Sele nad Slovenjgradcem. Takole sta se borila v aiaši fari leta 1932 življenje in smrt: rojenih je bilo 9 proti 14 v letu 1931. Umrli so 3, proti 4 v letu 1931. Zmagalo je življenje, kakor vsako letol Nezakonskih porodov ni bilo. Poroki 2, v letu 1931 tudi 2. Torej malo boljše kakor pred leti, ko 18 mesecev ni maral nihče v zakonski jarem in je upravitelj župnije v resnici pozabil, kako se poroka vrši. Ko je bilo treba spet poročati, je vzel cerkveni obrednik in si je preštudiral, kako kaj je s to skrivnostjo, da ne bi naredil kaj napak in bi bil zakon morda še neveljaven! — V cerkvi smo dobili to leto, najbolj s podporo visokih dobrotnikov, dve krasno slikani okni ob velikem oltarju, izvršeni v »Tiroler Glasmalerei« v Inomostu. Dalje lepo novo obhajilno mizo, delo mizarskega niojstra g. Kralja v Slovenjgi-adcu. Razne dobrotnice iz Slovenjgradca.iz starotrške in iz domače fare so darovale krasne oltarne prte. Zdaj pa dobimo od »Družbe vednega češeenja« dragocen prt za prižnico, velikodušen dar blagorodne gospe Scherbaumove v Mariboru. Vsem dobrotnikom naj Bog bogato povrne! — Praznike smo imeli čisto bele. Snega ne, a ker smo bili skoraj ves december v megli, je zemljo pokrival vsaj dva prsta debel srež in vse drvje je bilo okrašeno s čudovito krasnimi srebrnimi kristali. Res prelepa božična drevesa! == V cerkvi smo imeli y ad- ventu in ob praznikih kar cele koncerte. Lepi in blagoslovljeni časi! Le kriza nas daje! Les ne gre, denarja ni. Brezposelni pa se vsak dan kar trumoma oglašajo. Bog pomagaj! Brezole pri Račah. Angel smrti nam je spet vzel rožico ter jo presadil iz te solzne doline v. rajsko blaženost, kjer ni tuge in trpljenja. Ta-i ko nam je za vekomaj zatisnila svoje trudne oči mladenka Lenika Bauman, Marijina družbenka, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, ki je mirno V Gospoclu zaspala v 24. letu svoje starosti. Nit življenja ji je prekinila neizprosna jetika. Njen pogreb se je vr.il dne 3. januarja ob obilni udeležbi njenih družbenic, ki so prihitele iz Slivnice z Marijinim družbenim križera ter ji z domačimi dekleti izkazale zadnjo čast. Njeno rakev so ozaljšale z venci. za kar jim gre najlepša zahvala. Rajna je bila marljiva in delavna kot čebelica ter .jo; dolžnosti svojega stanu vestno iz.polnjevala, rada se je udeleževala sestankov in naukov ,\! farni cerkvi, dokler je mogla, zato njej naj oi bilno poplača Vsernogočni ter v miru naj po-i. čiva in sv. raj uživa! Fram. Dne 2. t. m. je umrla v Gradišču V 84. letu starosti Kosova mati Antonija Cveček', naslednji dan pa v Framu pri Remuhu 761eti_t vdova Marija Le.nik. Mnogoštevilni sorodniki in znanci so jo spremili na zadnji poti. Naj % miru počivata! Sv. Jernej pri Lo.ah. Komaj je bil novi ob"činski zakon predložen narodni skupščini, že so začeli naši politiki snovati novo veliko olk čino in tudi določati kandidate. Ml pa pravi* mo, da je še časa dovolj za izbiranje kandH 'datov, ki naj so možje dela. Glede obsega velike občine pa smo mnenja, kakor naši občinski odbori, da se združijo občine Zg. Laže, en del Loč in Spodnjo Grušovje v občino Sv. Jernej. Sedež obeine seveda ne tnore ostati kakor doseda.j. Nova občina bi štela čez 2000 prebivalcev. Upamo, de. bodo naši občinski odbori stali na pravem stališču ter sklepali tako, da bo našemu Ijudstvu v prid. Sv. Jurij v Slov. goricah. Jurjeveani se pač oglašamo vedno bolj z žalostnimi novicami, aiego veselimi. Tukaj je zatisnila za vedno svoje oči Alo.jzi.ja Fras iz Varde. Blaga žena in dobra mamica. Sprevidena na božični dan in na praznik sv. Štefana jo je med rano službo božjo Bog poklical v boljšo in vecno domovilio. Kratke dni je preživela še pri svojih domačih po povratku iz bolnice, ker je revica zaman iskala zdi-avja in pomoči. Kako priIjubljena je bila rajna, je pi-ieal njen pogreb in številni obiski v dneh, ko je ležala na mrtvaškeni odru. Bog ji bodi obilen plačnik! Gloiioko prizadetemu niožu, hčerkama iu sinu pa laaše iskreno sožalje! Sv. Jurij ob Ščavnici. Strašna nesre.a se je Egodila v soboto pred Božičem. Proti poldnevu je šla Genofeva Domajnko na Čakovi k sosedu po vodo, ker v domacem studencu primanjkuje vode. Imela je s sebo.j dve cevti iz pločevine. Ko je nalivala prvo, je šlo vse dobro, druga pa jo premaga. Ko blisk se spodrzne na ledu in jo potegne cevla v 10 m globok vodnjak. Med j.adcem se je ubila, preden je prišla v vodo z glavo navzdol. Prestrašeni sosedje jo naglo ipotegnejo iz vodnjaka, toda glava je bila vsa stvta in mrtva. Kako se je veselila božičnih praznikov še rano jutro, zvečev pa je ležala na mrtvaškem odru. Globoke žalosti sta bila pre¦ tresena mož in rejenec. Hajna je bila dopolnila 54. leto svoje starostt. Kako spoštovana iti priljubljena je bila, je pokazal njen pogreb na Janževo. Bil je takšen, da že dolgo ni bilo tako število ljudi na pokopališču. Rajna je rada hodila romat k Mariji na Sladko goro in na Črno goro, in čez 20krat k Ruški Mariji, še tudi preteklj leto. Bila je tretjerednica in vodnica sv. rožnega venca. Naj ji liarija sprosi plafiilo v nebeški domovini! Žalujočim naše sožalje! Sv. Lenait pti Veliki Nedelji. Prnv inilo so zadoneli šentlenarški zvonovi ter naznanjali žalostno vest, da je po 12dnevni mučni bolezni zatisnila svoje nedolžne oči v 11. letu kot ueenka i. razreda Albina Škrjanec iz Ritmerka. Kako je bila priljubljena svojim sošolarkam, je pokazalo 14 deklic, ki so prišle skoro dve uri daleč njo obiskat zadnji dan njenega življpnja. Ko so stopile okrog postelje, so ihtele v solzah, ker jim Albinca ni več odgovarjala na vprašanja ter samo pokimala z glavo. Kako je bila pridna učenka, so pokazali gg. učitelji in učiteljice, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru. In kako je bila priljubljena vsakemu, je pokazal njen časten pogreb, katerega se je udeležilo mnogo Ijudi ter vsi šolarji v spremstvu gg. učiteljev. V imenu obitelji se vsem pi-isrčno zahvalimo, posebno vlč. g. župniku za ganljiv govor pri odprtem grobu (er g. šolskemu upravitelju za žalostinko, ki so jo zapeli solarji pod vodstvom g. upravitelja, in vsem, ki so rajno Albinco spremljali nn zadnji poti. Goinja Ponikva. G. urednik! Kriza je zajela tudi slikarje. Že dolgo sem brez posla. Zadnji čas sem prepotoval Savinjsko in Šaleško dolino, proseč milodraov. Kot slikarja-so me zanimale cerkve. Vse sem si ogledal. Iz doline sem jo mahnil v hribe in prišel sem na Gornjo Ponikvo. Sredi vasi zagledam novo, vili podobno stavbo. Po vitkem zvoniku, z novo pobaivano streho, spoznam, da je to cerkev. Stopim v njo. Gledam, opazujem in se čudim. Kmalu se prepri.am, da tako lepe cerkve nisem nikjer videl v-Savinjski in Šrileški dolini. Vse je novo razveii orgel. Občudujem veliki oltar in najdem na njem napis: Vinko Čamernik, kamnosek, Celje* Najbolj mi je dopadla obhajilna miza iz Lelega in rdečega marmorja. Tako lepe cbhajilne mize še nisem videl. Je delo istega moj.tra Čamernika. Kot strokovnjaka me je pa predvsem zanimalo novo slikanje cerkve. Posebno posrečena je ornamentika in razni simboli. Ugibal sem, kateri akademski slikar bi bil to delo izvršil. Ali je tvrdka »Ai's sacra«, ali ,je kak inozemski profesor, ali je kak slovenskr akademski slikar? Na povratku iz cerkve pa srečam .zastavnega domačina in ga vpi-ašam, kdo da je tako lepo cerkev poslikal. Prijazno mi odgovori: Vinko Vipotnik. Kaj ne veste? Kaj ga ne pozmite? Tam doii v žalski župniji ob glavrii cesti yna svojo hišo. Orlvrnem ipu: Seveda: da ga. ne poznam, ker sem tam od Ljubljane doma, Toda rad bi ga poznal. Še danes pojdem proti Žalcu, da se ž njim seznanim. Potem ga bom pa vsem župnikom priporočal za slikarska dela. Koliko je pa slikanje stalo? Mož mi veli: 7000 Din vse skupaj: delo, material in hrana, Začudeno mu odgovorim: Nič več? To je pa res malo! Pa kako je to, da ste v tej krizi dali cerkev slikati? Mož mi odvrne: Dne 17. julija je bila pri nas nova sv. maša. Zato je bilo potrebno, da je bila cerkev lepa. Bila je takrat velikanska slovesnost. Ker je možakar videl, da sem žejen, me je povabil na požirek točeka. Kmalu ga je pritresel eno majolko. Potem mi je pa še marsikaj povedal o Ponikvi iz njene solnčne in senčne strani. G. urednik! Ker sem brezposeln slikar in hodim po svetu ter imam čas, vam bom pa še poročal, če bom kaj zanimivega videl. Kadar pa pridem v Maribor, mi bote pa gotovo stisnili kak dinarček v roko. Tmcvlje pri Celju. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je zopet pokaza'.o svojo delavnost s tem, da si je preuredilo notrajnost svojega gasilnega doina, tako da more vsak čas pod lastno streho vprizarjati gladališke predstave. Komaj je bila dvarana dogotovljena, že se je dne 26. decembra "V-prizdrila prva gledališka pi-edsta\a in sicei" krasna »gra »Pri kapelici«. Udeležha ie bila ve!ika. Bilo je smeha, pa turli so!z. Igraki so svo.je v-loge nepričakovano dobro kvedli. Le tako naprej! Trnovčani bomo imeli req dobre igrolce za trsako ig'i'0. Olvnritveni govor je imel neumorni društveni načelnik. Bil je kratek, a jedrnat. S poudarkom je izjavil, da naj služi prostoi1 edinole pravim krščanskm predstavam, ne pa kakšnim pohujaljivim. Nastopila je tudi društvena godba '»Slavček«. Velike zasluge za povzdigo društva si je pridobil naS velezaslužni član in blagajnik tovariš Košenina Franc. kateri pa žal že dalje časa boleha. Bog mu daj skorajšnjega okrevanja! Za izvirno igro »Guzaj« vlada 'udi pri nas veliko zanimanje, posebno pri starih ljudeb,- kateri so ga osebno dobro poznali. — Z lansbo letino ,smo bili hvala Bogu prav zadovol.jni. Naj nas tudi to leto vsake hude ne.=re?e Bog obvaruje! Šmarje pri Jelšah, Radi požiga 5 let robijc. Dne 6. decenibra je celjsko .okrožno sodišče imelo zaninsivo razpravo zoper kolarskega va- jenca Rudolfa Kovaeie, doma iz Kalobja, ker je svojemu gospodarju, kolai-skemu mojstru Gorjancu zažgal dne 23, aprila m. 1. hišo ler gospodarsko poslopje. V preiskovalnem zaporu je dejanje priznal in mu je celjsko sodišče prisodilo 5 let robije in odškodnine 21.000 Din. — Zahvala vsem šmarskim dobrotnikom za uslugo in naklonjetiost in. milodare, s katerimi 8te pomagali nesrečnemu pogorelcu Govjancu pii gradnji nove stavbe. Najboj gre zahvala dobremu sosedu Regoršek Benetu za njegovo dobroto ter usmiljenost, katero je nu_il Krušičevi in Gorjančevi rodbini. Bizeljsko. Tukaj je obhajal dne 6. januarja 721etnico Anton Kelher v Gornji Sušici. Vrlemu in dolgoletnemu naročniku »Slovenskega gospodarja« želimo krepkega zdravja Se do skrajnih mej človeškega življenja! Gornjigrad. Kakor je bilo že omenjeno, priredi Katoliško prosvetno društvo v nedeljo dne 15. januarja, ob pol treh popoldne pretresljivo dramo »Prokleta«, za katero vlada vsesplošno zanimanje. Zamisel drame je res nekaj ganljivega, kar mora presuniti vsakega človeka, ter se na naših odrih sploh menda ni igrala, razen v Ratecah na Gorenjskem. Že naslov »Prokleta« razodeva žalostno usodo d.ekleta, kakršne vrste slučajev tudi danes ne manjka. .Gornjegrajski igralci Katoliškega prosvetnega društva torej hočejo zopet pokazati na odru nekaj lepega, zato prav gotovo na veselo svidenje v kaplanijski dvorani v Gornjemgradu. Bog živil Iz juga. Kot slcvenski vojak, ki služim na jugu naše države, vam hočem opisati, kako smo obhajali Božic. Vsak kristjan, ki je količkaj veren, se veseli božičnih praznikov, prav posebno pa mladi Ijudje. Tako sem se tudi jaz doma vsakokrat teh praznikov zelo veselil. A Jukaj v tujem kraju pa je drugače. Na sv. post Bmo si na,pravili božično drevesce ter ga poetavili v obednico. Ko smo dobili večerjo, je jprišel g. komandant, da nam je častital k Božieu. Tedaj smo tudi prižgali svečke na dre^escu in Slovenci smo zapeli lepo pesem »Sv. ji-č, blažena noč«, drugi so pa poslušali. Po "večerji smo si še malo zapeli, potem pa smo j_ll po svojih opravkih: na stražo itd. K polJiočnici pa žal nismo imeli kam iti, ker tukaj ini nobene katoliške Cerkve, pravoslavna je mala, druge pa so same mohamedanske niojlilnice. Sem si misli], kako je nocoj veselo po Sloveniji in po vseli katoliških cerkvah, Tujkaj pa je vae tiho. Na božični dan smo imeli ftolj.o hrano, vsak je tudi dobil lonček vina. Popoldne smo šli malo v mesto pogledat, Spo¦JroCiti pa vam moram neveselo vest, da je med .ami Slovenci neki fant, ki se je ta dan upiianil. Čeravno ga tukaj skoro nikdo ne pozna, endar nas sramoti- ker tukaj je zelo malo janih ljudi. Prvega pijanca sem vidil Sloenca. Pozneje sem videl pijanih tudi nekaj ^rugih Ijudi. Slovenski fanfje, varujte se pinančevanjal Kako žalostno je gledati, ako morajo mladega \ojaka drugi spravljati v kasar110, ker sam ne more iti. Saj nič ne stori, ako jl ga kdo privošči, ali yse po pravi meri. Naš ftjni škof Slomšek je svaril: »Po pameti ga lljmo, da pameti ne zgubimo! Kak bilo bi grio, če bi ne znali kam domov!«