Zaslavski A, Koplan JP, Cle-
ary PD. The Relationship between Method of 
Physician Payment and Patient Trust. JAMA. 
1998;280(19):1708–1714.
14. Tarrant C, Stokes T, Baker R. Factors associ-
ated with patients’ trust in general practitio-
ner: a cross-sectional survey. Br J Gen Pract. 
2003;53(495):798–800.
15. Thom DH, Bloch DA, Segal ES. An intervention 
to increase patients’ trust in their physicians. Acad 
Med. 1999;74(2):195–8.
16. Roter DL, Hall JA, Kern DE, Barker LR, Cole 
KA, Roca RP. Improving physicians’ interviewing 
skills and reducing patients’ emotional distress: 
a randomized clinical trial. Arch Intern Med. 
1995;155(17):1877–84.
17. Mencin Čeplak M, Hlebec V. Trust in an indivi-
dual physician and its contradictions. Zdrav Var 
2012;51(1):53–68.
18. Selič P, Stare A. Dejavniki, povezani z oceno pre-
teklih izkušenj z izbranim zdravnikom družinske 
medicine: posnetek stanja v Zdravstvenem domu 
Radovljica. In: Skela-Savič B,  Hvalič Touzery S, ur. 
Zdravstvene stroke in njihov odziv na zdravstve-
ne potrebe družbe: na dokazih podprto in uskla-
jeno delovanje: zbornik predavanj z recenzijo - 8. 
Mednarodna konferenca; 11.–12. junij 2015; Bled, 
Slovenija. Ljubljana: Fakulteta za zdravstvo; 2015. 
p. 127–136.
19. Anderson LA, Dedrick RF. Development of the 
Trust in Physician scale: a measure to assess inter-
personal trust in patient-physician relationships. 
Psychol Rep. 1990;67(3 Pt 2):1091–100.
20. Weaver MJ, Ow CL, Walker DJ, Degenhardt EF. 
A questionnaire for patients’ evaluations of their 
physicians’ humanistic behaviors. J Gen Intern 
Med. 1993;8(3):135–9.
21. Selič P, Stare A. Kaj povečuje verjetnost, da bo bol-
nik nezadovoljen z izbranim zdravnikom?  In: Pe-
tek D, Kopčavar Guček N, ur. Kakovostna obrav-
nava bolnika v družinski medicini: (starostnik, 
bolezni odvisnosti, anafilaksija, referenčne ambu-
lante, nevrološki simptomi, odnos med bolnikom 
in zdravnikom): zbornik predavanj.  41. strokovno 
srečanje timov; 5. 6.–6. 6. 2015; Ljubljana, Slovenija. 
Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medi-
cine; 2015. (Družinska medicina, Supplement 2015, 
13, 2). p. 98–106.