H 60 letnld predsednlka Tisharnc st. Clrlla in Spodq)c$tajcrske iju<i§hc posojllalce Pred kratkem je srečal pisec teh vrst v Mariboru znanega splavarja Dravske doline in ga je vprašal; »Kako se godi Kaplijancem pod Jugoslavijo?« Ogovorjeni stari prijatelj se je odsekal brez pomisleka: »Kaplijanci imamo tudi v novi državi lesa, smo posestniki žag in hranimo po hlevih živega blaga več nego vsi naši sosedi na levem bregu Drave. Vsako nedeljo in praznik obiskujemo župno cerkev sv. Katarine. V zimskem času gabamo večkrat do pasu sneg, da se udeležimo službe božje. Na šmiklavško nedeljo molimo v Breznu, da bi nam naš patron sv. Miklavž čuval splave pred nasedom na skale in razbitjem ob mostu v Ptuju. Na ožbaltsko nedeljo se zberemo pri sv. Ožbaltu, da bi bili deležni sreče pri živini. Zvesto se držimo tega, česar so nas naučile naše dobre slovenske matere. Ponosni smo na gospoda, ki so prvi za škofom in to so naš rojak — prošt dr, Maks Vraber.« Na danes obmejni Kapli, kjer je dovolj lesa in žag, kjer prebivajo na levem bregu Drave najbolj ponosni kmetje, kateri izpolnujejo vestno nedeljske dolžnosti krščanskega človeka, romajo po enkrat na leto v dve izmed sosedniji župnij, da bi jim občuvala svetnika soseda splave ter živo blago, ki ljubijo in spoštujejo svoje matere in duhovnike, se je rodil v dobri kmečki hiši 9. oktobra 1877 g. dr. Maks Vraber, prošt lavantinski. Kapla, mična ter obiskana razgledna točka na severni meji, se ne ponaša kakor kaka večja prleška fara s toliko in toliko duhovniki ter svetnimi naobralend, kaUr« j« podarlla SlovenlJI t«r ivetti, ampak j« poslala v srednje in na vlsoke Sole le izredne talente. Med posebno na- darjene kmečke sinove spada naš 60letni jubilant g. prošt dr, M. Vraber. Radi veliko obetajoče nadarjenosti so ga dali njegovi dobri starši v mariborsko gimnazijo, katero je končal z odličnim uspehom. Po gimnazijski maturi je izpolnil gorečo željo svoje matere ter se je posvetil s pokKcom duhovskemu stanu. Novo mašo je pel v rojstnem kraju na Kapli 1. 1901. Za kaplana je bil Makolah pri Poljčanah, odkoder ga je poslal škof dr. M. Napotnik v Rim, kjer je dosegel doktorat iz cerkvenega prava. Kot mlad doktor ]e kaplanoval na Vidnem, v Žalcu, v Novi cerkvi ter v Celju. Poklican je bil za nelcaj časa na rav- nateljsko mesto na zavodu šolskit sester v Trstu. Ker ga je Vsemogočni oblagodaril s posebnimi vzgojnimi zmožnostmi ga je postavil škof za spirituala ali duhovnega voditelja na bogoslovju ^ Mariboru, kjer je bil tudi profesoi cerkvenega prava. Dne 1. decem« bra 1918 je bil imenovan za stolne« ga lavantinskega kanonika. Februarja 1931 je postal infulirani stolni dekan in 5. februarja 1934 stolni prošt. Jubilant slovi kot cerkveni govornik. Veščak je v vprašanjih cerkvenega prava in uprave. Izven svoje poklicne službe je prav marljiv na delu z vodilnimi nasveti ter je že več let predsednik Tiskarne sv. Cirila in Spodnještajerske ljudske posojilnice« Vedno zvest dr. Jerovšekov sodelavec je po njegovi smrti kot njegov naslednik z vso skrbnostjo čuval nad našima uglednima in važnima zavodoma: Spodnještajersko posojilnico in Tiskarno sv. Cirila. V času najhujše gospodarske krize sta obe gospodarski ustanovi zmogli kljubovati težavam, ker je g. predsednik znal skupno s svojimi sodelavci najti možnost razvoja in rednega delovanja. Njegove osebne žrtve so rodile uspehe. K 60letnici častita g. jubilantu »Slov, Gospodar«, želeč mu na odgovornosti polnem mestu obilo božjega blagoslova in krepkejšega zdravja za vse nadaljne jubileje, katere bo dočakal v dostojanstvu lavantinskega prošta in zaslugah kulturnega delavca!