Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: Cllclsea 3-1242
za nekaj več KOT
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
•f	J PO POŠTI NARAVNOST NA
)(	SVOJ DOM (izvzemal »obrt,
•	nedelj in praznikov).
:: Čitajte, kar Vas zanima^ ii
Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Tost Office at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1879.


No. 259. — Stev. 259.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 14, 1 940—ČETRTEK, 14. NOVEMBRA, 1940
Volume XLV1I1. — Letnik XLVIIl.
POL LASKE MORNARICE UNIČENE
Angl. torpedni aeroplani napadli J. Lewis in United Mine Workers
sovražno mornarico v Torantu
ANGLEŽI POTOPILI: DVE OKLOPNICI PO 35,000 TON; 3 KRI2ARKE PO 23,000 TON; 3 ZALAGALNE LADJE; EN RUŽILEC, IN VEC DRUGIH LADIJ JE BILO UNIČENIH
Ministrski predalnik Winston Churchill j«« v poslanski zltornici naznanil, da so Angleži izvojevali veliko ]>oniorsko zrnato. Poslane**m je povedal, <ln so torpedni aeroplani napadli italjanske bojne ladje v
potrdil s fotografijami, katere >o po napadli napravili angleški poizvedovalni aeroplani.
1*11 tem napadu so Angleži izgubili samo dva bombnika.
Vsled tega velikega uspeha
VELIKI PARNIK ZAPUSTIL NEW YORK
Važna konferenc med načelnikom CIO in posebnim odborom U. M. W. je bila nenadoma. prekinjena. — Prihodnje leto poteče jo pogodbe med majnerji in delodajalci.
V Atlantie (.'rtv, X. J., se
CEHI V BORBI PROTI NEMCEM
pristanišču v Tarantu ter uni-jje angleška vojna mornarica čili skoro polovico italjanskih dobila veliko premoč nad ita-bojuih ladij. Angleži so dolgo I ljansko pomorsko silo v Sredo-
časa skuhali izvabiti italjanske bojne ladje iz pristanišča, da se spuste ž njimi v boj, toda ladje so ostale v pristanišču. Zato se je poveljnik angleško vojne mornarice v Sredozemlju admiral Cunningham držal izreka velikega admirala Nelsona, ki je rekel :Ako sovražnik ne pride na odprto morje, ga j>oišči v njegovem zavetju.
Admiral Cunningham je v rpondeljek po-Ial aeroplane -i I torpedi nad Taranto, kjer so bile zasidrane bojne ladje. Tu ko se je zmračilo, tedaj so i-meli Italjani naslednje izgube:
Poškodovane tri oklopnice; dve križarki najiol pod vodo v mlaki olja. tri pomožne ladje deloma pod vodo; en rušiler zadet in tri druge ladje nepo-rabno poškodovane.
zemlju in lw> celo mogla svoje bojne ladje iz Sredozemskega morja poslati na druge kraje.
Aeroplani so po mnenju izvedencev prihajali s kake matične ladje, najbržc z ladje Koval Oak, o kateri je bilo ž" mnogokrat poročimo, da je bila | H) t op I jena.
Angleški aeroplani so tudi napadli italjanski konvoj, ki je bil na potu iv Albanijo v O-trantski morski ožini. Kna ia-dja je bila potopljena, več drugih poškodovanih, med njimi tudi dva rušilca.
Kakor kažejo fotografije, so bile potopljene ali poškodovane italjanske oklopnice vrste Littorio, ki imajo po 35,(X>0 ton in ^o oborožene z devetimi 1 .">-palčnimi topovi ter vrste Ca-
Največji parnik na svetu (Jueen Ivizabctli, ki je bil* v new vorškeni pristanišču oil 7. marca, je v pondeljek brez vsakega pop rej <n jega oznanila ueznauokam odplul. Parnik, ki ima i začela v torek važna konferen-srj,(M>d ton, še ni bil dogotovljen, ko je 7. marca nepričakovano prišel v Xe\v York. Splošno se domini, a, da bo vozil vojake in vojni materjal iz Av-tralije in Nove Zelandije v An-
g: i jO.
< >d pričetka sedanje evropske vojne so bili v Xew Vorku i rije največ ji parniki, (^iieen Elizabeth, <^ueen Mary in Xor-lnandie. Parnik (Jueen Mary je že pre«I več meseci odplul iz Xew Volka in je seda j v vojni službi, in tako je ostal \v ne\v-vorškem pristanišču samo še parnik Normandie.
BANKE MORAJO POMAGATI
Podjetniki morajo imeti dovolj kredita, da jim bo mogoče izvršili naročila. — Resno svarilo članom obrambne komisije.
-on, ravnatelji Activities" v ; ariti
veliko armado malih ! nik CIO ali ne.
ca me«l .Johnom L. Lewisom, predsednikom ('!(), in "national policy" odborom I'liiled Mine Workers.
Konferenca je bila nenadoma prekinjena. Kaj je bil vzrok prekinit v«', ni znano. Ktčcno je bilo le, da se bodo pogajanja . koncem tedna obnovila.
Pogodba med kopači mehke j ga premoga in kompanijami poteče 1. apri!a prihodnjega leta, pogo«lba med kopači trdega premoga in kompanijami pa 1. maja. Pogajanja za obnovitev pogodb m> bodo začela v Xew Vorku <lne 11. marca priho«lnjega leta.
Zaenkrat Še ni znano, «v*e b<> Lewis res odstopil kot pre«lse«l-
-ki zračni častnik (desno), ki j«' bojih z Xemci, s«* razgovarja
bil že v mongili zračnih s svojim tovariši m.
Donald M.. Xel "Small Business
nai odno-obrambni komisiji, je, proizvajalcev, ki bodo zavzeli! Prihodnji teden se bosta za-i z javil: — Bodočno-t ameri-1 mesta poleg velikih podjetni-; čeli konvenciji ck ) in Ameri-
kov.
škili bank jei\eč aii manj oil visna o«l načina, kako bodo li naucirale obrambo.
Skoro "jKiloviea vse municij- zmanjšanem obsegu.
Produkcija se mora vršiti z nezmanjšano brzino in v ne-
(1hurchill je svoje poročilo j vour, ki imajo 2.3,622 ton.
GRKI PODE LAHE
Grško vrhovno poveljstvo naznanja, da so grške čete zavzele več važnih postojank v Pindus pogorju na albanski strani meje. Poročilo ne označuje natančno krajev vojaških operacij, pravi pa, da grška armada na levem krilu dobro napreduje.
Angleški aeroplani so včeraj zopet 'Ixnnbardirali Drač in j jim je tvedno za petami, dobite -Valono. V Valoni so bombe ti pa jih ne more.
ske produkcije gre v Anglijo, t vsled česar pade težko breme j na veliko skupino malih podjetnikov, ki izdelujejo dele za topove, tanke in letala.
Nelson, ki je obenem tudi podpredsednik Sear* Roebuck and Company, pravi, da je največji problem, kako aiibiiizi-
Majhen podjetnik, ki potrebuje denar za izvršitev vladnega naročila, n<* sme biti nikdar v zadregi glede kreditov. \ slučaju potrebe mu mora priskočiti banka pomoč.
Xelson je opozoril velet r-govce, «la morajo kontrolirati
rati nerabljene tehnične napra-jcene ter preprečiti vsako brez-ve majhnih podjetnikov ter u-1potrebno dražitev.
Molotov je odpotoval
Ruski vnanji komisar Vjače- roplanc*»". Protizračni topovi pa
slav .M. Molotuv je končal svo-
so napad o«lbili in kmalu j«» bi-
tadele velika munieijska skladišča, ki so se vžgala in je bi-lo mogoče vi«leti ogenj na razdaljo več milj.
(Jrški aeroplani pa so l>om-
bardirali letališče pri Korici in b(M,(> enkrat vgtaviU in reo] hi uničili več italjansk.h aero- Kanizirali svojo r.rto> .pric.eli
planov.
(Irki so vjeli mnogo Italja-nov t«»r zajeli ivelik plen. Italjani .-o po jKjrazu v Pindus jM»gorju in v Bpiro še vedno umikajo, oziroma beže pred za-hledujočinii Orki.
Italjani nikakor ne morejo u rediti svoje ty>jne vrste v K-jnru, kajti grška kavalerija
Xa skrajni severni fronti v bližini Koriee je mogoče opaziti nekaj več italjanskega ivo-jaštva, iz česar je mogoče sklepati, da bo«lo Italjani, ko se
reor-z
novo ofenzivo.
varnost minila.
Po albanskih gorah, čez katere so nameravali Italjani pro dirati v Grško, je že zapadel sneg, vsled tesar bo italjanski poveljnik general Soddu imel mnogo vim" ovir za svoje operacije, katere bo moral najbrže obrniti v smeri proti Florini.
RUMUNSKA SE SE VEDNO TRESE
Bukarešta naznanja, da se »potresni sunki še vedno ponavljajo, toda so bolj lahki. Posledice potresa tv nedeljo je mogoče videti skoro na vsakem poslopju, ki še i stoji.
Močni potres v nedeljo zjutraj je porušil velik del rumun-?-ke prestoliee. Okoli 2000 ljudi je bilo ubitih po raznih krajih dežele.
je razgovore s Hitlerjem ter lo uradno naznanjen«), da je nese je vrnil v Moskvo. Xa An-halt železniški postaji se je od Molotova in njegovih tovarišev poslovil vnanji minister Joavhim von Ri'bbentrop in več drugih državnih uradnikov.
Kmalu po Molotoveni o«lho-du je bilo izdano uradno poročilo, ki sicer ne omenja ničesar določnega, pravi pa, da je prišlo med Nemčijo in Rusijo <lo "medsebojnega sporazuma" v vseh važnejših zadevali.
Ob času, ko sta bila na posvetovanju Hitler in Molotov, so angleški letalci skušali bom-bardirati Berlin, to«la nemški aeroplani in protizračni topovi so bili na to pripravljeni.
Včeraj je Molotov poleg tega, da je bil v razgovoru s Hitlerjem štiri ure, imel tudi dal jši razgovor s fehlmaršalom
Požar povzročil eksplozijo
V refineriji Alleghany Arrow Oil Co., pri Canton, Ohio, je izbruhnil v torek zjutraj požar. Požaru je sledila eksplozija tanka, v katerem je bilo 10 tisoč sodov olja.
Značilno je, da ni bil nihče poškodovan. Površna preiskava je dognala, da je eksplozijo povzročil kratki stik.
Voditelj "bunda" bo deportiran
V Xe\v Torku je bil obsojen
na še.<t mesecev ječe Gustav
r% •	-	i	i- jAdolpU Buckel, bivši voditelj
(joeringoni in nacijskem vodi-1 '	*, ,, , . . . J
teijem Rudolfom Ilessom. I^mskega "bunda ki si je na
nepostaven način pridobil dr-
Po posvetovanjih je Molotov v ruskem poslaništvu priredil banket za nemške goste in ravno v istem času so sirene
ške delavske i'e«l racije. Do-ti delegatov CIO j«» že v Atlantik <'itv, <ločitu se delegati Delavske federacije odpravljajo proti Xe\v Orleansu.
Zaenkrat se še ne ve, če se bodo na konvencijah pojavili predlogi za enotno ameriško <l«*lavsko gibanje.
Xrkateri «.e!av>ki voditelji so mnenja, <!a j«^ Lewis glavna ovira sloge me«l ameriškim delavstvom.
A ko bo res odstopil kot predsednik CIO in če 1h> ]>ostal Philip Murray njegov naslednik, bo stvar razmeroma lažja.
ODPOR PROTI LEWISU
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, «la je članstvo nekaterih močnih in vplivnih CIO unij sklenilo nehati plačevati unijske prispevke in sicer tako dolgo, dokler John L. Lewis ne odstopi kot predsednik CIO.
Sabotažniki na delu
Kongresnik Dies je mnenja, da so sabotažniki povzročili dve veliki katastrofi v New Jersey in eno v Pennsylvaniji. — Za preiskavo bo zahteval od kongresa Det milijonov dolariev.
Komrresnik 1 >i<načelnik '~ " zborničnega odbora, ki pivi- jena v Pennsylvaniji in »"n-er v skuj«1 neameriške »lelavnosti, j teku .V.) minut. l>o zaheval od kongresa, naj <1«»- \ Woodridge, X. J., kjer izvoli pet milijon««!.- «I«»larjev za «!«*!uje I'nited Railway Signal preiskavo >al>otaže, ki j«* po l <>., železniške torpe«b*, j« bilo
u-mrčenih oseni oseb in -'.'» ranjenih.
V	Allentowuu se je pojavila eksplozija v tovarni Trojan I'ow«ler Co. Tri «►-«*!»»• >«> bile usmrčene.
Burton Powder tovarni, ki je last Cyanamid Corp., je eksplodiralo tisoč funtov «lina-mita. Trije delavci so bili u snirčeni.
Y	ponedeljek sta minila me-eca izza <lne, ko je eksplozija v Kenvill, X. .1., zahtevala .11 človeških življenj.
Prejšnji teden je v A tla nt i, (Ja., zgorelo za milijon dolar-
njegovem mnenju povzročila v ponedeljek tri eksplozije, kateri« >«» zahtevale štirinajst čh»-veškili življenj.
Dve eksploziji sta se završi-li v «hžavi Xew Jersey, in kongresnik Thomas, ki je isto Itako č'an Dies<ivega odbora, pravi, da se nista zgodili slu-čajno. Tem eksplozijam 1k>«1o pa sle«lil«k še na«laljne, «l«»kler n«» bo začela vlada najstrožje zatirati podtalno delavnost, či-je namen j«* ohromiti ameriško municijsko in«lu>trijo.
Preiskavo so uvedli agentjo tajne službe, lokalna )»olicija
ter arimulni in mornariški za- J ^ armadnih potrebščin, stopniki. j Xobenega dvoma sk«»r«> ni, Dve eksploziji sta se završi- «la je eksplozija v \Vo«)«lbri<l^ Lewis ni izza volitev podal1 li v ponedeljek v X««\v Jersey in «lelo sabotažnikov. še nobene važnejše izjave. Naj-	"——---
večjo agitacijo proti njemu vo- CHAMBERLAINOVO TRUPLO SEŽGANO
«1ijo Amalgamated Clothing t, , ...	, , •	,	. ...
Worl' r	oamo «lve osebi ( hamiK>rlamove družine st<* bili navzo-
r. v *	. . .. čl, k«> je bilo njegovo truplo sežgano v Golden Green. Peivl
Aa njegovega naslednika , -, .	. . .	,	. 1
, .	. ?	"d po.ozen v urno, na kateri ie napisano ( hamberlainovo
splošno smatralo Plnlipa m ur- - , •	. .
. .	' w .	. ime, «lan niei^oveira roi-t.a in smrti,
rava, ki pa tiuli se ni javno izjavil, če bi v slučaju Lewiso-ve odstopitve prevzel vodstvo na«l CIO ali ne.
Značilno je, da Lewis ni obljubil v slučaju ponovile Roo-se vel to ve izvolitve
ANTONESCU V RIMU
Kunmnski ministrski pr«'«lse<fnik Ion Antonescu je .sinoči «l«»pel v Postojno na potu v Kini. Z njim potuje tudi vnanji minister knez Luea turza, italjanski poslanik v Bu-odstopiti I kareŠti Pellegrino (Jhi^hi in več rumunskih ura«lnikov.
kot ]>re«lse<lnik United IMine Workers, ki mu plačajo na le-;
to lepe tisočalce, dočim kot B02lCNA DARILA
pre«lse«Iiuk CIO ne dobiva nobene ]>lače.
žavljanstvo. Prisegel je, da je bil samo enkrat poročen in sicer v Ameriki, dočim se je izkazalo, da njegova neločena
naznanile napad angleških ae- žena še vedno živi v Nemčiji.
Prisegel »je tudi, da ni bil ni-kdar obsojen in zaprt. Tudi ta njegova izjava ni resnična.
Državljanske pravice so nr.i bile oiHvzete, in bo po odsluženi kazni deportiran v Nemčijo.
Vsem onim, ki nameravajo za letošnji Božič svojim lju-dem v starem kraju poslati kako denarno darilo, bi svetovali, <!a t«i čimprej store. Denarne pošiljative se še ve-dno izplačujejo v Jugo-laviji in Italiji Da pa je denar izplačan v kar najkrajšem časui—v petih dneh—svetujemo, <la se pošlje po kablu, kar velja samo $1.— več. —-
potniški < >ddklkk six)vexic publish ing
COMPANY, L'l<; W. 18th Street, N^w York, N. Y.
"GLAS NAROD A" — New York
[Tursday, November 14, 1940
VSI ANOVL JEN L. 1893

GLAS NARODA
(Voice or the people)
55
Owned and Published by Slevenie Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the eorpoMtlon and addresses of above officer«: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK. N. T.
47th Year
-Glas Naroda" Is ifsued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Iearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.— ; aa Četrt leta »1^0. — Za New York sa celo leto «7.—; sa pol le{a $3.60. Za Inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50.
-Glas Na roti a" izhaja vsaki dan izvzemSi sobot, nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW york, N. Telephone: CHelsea 3—1242
PRI POLNI MIZI . . .
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po-trebi Časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
ROOSEVELTOVO STALIŠČE
Peter Zgaga
O UMETNOSTI PITJA
Gospodar osišča so pri mizi masti s plenom, ki si ga je ».zel pri svojih sosedih. Njegov vestno ubogljiv oproda poželjivo gleda, da bi dobil sajmajhon del tega, kar ima njo-gov gospodar na polni mizi. Vse kaže, da ta hrana ne bo dosti izdala.
("o bodo hoteli republikanci po štirih letih pregnati demokrate iz Washingtoiia, to se pravi, ce bodo hoteli ime-t i v Beli hiši svojega človeka ter večino v poslanski zbornici in v senatu, se bodo pač morali pojaviti s programom, ki bo imel na volilce mogočen vpliv.
Kajti če je ena stranka že dvanajst let v uradu, je treba političnega potresa za uvedbo kakšne temeljite Lapre-niembe.
i) tuin so so deinokratje v zadnjih deseletjih večkrat prepričali. Prav do leta 1932 so bili republikanci vladajoča stranka. Le AVilsom^vih osem let je bilo izjema, pred njim i*i za njim je bila pa cela vrsta republikanskih predsednikov.
Zadnji republikanski predsednik je bil Hoover. Leta JiKt'2 bi ga bil ameriški narod nedvomno ponovno izvolil, če bi se ne bila 'bas v tistem času pojavila najhujša gospodarska stiska, kar jih je kdaj doživel svet.
Volilci so imeli takoiinenovano "issue", ki se je tikala osebno vsakega posameznika.
Lakota in stiska, nezaposlenost in izguba prihrankov —to so bila dejstva, ki jih republikanci pri najboljši volji niso mogli utajiti.
Demokratski kandidat Roosevelt je leta 1932 obljub- | Ijal volilcem povratek k <prosperiteti in gospodarski varno-j sti. Republikanski kandidat Hoover jo po štiriletnem urado-vanju izgubil zaupanje naroda.
Republikanska stranka, ki je imela prejšnja leta nekakšen patent na prosperiteto, je bila po pravici ali po krivici označena kot organizacija kapitalistov, ki se je nadvse žalostno izjalovila.
Ko se v naši deželi novi predsednik vseli v Belo hišo, ima1 običajno velike politično obveznosti. S tem no mislimo finančnih obveznosti, pač pa obljube, ki jih je dal kandidat tistim, ki so pripomogli k njegovi izvolitvi.
Predsednik Roosevelt jo v toni pogledu svobodnejši kot jo bil marsikateri njegovih prednikov. Obveznosti nima sko-ro nobenih, kajti proti njegovi kandidaturi so bili razni vplivni možje njegove lastne stranko.
Na demokratski konvenciji v Ohicagu je zadela Roo-sovolt(4va kandidatura pri mnogih njegovih tyastuih pristavili na mogočen odpor.
Dejstvo, da je bil predsednik Roosevelt ponovno izvoljen in to celo v državah, ki so letos izvolile republikanske govemerje, dokazuje čar njegovega imena in njegove oseb nosti.
V	.-led tega ni dolžan za svojo izvolitev hvale voditeljem demokratske stranke, pač pa direktno le narodu.
Baš za radi tega, ker nima Roosevelt skoro nobenih političnih obveznosti, lahko pozabi v prihodnjih štirih letih na vp strankarstvo ter posveti svoja prizadevanja izključno le dobrobiti naroda v splošnem.
Razen Washingtona in Monroea ni imela Amerika še predsednika, ki bi bil politično tako uspešen in tako neodvisen kot je predsednik Roosevelt.
V	postavati je pa treba tudi, da je dobil republikanski kandidat Willkie presenetljivo dosti glasov in tla bo i-mel Roosevelt opravka z važno in močno opozicijsko skupino.
Mogoče bo skušal dobiti svoje nasprotnike v svoj tabor ter tako ustvariti narodno edinstvo. Že zdaj se precej vztrajno vzdržujejo govorice, da bo dobil Willkie zelo va-urad v narodnoobraimbni komisiji.
Ce pa hočejo rcpiiblikfinoi po štirih letih zopet priti v AVashingtonu do korita, morajo pač razviti mnogoobetajoč program, o čigar izvedbi l>odo volilci prepričani.
V	prihodnjih štirih letih se pa utegne pod demokratsko administracijo zgoditi kaj presenetljivega, kar bo usodnega pomena za ves narod.
Tako je po dvanajstletni republikanski vladi prišla leta 1932 demokratom depresija na pomoč.
Po geslom "Republikanci so krivi ivse naše mizerije!" — je foil pred osmimi leti izvoljen za predsednika demokrat Franklin Delano Roosevelt.
Takrat je depresija pomagala demokratom.
Kdo ve, kaj bo pomagalo leta 1944 republikancem?
Iz slovenskih naselbin
CLEVELANDSKE NOVICE
Pred dnevi je umrla All's. Olga Bokar, ki zapušča poleg soproga Johna tri otroke ter
>— Dne 11. novembra je ua-glonia prentinil na svojem domu rojak Mat hew Milielič, star
in,ater Marijo Erbežnik, brate j 61 let. Bila j«* iz vasi Brod pri Albina, Josepha in Stan lev a in j Kolpi na Dolenjskem, od kose.-tre Verono, Alice in Paulino tier je prišel v Ameriko pred 45
Slovenci se radi hvalijo, tla kdar zvrnil polnega kozarca,
znajo piti, kar pa nikakor ni
res.
Erbežnik.
— Dne 2. novembra jo preminila v Glenvillo 'bolnišnici Mrs. Mary Ko^s, roj. Bricelj, v starosti G8 let. Doma je bila iz Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko lota 1902. Zapušča se>tro Lucijo Lesko vec, v stari domovini pa sestro Albino Ka-serman. Njen soprog Frank je umiri leta 1933.
IB!!!iiHiIllMill!!'!!r"'iil'1!'' i:" V' II!!''' ' " !'" "K"1 "T'lnilH!
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu tit&telju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
Velikost 9H x 14H »nčev
48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav;
45 svetovnih slik {»opolnoma o-
zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITE V POLJSKE MEl>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA riNSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa._
Posebnost:
i
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izpolnite In poSIjete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobile dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po aedanjl vojni.
NaroČite Atlas pri:
" GLAS NARODA "
h« west 18th street NEW YORK, N. Y.
leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Vidmar, »loma iz Begunj pri Cerknici ter hčere: Nettie, por. ? ,'ren, Louise por. Kochnian, Mary, por. Rac-kar in Josephine, por. Valetie, dalje dva sinova Antona in Matin vv t<*r šest vnukov in vnukinj.
•— Dne 7. novembra jo preminul drtbro poznani rojak John Mul h v starosti 61 let, doma i7. Seven pri Doberniču. odkoder je prišel v Ameriko pred ?>~i leti. Poles; žalujoče soprogo Margarete, roj. (lerže!, zapušča sina Johna, hčere "Prances Kron, Margaret Lewis, Mary in Vero. brata Franka, sestro Ma-jrijo Svete v Randall, O., v starem kraju pn dva brata.
BESEDA O ŽEJI.
iZeja. latinsko >iti~. je neprijeten občutek v ustih, ko se u.-ta zara<li pomanjkanja slino (Misuse in uaWtane potreba ta n« dostatek odstraniti. Tako opisuje nekdo v začetku IS. stoletja žejo. Moderna veda je pa temeljiteje proučila ta pojav in prišla je do zaključka, da žeja ne tiči v izsuši*nem grlu. Ne da se tudi pojasniti s pomanjkanjem vodo v telesu. Pač se pa začne ob stalni vročini ali delu ter pri stalnem in povečanem izhlapevanju neznatna količina krvi v naši krvi večati. To draži gotove živce in možganski privesek, ta rpa draži še druge živce.
To so pravi, piti že znajo, še preveč, toda z užitkom ga ne znajo uživati.
Ce so Slovenec polivali, da zna 'piti, mu tega znanja ne more nihče zanikati.
Večkrat se sli šli koga:
—	Dva sva bila, pa sva ga v enem večeru uničila poldrugo galono.
—	Ali pa: — Zadnjo jesen sem ga naprošal štiristo galon, da bi ga bilo vsak dan galona, ob nedeljah pa za spoznanje več, toda do poletja je vse šlo.
iS tem je podan neovrgljiv dokaz vztrajnega pitja, toda to se v jeziku pravili pivcev ne pravi piti, pač pa, da se prav po gorenjsko izrazim—"/Kaiii-pati."
Pravi pivci nied nami so redki.
To so taki, ki vina ne pijejo, ampak ga srebljejo.
Tak pivec je bil v New Yor-ku moj prijatelj Joža, ki ga zdaj sreblje v Mostah pri Ljubljani.
Ce je bilo vino dobro, n
-o
še
n;-
mahadravo-t in ki pomaga človeku do svHŽitve. .
Pivo nam ne pomaga ngasiti žeje, ker ista kot rečeno ni posledica vode. So primeri- ko ima telo mnogo preveč vode in vendar čuti človek hudo žejo. Prebivalstva puščave pije
mokka tudi vročo pijačo. To-Tako pride dra-iroj vročino proti vročini in pri
P< )ROKA.
T slovenski cerkvi P res v ca v Bartierton, O., sta se ročila iMr. Frank Zdravje
Sr-po-in
Mi.ss Mollv Penko. Poročno obrede je izvršil župnik Matija Jaaror.
NESRRT'E ROJAKOV.
V Tire Hill, Pa., je dne 4. no-venijbra bila na lovu po nesreči rJb.-treljena Adolf De beljak v glavo in Joseph Grabovšek v no^o..
— V Pueblo, Colo., je mladi rojak Henry Lowtik bil pri <le-lu tako težko pobit, da bo moral po mlnenju zdravnikov pre-biti najmanj tri mesece v bolnišnici.
TjfKTTRV ZAKONA.
Amalija Rozman iz Milwaukee. Wis., toži svojega moža Jakoba, gostilničarja, za ločitev zakona iz razloga, ker ji ne pusti, da bi se naučila angleškega j<aika in ji noče povedati, kaj pomenijo aiugloiške besede, ki jih ona pogonoma sliši od drugih. Poročena sta bila leta 1937 v Jugoslaviji in imata ono leto staro hčerko. .
NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in z gibih m priprostim drgnjenjem a Pain-Ezpeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller a sidrom na steklenici.
SLOVENIAN 125
ženjo do ustne duplino in posledica tega je žeja. .
Proti žeji imamo mnogo s red'.-tov. Stari r i miški filozofi so priporočali nastaviti si kolrh na usta, pritisniti jezik k dnu in privaditi se tako samozata-jevanju. Najboljše sredstvo proti žeji je pa primerna tekočina. Evropa ima studence, reke in jezera. Voda je pri nas nekaj samo ob sebi umevnega in žeja sezonska zadeva treh poletnih mesecev. Kaj je treba piti ! .Sladoled ali led hladita. toda žeje ne moreta uganiti. Evropei, živeči v ropičnih krajih, priporočajo baš nasprotno — vroč neslajon čaj z zlimono. Vroč čaj izravnava našo toploto z okolieo in ohladitev pride s povečanim potenjem, potem, ko smo so napili vročega čaja. Razen tega dobi telo s eitrono-vini sokom vitamin C. čigar pomanjkanje povzroča pomladno
ti m sadne soke, bogato na vi-taminilu to se zdi najboljše sredstvo proti žeji po tisočletnih izkn^pjah ljudi, ki se leto in dan (bore z vročino.
VAGON ORLOV JE ZGOREL.
Cirkuško pod.iej'* Bu*'eh je nedavno potovalo iz Lodža. >e-danjeira Litzmanstadta, v Sle-zijo. V vozu krotilca ptičev Jenkinsa se jo na tej vožnji odigrala pravcata tragedija.
Izbruhnil je ogenj, ki jo zajel vse ptičje kletke Mnoiri f»r!i, jastrebi. sove in drugi ptiči so zgoreli, ker jih niso »utegnili rešiti o pravem času. Krotilic >i o prizadeval da bi udušil požar j pa .ie dobil pri tem -am hudo opekline. Jenkinsove dresure ptičev so svetovno znane. Izničenje t<- ptičje skupine ]>omeni za cirkus Rusch hud udarec, kajti zbirka niina primera v >o-d< hnem cirkuškem svetu.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.---$ 2.20
200	din.---$ 4.00
300 DIN.---$ 5.85
500	DIN.---$ 9.25
1000	DIN.---$18.—
2000	DIN.---$35.—
V DINARJIH
V LIRAH
100	LIR--— $ 5.—
200	LIR---$ 9.50
300	UR---$14.—
. 500	lJK	— — — $22J30
1000	LIK---$44^—
2000	LIR---$87.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsted razAier v Evropi ni mogoCe v Jugoslavijo ln Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
FGTNlftKI ODD
216 Weft 18th Stmt,
Hew York
ampak ^a je pokušal.
•Pokušal tako dolgo—desetkrat do petnajstkrat, da je bil kozarce prazen.
Pravi umetniki v pitju Španci in Italjani. Španci večji nego Italijani.
Nedavno sem bral opis španskega pi|vea, ki ira dajem Slo-vencem za vzgled iu bodrilo.
Za mizo v krčmi sedi več moških, ki se živahno jiogovar-jajo. Zdi se, da se ne brigajo za vino, ki so ^a vrši polni do v rlia.
Vino jim mežika iz vrčev s svojimi kakor cekini zlatimi pogledi, odsdvi in bleski. Možje govore.
Ta vpije v oblaku tobačnega dima, oni zdaj pa zdaj iztegne roko. in ne da lii >e ozrl, vzame z majhnega krožnika nrj. mizi olivo, jo vrže v usta, počasi p rež v < V-i in slednjič izpljune daleč od sebe koŠčieo.
Pije še nobeden med njimi. Toda pivec za ene razvijati.
Mož, ki je izpljunil koščieo olive, je zopet iztegnil roko, vendar ni ž njo segel po krož-[nikn, mailveč jo je naperil proti vrču z vinom.
Že se vrča dotikata dva prša in ga tipi jota, najprej s ko maj (»pazljivimi gibi, z lahko in previdno kretnjo, kakor kakšen natančen instrument.
Premakneta ga zdaj malo na desno, zdaj malo na levo, pa še nekoliko naprej.
No, zdaj je v redu. Vrč je dobil tisto lego, ki mo ra nu« lit i največji užitek.
Naposled sta se sporazume Ia dva pogleda: pogled vina in pivcev pogled.
Vidi se, da sta zadovoljna drug z drugim. Roka se zadoščeno umakne.
Zdaj je pivec prekinil sleherni >tik s tovariši za mizo. Nič več ne govori in ne sliši.
Vidi so, kako leze vase in kako se odmika vsemu svetu.
Oči je priprl in se zatopil v prikazen tekočega zlata. No-nice love vonj in močno drgetajo od srečanja z (vinom.
Pivec prekriža noge, vzravna prsi, iztegne vrat in povzdigne glavo.
Drži se strogo kakor kakšen duhovnik, ki obču je z bogovi.
Na široko odprte oči merijo neskončnost.
Še trenutek ostane nepremičen, potem dvigne roko, jo iztegne, odpre pest, zgrabi vrč, ga dviga iu ustavi šele tedaj, ko ga ima iv višini oči.
Vino in [jivec se gledata iz obličja v obličje, strmita drug v drugega z izgubljenim pogledom, kakor za slovo.
Tedaj so moževa glava nagne nazaj.
Vrč se opušča na ustnice počasi, kakor da hoče podaljšati tiste trenutke.
Potem se odpro ustnice, ia vino je v enem samem požirku odteklo.
Pivec položi vrč naglo na mizo, njegova glava se spusti v prejšnjo lego, prsi se prosti-jo, in vez život se udobno vzlekne na naslonjalo stola.
Pivec .•apet odpre usta, združi s svetom in se spet ve-zatopi v pogovor.
Pomiril je vinske bogove in se znova oprijel zemlje.
Kmalu nato se drug gost i/, omizja po isti poti pogrezne vase in se začne pripraivijati na obred pitja.
Že je iztegnil roko in začel otipavati svoj vrč.
Tako znajo piti pravi pivci. Zdi se, da jih naši rojaki v tej umetnosti ne bodo še tako kmalu dosegli, nikdar jih pa ne bodo prekosili v nji.
... . *
GLAS NAROD A" - New York
Tursday, November 14, 1940
VSTANOVLJENL. 1893
ne priobčil je-itovilko naj kodo v
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo v*e naše tiiatrljp in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo.
vesti iz pittsburške okolice
Poprej, ko nadaljujem z pi-injent, vas lepo pozdravljam, ako mkako navadno začne-» njiši dopisnika rji. Danes je a drugače pri meni. Jaz l>oni i rek"l: poprej, ko začnem na :ilj»va'', >i lioin prine<"l en »ket premoga kleti, ]»eč do-ro razgrel in potem še i t s pi-i njej n nadaljevat. Dane- po-rtldne lamo pri ntih komaj ) stopinj nad ničlo.
Zdaj .je pred durmi >v. Malti. on ga bo kiv-til. jaz -eni pa vdček zre/al in zmetal v |>ec. rartinov dan posebno za nas lovence, nniiv je že dostikrat gaga v svoji koloni omenil, leni pa ravno danes kar |k> -ili hajajo misli lam daleč p»eko ctiina. Srni nmftivč pred leti tej sezoni potoval tje, da po nzdobjn vrč let posi tim mojo ojstnn va>. In ravno današ-ji dan me je popeljal lilapon iz [arlovca v našo. nn ni milo Be-
>	Krajino. Ker je bila takrat inska trta dobro obrodila, smo ar tri dni slavili Martina.
Volitve so minile. Zmagal je niš -tari. John Lewis, bivši oditelj CIO. je bil pred par toni v Be i hiši. m išel je bil na azgovor. ker mu pa ni hotel fr..Roosevelt želji zadovoljiti,
►	pa dmge strune napel. Za-A ;o na vse kri pije agitirati i Mr. Willkieja, eeŠ. "jaz kot i pred-ednik od CTO. imam ee kot štiri milijone organizi-anoga delavstva in to vso mi >) slepo sledilo, zmaga bo na noji srani."
Pa ta mož so jo grdo zmotil, lamesto da mu ji' delavstvo ledilo, se je še bol j vkup strni-o in šlo na volišča pod demo-:ratsko zastavo in <i tako iz-rolilo moža, kateri nosi že 8 let o veliko east, da bo še nadalj-lo štiri leta, česar še noben iredsednik ni dosegel — na ežki, odgovorni službi — naš Franklin 1>. Roosevelt.
Kaj bo pa z Willkioji vimi »gitatorji ! John 1 /ewis jo re-
ke!, da bo re-igniral ,ako Mi. Roosevelt dobi. Pa delavstvo ga že i tako ne priznava ket predsednika CIO. Druir' je pa njegov tovariš Joe Lewi. , bo-k>ae. Tudi on <o je rikiog potegoval za Willkieja. Zr. plačo bo najboljše, da ju Mr. Wil -kie priveze na konopec in ji: pelje okrog, kot Italijan red-vrda.
V zakonski jarem b.»st;. -topila liiuš m'adi SI o ven ee ^»h-iil
ničar Ji.že Šprohor z uospodič-no Marv An/ur i/, dobro znano, rodbine Mr. in Mrs. Gregory Aitžur. Poroka bo v Tferntine. Pa., v cerkvi sv. Edvarda dne 16. noven^bra. "V gori ini'»Lo-vanem mestu stannje na pri-jjizni farmi ci družina Mr. 'L An/ur. Zanimivo pri tem je to. da bo poroka gospodične Mary ravno na 28. obletnico odkar -ta njena starša por č-' na. — Naš ženin Jože je T>a sin Mr. in Mr-. Ton< ta Sproharja. 25-letnega naročnika "Glasa Naroda." Ženim.vi starši .-<> doma od Tlirske Bistrice iz Notranjskega. Gostilniško obrt, katero so od Mr. Tone Tonvšiča pred tremi leti prevzeli, jim gre lopo v klasje. 1*0 pravici n eeno. da so v trgovini hudo •rapo-lrni in kot taki bodo imeli poroko brez vsakega bruna in ceremonij, ne da bi po-lali komu k a k1-n o povabilo. .
Zgaga se bo g(,tovo spomin, jal gostilno Sprohar, pod imenom: White Eagle, ker je v isti pred tremi leti pisal svojo kolono, ko je bil na potovanju.
Tukaj pošiljam polletno na-ročninno za "Glas Naroda Prosim, ako mogoč , da bi ta list skoraj zo]>et izhajal še-t-krat tedno.
Pozdrav dobrim naročnikom in osebju t4Gla- Naroda'* od Nick Skube.
aOVF.RJ I S E "C! AS NARODA"
'•l|»it«|Hiail|||,.||||llllll||, ij|flll!i:|i,jt|jlll|ll||||-»|iniltl||j. 4jitlllllit,n,|llllllll,,.^,111111111,.,,11!
iiUc'MiniHiin'MiHnnnn'iHu^.mii'lin.....i;i»'imltiniti»^ ■»iim,iili!Mi:I„,|.|iiaiitininiii!ilii|
VABILO!
PRIJAZNO STE VABLJENI NA VELIKO
Martinovo Veselico
KI JO PRIREDI
Slovensko Pevsko Društvo
"Slovan"
40' LETNO preiskušn JO
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
.... _____
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, ce ne, pišite na glavni nrad, Ely, Minnesota.
v nedeljo, 17. NOV.
ZAČETEK OB 3 t RI POPOLDNE
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Avenue	Brooklyn, N. Y.
Vstopnina 35 centov 2a obilen poset se priporoča — "Slov a n
iii|;jiiii,,aiiij..i|ii»'i iir: iitH'wii,,. -Miaaii,,, lliiiai!|l||i,|iaaii,,, ,,iiiiirMl. utiiauii,. .||II iH'!,liiiii2iii"f,,n«nrii«' ''liiitiiiii* iHii|,|iiiii^i]:UIIII|iiniill||||il|tM||,l|||)l.|iMi|l.n|i|(|>!i||l||
med prijatelji in znanci
Pivtočeno soboto dne .». nov. na zvečer sem bil povabljen z družino na takozvani "BirlL day Party", katerega je prazno vala MY.-. Elsie Proinru, sopioga znanega in spoštovanega rojaka Mr. Antona Premru iz Hrooklvna, X. Y. Vabilu -ta se odzvala tudi znana M . hi Mrs. IjOU'S Legiša. i-to t »ko iz Broc-klvna, kakor tudi M« Kri-t Premru .s svojo družino, to je brat Toneta Premru, ki stanuje v njegovi bližini v BroolcLvnu.
in spoŠ-tovana Mr. in Mrs Vessel, ter smo se nato r-kupno| pozabavali pozno v noč. Seveda sliik) se tudi nekajkrat zaviti -li ob zvoku Jerry Kopriv-šokovega orkestra.
Drugi dan, ker je bil ravno praznik "Armistice day", ]»a so na- povabili zgoraj označeni gospodje častniki: Viktor Lulič, Kočar in DormiŠ. da si oglodamo parnik "Lovčen."
PONOVNO NAZNANILO
Tem potoni ponovno naznanjam. da se vrši prihodnja seja pripnivljalnega odbora za proslavo Ujedin jen ja Jugo-lavi je, prihodnjo soboto dne 1(5. nov. ob & uri zvečer v navadnih prostorih "Jadranske straže" na 559 West 42nd Street, New Vork, X. V.
iKer bo to za lnja seja pred zgorajšno prireditvijo, odnosno proslavo, ki so vrši, kot znano, v nedeljo <lne"l. deeemffira 11)41; v veliki in moderni dvorani Trnasport Hali, 15.°» West (i4tli St.. Xi'in York City, apeliram tem pctoiii/ na vse delegate -o-de ujočih dmštev, da te seje prav zagotovo udeleže. Ako še kaktera naša društva žele sodelovati na ej veliki proslavi, lahko to rt ore, ako pošljejo svoje delegate na zgoraj označeno prihodnjo sejo, prihodnjo soboto. Odločilo se j»' namreč na zadnji seji. ki se je vršila pretočeni teden v petek, tla se bo društva kljub tem«, da je že malo pozno, »prejelo -o na tej prihodnji seji. ker se želi. da bi bilo čimveč dmštev na tej p res lavi za s t opa n ih.
Na tem mestu mi je čast o-meniti, da se društva zelo zanimajo za to prireditev ter se je dosedaj prijavilo že 16 društev za sodelovanje in so v tem vključena že sledeča sloven-ka kulturna in podporna društva in sieer:
iSlovonsko pevsko dr. "Slovan*' rdov. pevsko dr. 4t Domovina", slovenski Tamburaški zibor. <lov. podporno društvo sv. Jožefa št. :>7- KSKJ in slov. ped-pomo društvo "išloveni ja "
št. 56 SNPJ.
Torej na nogo še ostala društva ter priključite -e nam prihodnjo soboto dno seji. ki so vrši v
Ko se zberemo tam zvečer pri obloženi mizi raznih okusnih je-tvin ter razne izvrstne kapljice, povprašam -lavljenko Mrs. Elsie Premru po njenem soprogu, ker ga ni hiio doma. Pove mi, da je Šel na jugoslovanski parnik "Lovčen" kateri je sedaj za-idran v no\v-yorski luki. Zares nekoliko pozneje se povrne v spremstvu častnika Toneta Dormiša. Slo-venea. kateri uslužben na ti m parniku.
(Začela se jo prav lepa zabava. Se razume, da sin«) po zaužit ju okusno pripravljene večerje zapeli nekaj zdravic na
•*ast -lavljenki, kakor tudi smo <e večkrat zavrteli. Razšli smo se pozno .v noč, ali takoivkoč že proti jutru. Ker je biLi pozna ura ter za povratek na parnik nepripraven čas, sem povabil ^rr. Dormiša na moje -ta.iova-njo za prenočišče, čemur se je tudi railevolje odzval.
Drugi dan pa s. m ga spremil na parnik, kjer sem se ponovno sestal s simpatičnim rojakom Mr. Kočarjem in inž. V. Luličem. Tam ^em našel tudi našo znano rojakinjo Mrs. Pauline Purl, katera ju je prišla A-abit na zabavo drnsftva sv. Jožefa v Slov. dom v P»rookly-nu. Seveda sem ju tudi jaz od svoje strani prijazno povabi? na to zabavo. Po malem obotavljanju se odzoveta našemu valbilu. Mrs. Curl ju sprejme nato v Slov. donv, jaz pa sem šel še poz vat mojo >žono in Mr. in Mrs. Louis Legiša, in tako smo so skupaj sešli v Slov. domu na ve-olici društva sv. Jožefa.
'K nam je pri sedi a tudi zna-
Njihovo vabilo smo z velikim vesoljem sprejeli, ker jo bil v naši -družbi v Slov. domu tudi naš slovenski župnik Rev. Pe-tric. s njo se dogovorili, da parnik -kupno obiščemo. Rečeno. storjeno. Gospod župnik pride dmgi dan popoldne na moj dom ter smo šli na parnik skupno z mojo družino in Mr. in Mrs. Louis Legiša. Prav prijazno siuo bili
2. zvezdnice,
ki si morajo <>b-drtieti moO in mladostno vit-kost, sw m<T;»j<» tudi vsak <lan
posluževat i sv-
i*.-g a rnl»ka.
3. zbrati miir-1-t- <Kljwir pr'-»i |.r«--hladu z vi tam f-n^nn A—in svt*ž p mI»-ko	Tij.-<i»v
najboljši izvor.
Purrau rtf
Albany, X. ITosim.
Milk Publiritv. Y, D«-pt HI. poAljil«- nd knjiži"'
4. za bolj vredno v»-ljuv«> živežu za dolar kupite v e ml»-kii_ Pijte mleko, kuhajte z mlekom za. varvnost.
"Getting Here Out of Llf«— with J! 11.K", IMIKZPI.A«"'NO in prt-<lijla<"ijjia:
I m e -Naslov
Me?to -
Prosimo, napišite razločno
THE STATE OF NEW YOB K SAYS !
QOtV
'"Hximmm m eim. mm mshmm
THE ECONOMY FOOD
SČ/&0N
DRŽAVA NEW YORK PRAVI:
IZGLEDAJTE LEPŠE, POdTITE SE HOI.IŠK. PIJTE SVEŽE .MLEKO
CENENA HRANA
Žalujoči so; Miliae! Miliek. |>opr«igt Mihael Miilek ml. dolin ; M"r|lek. 'Mary, omož. K.lu-ird F. nnk. .lost-pliii!'-, so-tra X'ta \ Ma i i nekrodt Ct.nver.r. M-i-.d-liam. X. .J. Apolonia. Matibia. 16. nov. naiomiož. Franeis Koeli in Ain«:ii;;.i prostorih samska. Poleg teli š<- ^ tih-!
atrij' "(ilasa Naroda" poseb-u<» pa Perkausovo dmžino v Kdwardsville. 111.
i 'icllfci ll-
Hlabau ja Haves, S. H.
4'Jadranske straž« " 559 West 42nd St. Xew York, X. Y. 'Z rojaš^kim pozdravom.
Antlionv Svnt.
Žalostna vest
parniku ]>o zgoraj omenjenih gospodih, kateri so nam razka-zali parnik o<l vrba do tal. Zares moram priznati, da je zelo razkošen parnik ter kar -e tiče udobnosti za potnike, bodisi gledy kaibiii ali jodiltiie ter drugih športnih soban p. a v nič ne
Kot star naročnik 'Glasa Naroda" želim sporočiti sirom A merike, Kan trle in v star; domovini Jugo-'aviji žalo-ino ve-t, da nam je nousmiljona sprejeti na|smrt pobrala mojo ženo oziro-
ma mater. Bolerala je na -r-eu čez 20 mesecev; bila ni stalno v postelii; zadnja dva mes. -ca je začela močno kašlj.Jti. 1 novembra smo jo dali \ Joseph bolnišnico. Ob 0. url zjutiaj se je vlegla in -o več dvignila. Dno 2. nevend.ra ob
kov in vnukinj.
Miliar] Miliek. Readinu.
(iLAS S FA1U1.K V S( )FTH DAKOTI.
KRST V SliOVKNsKI DRIŽIM.
Po dveh letih rem imel zopet priliko obiskati par prijateljev v Kast Worcester. X. V. Kakor prejšnja leta, -cm tudi leto-našel vse pri dobrem zdravju.
Ko vam pošiljam za naročni- . 1>0t :vm P1^«1 na krsti" no in IVatiko. In,čem nekoliko!^. k ,'0•,^,k.,,	in Mar>'
napisati o naših razmerah Tu|1 ,n,at\ k:>U'r]h <0 klMili sem soju inišei pred 3:1 leti in j" vorojem ka. /a botra sta bi-i . . . - i Ia nasa poznana rojaka Miha in
;e nam j»- vsem obetala lepa in
Xa tisoče jih v
zaostaja za kateremkoli si sve-!5. uri popoblne je zavedeo za-
tovno znanem prekoooeanskom j spala. Xje dekl iško ime je bi-
potniškim parnikoni.	|lo Margareta Žunič, doma iz
,	i Zastava, občina Loka, farn ( r-
Po nizkazaniu parnika so	„. ^ .. „ ...
, ... nniaeh. v r?eli Kraimi. na- omenjeni gospodje povabili	•**. , ,	. .
v svojo jedilnico ter so nas iz-j , >lIa	S^hnv* m
vrstno nos; tre or] I	ton, inr- ,.lobra	A ^ deželo JC pri-
dobra bo<ločnrx<t. je prišlo in so vzeli liomr-teade,j toda tlanes je teli tukaj zelo • malo in nekatere kmetije soj Ostalo zapuščene. Zadnjih 10 let je bilo zelo suho. da nismo skoro nič pridelali, toda travo še vodno zraste toliko, da moremo roditi živino, ki jo letos zelo draga. Sedaj imamo le-po suho in t«,p]o vreme. .
Sedaj pa pozdravljam vso či-
vrstno postregli. Xa tem me t . .,	^ , .
. - • ,	•• i ig sla 4. aprila 190f). Dne Is. okt.
stu jim izrekam naji-krenojso ;	. K •	.
^	• i ^^ ^	1W0 jo bila stara 00 let in za-
zahvalo za vso izkazano pn-	'' . . . _ . . , .
i , v ,	v pusea dva sinova in o hecra. ki
laznost ter želim, da nas za ca-1' „	,
t . • .	iso ze vsi odrasli. Bila <ie v za-
sa svojega bivanja v tukajsnoin
VABILO na
pristanišču še večkrat obiščejo, bodisi v našem Slov. domu, ali v privatnih domovih ter da se med nami prav po domače počutijo.
Nadalje so na tem mestu tudi prav iskreno zahvaljujem v imenu vseh nas udeležencev tudi Mr. in Mr«. Antonu Premru. za vso tako izvrstno postrežbo. Radevoljo so vam bomo ob pri-ložno-i revanžirali. Mrs. "F^'sie Premru pa na tem mestu želimo, naj jo Bog živi še na mnoga leta v zdravju in. veselju v krogu njene družine.
iS prijateljskim pozdravom Anthony Svet in družina.
varovalnem društvu S\. Jurija št. 61, JSK,T v Reading, Pa., katero društvo jo je lepo spremilo k zadnjemu počitku. Dolžnost me vežo. da -o za

C o
VESELI
ki jo priredi V SLOVENSKEM DOMU na MOXHAM, PA.
dne 16. novembra
hvalim celemu društvu za lepi	. , . , ,
venec, katerega je društvo po- Vabljeni ste vsi od blizu in da-
darilo moji pokojni soprogi. Bilo je tudi mnogo d» ugih lepil: veneov in cvetlic od raznih prijateljev in znancev. So lepo zahvalimo za avtomobile, k! nam jih podarili., da se je vso lahko peljalo v cerkev, od 1 -i.ii na pokopališče. Da bila po kojnica priljubljena v-em S o-vencem, in dmgi m narjdnv stint, je pričal celi sprevod. X"i ga bilo očesa, da se no bi za-rosilo. Naj v miru potiva.
leč,
tega
posebno pa člani društva. Sklep društva je, da vsak član kupi /vstopnico, če se vdeleži te veselice ali ne. — Torej, no pozabite priti 16. novembra.
VSTOPNINA SAMO 25c.
Godbo bo oskrboval Rudy GRAN DA ORKESTER TRIO
Na svidenje 16. novembra!
John Polantz, tajnik.
rancka Pirnat iz Glendale, N. Y. Krsti.ia se j»» vršila na domu »tarišev novorojenčka, na kateri sta bila t ml i stari ata In mania, Mr. Frank Pirnat i> n j« gova so]»roira.
Pri preobloženi mizi nam jo kaj hitro potekel popoldan. Na večer pa smo na predlog Bolto-ta Drgansa šli eibiskat rojaka Korona, katerega -cm imel čast -poznati leta 1938. Koren jo vedno zavedna slovenska korenina, kakoršnili ni povsod najti. Njegova gostoljubnost je tako iskrena, da si č ovek pomišljuje, ali jo v resnici mo-gočo najti tukaj med starimi naseljenci rojaka, v katerem bi bila ohranjena še navada, prinesena iz roj-tnega kraja.
Nadalje som imiol tudi priliko spoznati gr.spo Gresovnik, ka-tera so jo pripeljala v spremstvu dveh hčera k Pirnatu (Trzincn) na obisk iz Oherrv Val lev, N. Y.
C. M. ' Ridgewood, L T.
potrebujem
moža z ženo za oskrbovanje SADNEGA VRTA. Mož mora biti vešč v sadjeroji. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Marija Rosenborg, Apt. 64, 270 Fort Washington Ave., New York Citv.	2x
Obiščite Slovenske Prireditve!
vaša navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru 2abnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih cl anov, temveč splošne slovenske javnosti.
-U Tj A S NARODA" — New YorE
(IfiraSay, November 14, 1940
VSTANOVEJEN L. 189;
in
V METEZU
—: Boman. — Spisala: MARLJA KMETOVA. :—
— 41 ——r
Smilila so jo Mclaniji. obonem pa je vedela, kako je na evetu v>e izravnano; zdaj globo), zdaj hrib in prav toliko ;e brezna k« t visoeme. Pirca ni omenila. In kakršnega -o poznali, se ni nihče čudil, da je stoiil tako. Tini je bila v a pret« kl<»t v sanjah. In ko ie Andrej dejal nekoč: "Pogrešam ga," mu je rnlvmila Tina: "Vse ima svoj konec.'*
Kanada je pripravljena vse -žrtvovati —
Nadaljevanje
Pete kolone ni več
Radodarni Kanadčani ro pi spe val i nad en milijon pel sto-tisoč dolarjev v vojne svrho
j večino svojo pozornosti mladi- j Ameriški prostovoljci j ni ter so imeli po zatrdilu poli-' 1_jcije najbolj nevarno organ i za-
Pri- pevki oziroma darovi
Bela ]>ota m> mislila na so iree. Jesensko drevje je drhtelo v meglah. As»»e in krizanteme so re>no gledale po vrtu in zdaj pa zdaj so -o z rezkim gladom zadele polokniee ob zid.
4*Ste vse do dna premislili, Vanda?'* je vprašala mater Katarina.
<lo dna,** je mlvrnila Vanda.
44Se je čas, da se okrcnete."
4'Vem. a ne mislim na to/'
"Bogastvo va* a al i," je nadaljevala prodniea. "štimno mesto čaka na va>; gledališča in koncerti so vam. na razpolage* in moije je lepo in >vet vam je odprt. Uvažujte"
"V-e sem odrinila od sebe," je dejala Vanda in mir je bil v njenem glasu. .
"V našem stanu jo strogost." je spet povzela revno prednica in nadaljevala- "Trda so pota. Ponižanja pečejo in bočejo imeti et lega človeka. In da ste eelo hvaležni onemu, ki vas poniža, je hudo. težko; zdi -e nemogoče. Sa možat a-van je -keli. noči in noč; preidejo, preden se zacelijo rane. Vvaiujte, Vanda!"
Vanda se j»» zdrzni a in se začudena ozrla v prednico in dejala je:
"Na v-c to s«i;, mirlila."
"Pa to ^e ni vs.-> " je govorila spet prednica, "težje je to, da imate tudi pravo -poznanje. Da spoznate, da ste poklicani od Boga na w> p« t in da zatorej morate prenašati vse udarce jm jih sprejemati z veseljem. In razumeti morate, da to ni-o udarci, ampak je vse le ljubezen do Boga. In preden žete vaše mi-li in /rije in hrepenenja od tega razumevanja, preden vam to prei<ie v dušo in telo — ali le malo slutite, kako trn jeva pot je to?"
"V božjo pomoč zaupam,," je odvrnila Vanda, vendar jo je stres.o :n povesile je trlavo. ko je zagledala ptička na poti, ki ie preplašeno od frfota) na drevo. Obe sta se r.zrli vanj in prodniea je povzela:
"Pa mladost, Vanda. Vča-ih je človek v -anmstann še bolj človek kakor med svetom. In je želja po ljubezni tudi goreča. Hudo je to. Xe mislite, da pride z dingo obleko tudi drng človek v vas — kar tako in brez truda. Gospodov vinograd ;o na strme nt klancu. In če niste v njem celi, ko-!' likor vas je na zunaj in znotraj — po ovičarstvo je pri nas hujše od najhujšega. Razumete vse to? Se je ča.s."
•"Razumem. Pripravljena >em."
"Povedala sem vam — zdaj irlejtp. A če ste trdni, kakor pravite, potem Bog z vami."
"In komaj že čakam jutrišnjega dneva," je dejala Vanda in je -topa 1 a s prednico dal je po v;tu in bilo ji je, kakor da za samostanskim obzidjem ni nobenega sveta več. Za Lip so so pretrgale megle na nebu. so nčni žarki so pogledali izza njih in eo nasmehnili na belih kamenčkih.
Molče sta š|j prednica in Vanda preko njih in prednica je nato dejala:
"Tako živo ro spomir.jam, ko ste bili prišli prod loti v našo šolo."
"Pravkar sem mislila na to." je odgovorila Vanda.
"Tedaj si pač niste mislili, <la ostanete pri nas?"
"Bog ne daj." je vzkliknila Vanda, "i<oj bi bila ušla."
"Tud! jaz nisem slutila kaj takoga. Se danes >e mi zdi to zelo čudno.*?
"i'asih tudi meni," je dejala Vanda. onim v Tnstu!"
"Res, vaša mati b: o bila pred leti zgrozi a pred tako vašo prihodnostjo. Kako ji je zdaj? Imate kaj poročil od nje?"
"Da. Andrej mi je pisal in iz vsake besede odseva bole-t. Tako žalostno je ziaj ondi! Mama je Še vedno bolna "
•*'Nič ji ni bolje!"
"Včasih: pa je spet slabeje — hudo je. Sam Bog, da je čtara mati pri njej."
"Vidite, tudi ondi bi vas potrebovali."
"Sem že premiš jala o tem, pa sem spoznala, da mora biti pri nas tudi nekdo, ki je v zvezi z Bogom: zakaj ondi sra nimajo prav nič. Ah, gospa prednica, pri nas je bilo glede tega vse tako čudno, črnino. Sicer prej nisem razumela vsega in še danes si nise m na jasnem, kakšno so našo družinske razmere. A to vem. da me je bilo pri molitvi včasih -trab. Bog pravi tako — ondi pa tako — in £e se bojim."
"Vsem je odprta pot do rešitve," je povzela prednica, "in ne vznemirjajte se. Beg je vseganiogočen."
"A tudi pravičen, je speklo v duši.
"In elober, Vanda. Ne pohabite toga. Nikdar no pozabite."
"Da, tudi eloboi," je dohnila Vanda in že se je pomirila.
Prednica je odšla in Vanda jo gledala za njo. kako je zdaj pa zelaj vztr«-pctala črna teneica krog njene glave in je bila v v-ej postavi odpoved in sainozatajevanje. Odprla je knjig«, ki je-bila prej eitala v njej, in je zavila na elrugo stran.
Preelnici pa je bilo huelo radi Vanele. Kakor oni prvi dan, ko jo je bila spexznala, >e ji ie zasmilila in kakor takrat, tako je oklenila zelaJf da bo skrbela zanjo in se ji je želelo, da ji je Bog izrex'il njeno du-šo. V te»h mislih je šla po dolgih hodnikih, kjer so se kliub dnevni svetlobi izpreletavale eence iz kota v kot in so se v zagonetkah prelivale skrivno-4i. Dospela je na veliki kor v cerkvi, pokleknila je in se skozi omrežje zazrla v rdečo ^čko, ki se je zibala pred- g-avnim oltarjem.
(Nadaljevanje prihodnjič.) ^
C1JO.
K.?en najbogatejših Kanael-
. A .	. •<; ,eane>v, Italijan ki Ladieurraelnik.
vsakovrstni. /> nsko so daiei- i • • • - i	,
m rxv . w oiiMi j., 10 ,7vrsoval naročila za via-
vale nnmtro zlatninein dnmu-.d je bi, intemiran take>j T>o
Ijev; nekdo je podani vladi 400 izbllfllu vojllo. Xj02m.0 ladje-
akrov veliko farmo. šol>ki leln1w pa še vedno obratuiejo.
troei prirejajo dedal.ske pred- toda , vladnim nadzorstveni!.
stave ter darujejo čl^tj do4>iček v vojne immteno. Med elarov.il-
Tz Italije i import i ram učitelji so vzgajali italijansko otro-
ci je tueli Skupina japonskih v fiOVrn5tvn do an-leške-a ribičev, k. so pripravljeni >to-|kraija tor v iiubezni do "na-riti vse ",za naso domovino.-Peta ko'ona je bila v Kana-
di vztrajno na delu že> davno prej, pralno jo ie javnost na-zivala s tem imenom. Xe .-a-mo Kanada, lueli Združene < 1 r-žave so lahko hvaležne kanadski kraljevi jerzdeči policiji za »zborne detektivske' u oelie. Danes so vsi vodilni "peli ko-lonarji" pod ključem.
šega priljubljenega dučeja."
Neka fašistična organizacija je zahtevala oel vsakega novega člana prisego: "Brez vsakega obotavljanja se bom pe>ko-ril poveljem Mnssolinija ter bom slu/il z v-emi mojimi močmi in če treba, tueli z mo vjo s vrh i fašistične revolucije."
Takoj po padcu Francije so začeli prihajati v Kanaelo ameriški prostovoljci v čedalje večjem številu.
Nerodno jo biio, ker je moral vsak prostovoljen? p; iseči zvestobo angleškemu kralju, vsled če-ar je Izgubil ameriško elr-žavljanstvo.
Dolžnost kanadskih oblasti je bila, opercoriti v-akega prostovoljec na posledie-e njegovega koraka. Toda kanadski u-radniki so si znali pomagati.
^'Odkoel si?" jo vprašal na-V>orni častnik pro-tovoljca.
"Iz New York a," se je glasil odgewor.	1
■"Kaj? Iz Montrea'a si?" je d častnik. "O.
PESMARICA
^Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe?mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
ROMANI
Karol Maya
Zdaj lahko našim čitate-ljem po.-trežimo s vplatnu vezanimi knjigami tega znanega romanopisca.
'Kamniška policija je temu Pred nekaj leti je bilo v Ka- kmalu napravila ke>nec. naeli 180 iise>č komunistov. I
l umi (U ivwm in 11111 iiiiiii- - -.....................i	i"" • v ' ■ j.....i«	.............. —	r, ..	.	,
Ob izbruhu vojne so bili ameriška zrakoplova, ameri- kar pulijo. De.ti AmerikancevtSll^ko,,ni prekopu, o Katerem
kili filmov niso radi gledali in prevaža nova letala v Anglijo, (po svetn dane-, ni no-o irovore.
njimi je bilo najmanj 70 tisoč 1'krajincev.
N«'ki rlrz( n m< <žak se je po-meš-al med rije in si zna! pridobiti njihovo naklonjemo<t. Komunistična stranka ira je izvolila za svojega tajnika, in je to jelelo vi Šil cela t» i leta. Pozne-jje se je i/.kazalo. da je član ka-° I'1/"jnadske kraljeve jezdeče policije. Od takrat komunisti miru-jejo.^
nentški agent je prepričani, da 1)0 njihovo delo roelilo bogate uspehe. Bili so dosti bo:j <le-lavni kakor neimški ajrentjo v Zelruženih elržjivali. Upali so. ela bodo Kanado tako poelmi-nirali kot so poelminirali Norveško in Dansko, ter jo izpre-menili v neorganizirano de-želo, iz katere bi bilo pov»=em lahket napasti Združene državo.
T.eta 1037 so javno objavili štiriletni načrt, č-rrar svili a je bila ustvariti solidno nacijsko organizacijo, ki hi širila nelojalnost med drugimi skupinami.
štiriletni načrt so jo pa kon-čal žo tretjo loto, ko je policija posegla vmes.
Pa no sanro nemški tudi italijanski agitatorji -o bili precej delavni. Italijani so posvetili
Razmerje napram Združenim državam
v eel orna vpraša
Montreal ie pa lepo me-to." jo kr-	-i -	* i •
In ameriški prostovoljec je
bil spreje>t.
IMe^eca avgusta jo pa Kanada odpravila prisego. Ameriški prostovoljci ~e> bili dobrodošli. Vsi cel službe v kanadski armadi namreč ne izirube ameriškega elržavljanstva. .
Vojna je tueli temeljito izpre-menila stališče, ki ga je zavzemala Kanada nar»ram Z«lnr/.e-nim državam. Kanaelčani ni-
je že vsaj upati, za Anglijo wgenlen mir. .
Kanada bo pa tudi posle-j e»-stala ele>bra soseda. Naravnost netsnii^olno je ebnmevati. da bi Združene države skušale anek-tirati Kanado ali zmanjšati n ieno zvestobo napram angle-t^kemru imperiju.
Taka misel >e more roditi L v možganih kakšnega zagrizen-ea ali ŠkeKloželjneža. Razse»dni judje v Zelruženih državah in v Kanadi vedo, da se kaj takega ne bo nikdar zgoelilo.
fVojna je prerenlila naše >e-v. rne sosede v močan, združen in prijateljski narod. To je dobro in vel i kega pomena za Anglijo. za Združene države. 7>a predvsem za Kanado -amo.
Skupina 3. knjig—$5.
SI ŽN4I—1. KMKiA
fcll «tr:ini. Knjiga vsclmjp: Konji in Ijndjf v Hrtu; V grulmiri in p<t pu-favi; sužnje.
S2.00
SI ŽN.II—Z. KNJie.A
Mr.mi. Knjiga v-^liuj«-: V Ifvjrm brlogu: Jr/rro kr»-ko<liIo\: Ahu Ilani<i Mija; Ob ravniku.
S2.00 i
SLŽN4I—3. KVUe.A
•EC strani. Knjiga v^-lHiji-: I Zadnji lov na sužnje; Ljubi- I te svoje sovrainikr; Na seri- I bab; Cgiran.
S2.00 |
* * * ZGORAJ OMENJENE » V PLATNI VEZANE KNJIGE — *
Ker se je do-1 i Amerikancev registriralo pod pretvezo, ela so Kanadčani, je težko doirnat". koliko Amerikane-ev j»' v ka-
majo več napram Ameriki ta- j nadrki vojni služibi. kili predsodkov kot -o jih imeli nekoč.
'Kanadčanom ni bila povšeči
Za spre-
vsaka po $2.— ; ali 3 knjige samo
V PLATNU VEZ
SUEŠKI PREKOP BREZ LADIJ.
fJlavna prometna žila anirle-jem v zračno Oužbo jih je pro.'^ega svetovnega ee-aitva, si o kakšnih 15 tisoč. Za dobre j^ekali^-e tr^l. zemeljskih ce-Zdmženih držav se!hn- t:lko 1,1 podobno pravim«
BELA REKA
-itrani, slikami. ^ s»-irina : Dvojnik; l*r»-«J vojnim «hm1»-šfeni; Ob I rugnaju; ( rci int*-jo.
S2.00
DOLINA SMRTI
t*'. str;mi, s -likiiini. V-.-l.iiia : Miss Alma; I>er\iš; Spit-tke in j
pil«»te iz
niso s ]>osebnim veseljem |>e>- Zaslužijo po 130 dolarjev slušali ameriških radio' pro- teelen. gramov. Niti ameriški časopi-' si jim niso bili všeč. Prebivalstvo je bilo pač prepričano, da bo nekega leiu-ira dno Amerika pewljarmila Kanaelo.
(V bi se Roosevelt in Mac-
na
Nemški napadi so prekrižali načrte
zanke; Pekel.
SOISOLJAR IN Kf»Z\K
~i'.rj str:uii, ^ -.lik mu i Kozak številka drset; clu; * Ob ItajkaUkrm Domov.
I
$2.00 t
I
*
\ s«-l»ina : Na sle jezeru;
$2.00 i
•bina
konz:e kinor sestala pred nekai	. ...
, .. . . , i,- , V-	Študentje so prihajali z Angli
eti ter sklenila kakisnokoli	. . . ... x. v r
.. .. . ..	^e, Avstrahio in Nove Ze aneli
ne>iro<loo. In smtatrali v Kanaeti	...... it
K<lor bi seelaj prvič videl Sue ški preko]), l»i bil zelo i:.čara n : nobeno ladj - nikjer, slavni preke.p,tiho in mirno pačiva.
Po začetku italijansko-an^le*-ške ve>jne je promet ni"11 Sue-A.wri;;., i«	Tv-mmi; zoni in Port Saielom pop-.bioma i
Anglija je poverila Kanadi	' « . zaklad v skehhnem .ikzeri
oironmo nalogo: vežbanje pi-j^ispal. .Talija meveea ethnic- fat <frajij Y^Mna
lotov za angleško zračno silo. lota je vozilo v ohen n.n reli ni^i drvarji divjega zap:,da:
preko ladij s 100 000
CORDILLERAH
*!-"» strani, > slikami, ♦iran Chaeo; Pu^'-a\nik; na Sendadora; ISožja s<»dba.
S2.00
po,
to za znamenje, da se kanadska vlada »odtuju 'e Angliji in ela -ili v okrilje Zelruženih držav.
(Letošnji sestanek obeli elr-žavnikov je pa Kanaela navdušeno odobrila. In odobrila je tudi medsebojno obrambno pogodbo. Največji zasrrizenci so začeli hvaliti Ameriko, ko jo dala Angliji petdeset rušiler-v.
Kaj šele onim,
je dejala tiho Vanda in močneje jo
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM
Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street
New York
\

je, največ je bilo pa seveda Kanadčane) v. .
Vso je bilo že urejeno, da bo v pilotskih šolah 40 tiroč študentov in ela bodo dale Sole v.-ak teden petsto pilotov.
Takrat so pa dospele novico e> nemških zračnih napadih na Anglijo. Anglija je potrebovala vsak aeroplan. Svcje obljube, da be> poslala Kanadi 1.">(K) vežbal.nih letal, ni mogla izpolniti. Neki angleški parnik, ki ;e imel na krovu letala za Kanaelo, je bil poklican s sredo oceana. Namesto ela bi Kanada dobila letala, je poslala Angliji še tiste, ki jih jo inHela.
Toda Kanada je vedela, da poel nobenim pogojem ne sme odnehati.
V	Angliji se pilotje ne morejo vežoati. Ponoči je Ang i-ja zatemnjena, dnevno vežbanje je nevarno, v časi ie eležela več dni zaporeeloma zavita v go-to meglo.
V	Ameriki rojeni C. D. Howe minister za municijo in preskrbo, je zavrgel mnogo zastarelih vladnih predpisov ter ustvaril čudeže.
We?oca avgusta jo bilo odprtih 32 pilotskih šol in v njih je bilo 2643 študentov.
^fani kraljevske kanadrke letalsko silo ?e junaško bore v Angliji. Najboljši kanadski letalec je Billy Bishop, ki je v svetovni vojni sestrelil 72 nemških letal in se je neleležil ino zračnih boje v.
Dobra soseda
Amerika precej pomaga Kanadi, pa še več bi ji lahko pe>-magala. Vežbanje letalcev bo pozimi v Kanadi prpcej težavno. Če bi se mogli pozimi vež-bati v ameriških južnih državah, bi kanadski program ne trpel' nobene škode.
Roe je, da je Kanado približal Združenim državam strah pred morebitnim napadom. Ta strah /bo minil, kot bo tudi minila vojna, in bo sklonjen, tako
tonami.
lansko lete) pa jo -'o v istem mesecu -kozi prekop V>7 ladij z 2 milijonami ton. Julija V>'»'.> se je vozilo skoz: prekop 1:XM>.> potnikov, julija lete»šn;eg-i le-ta pa se ni vozil skozi p ekop ni:i n peitnik.
Na liutUrjrvi /a življenje; kladi.
farnii; l)\ob<ij Potopljeni za-
S2.00

BROŠIRANO
O ZDRAVNIKIH IN BOLEZNIH.
Bolnik ni nikoli nee>zdrav-Jjiv. -"Neozdravljiva je **ame> njegova boleze n.
Žalostno je, ela je najlažje spoznati neozdravljivo bolezen.
Najboljši znak tega, da je' bolnik ozdravel, je njegova ne-hvaležnord.
Honorar skali dobro razmerje meel bolnikom in zdravnikom. Zato si mnogi bolniki pcmagaio s tem, da nače oma ne plačajo nobenega honorarja.
T*ri sožalnih obiskih občutimo večkrat kot neprijetnost, da ne moremo izraziti sožalja mrliču.
Zanesljivo ozdravljenje jo treba obljubiti v prvi vrsti no-o"zdravlji\o bolnim. .
Najnevarnejša eliagnoza jo tista, ki je bila postavljena po zunanjem pregledu.
iSo zdravniški zakoni med zakonci kolegi, ki imajo skupno ordinacijo in ločene spalnice. "Dmcri zopet imajo ledene ordinacijo in skupno spa'nico.
IZ B.\(jI).\D.\ V STAMBI L
4 ktijiirf, s slikami, IL'7 strani. Vs4'bina:
Smrt Mohamnl Fmina; Kara-vana smrti; Na Ih*ku / <iuro-pa; Družba Kti Na>t.
S1.50
i"
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
J
DIVJEM KI RDISTAM
4 knji^»', 7,'M struni, > >lik:itui.	S
V#K*bIna:	C
Anuidija: B«»c iz j«*re; Krona	W
sveta; .Med dvema ORtijmia.	k
SI.50 ^
S
KKIŽKM I»0 JI TROVKM
4 kujiir«-. .V.i* strani, s slikami Vsebina :
Jezero smrti; Moj mntari ob Nilu; Kako st-m v Mekko romal; l'ri Šaniarili; Med Je/i-di.
PO

TO DEŽELI SKIPETAKJEV
4 knjige, ."»77 strani .s slikami. Vsebina:
Brata Alažija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju.
$1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 57«; strani. V.st-bina :
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golobnjaku; Moha-medanski svetnik.
$1.50 S
SATAN IN 1ŠKARIOT
12 kuji^. s slikami. 17ol strani. S Vsebina:
Izseljenci; Yuma Setar; Na 2 sledu; -Nevarnosti nasproti; 3 Almaden; V treh delih sveta; 3 Izdajalee; Na lovu; Spet na 3 divjem zapadu; Rešeni milijo- S ni; Dediči.
$3.50 t
POŠTNINA PLAr-.VNA^^ j Naročite pri:
KNJIGARNI
SLOVENIC 8
PUBLISHING
COMPANY
216 WEST 18th STREET N KW YORK, N Y.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA''