Kosta Peev: Rečnih na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del I. Skopje: NIP »Studentski zbor«, 1999. 411 str.
Kosta Peev se s svojimi raziskavami makedonskih govorov uvršča v vrh sodobne makedonske dialektologije, s svojimi slovarskimi deli pa v vrh makedonske in tudi slovanske dialektološke leksikografije. Njegova bibliografija za obdobje 1968-2000 obsega več deset enot o dialektološki problematiki, med njimi tudi naslednje: Za makedonskata dijalektna leksika (1970), Frazeolo-škite izrazi vo makedonskiot jazik (1972), Kon razgraničuvanjeto na gevgeliskiot i dojranskiot govor (1973), Zemljodelskata terminologija na makedonskite dijalekti (1976, 1977), Leksički osobenosti na jugoistočnite makedonski govori (1987), Na zaimenskiot sistem vo južni^e makedonski govori (1988), Makedonskite dijalekti vo svetlinata na najnovite dostiganja vo lingvi-stičkata geografija (1988), Za vlijanieto na neslovenskite jazici vrz jugoistočnite makedonski govori, so poseben akcent na službenite zborovi (1993), Od rekonstrukcija na eden makedonski govor vo Solunsko-Makedonskite dijalekti vo Egejs^a Makedonija (1994), Za dezintegracijata na jugoistočnite makedonski govori (1996). Na isto področje segata monografiji o dveh makedonskih govorih z jugovzhodnega dela, ki jima je Peev dodal tudi obsežni slovarski zbirki, in sicer Dojra^nsk^i govoor (Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov« 1979, 190 str.) in tiskana doktorska disertacija Kukuškiot govor I-II (Skopje: NIO »Studentski zbor« 1987-1988, 351 + 363 str.).1 Tema dvema je leta 1999 sledil Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot Egejski del I. (Skopje: NIP »Studentski zbor«, 411 str.); načrtovan je bil kot prva knjiga obsežnejšega slovarskega projekta, v katerem naj bi sistematično predstavil besedišče s širšega pasu jugovzhodnih makedonskih govorov v obliki in stopnji, kakor jo omogočata dosedanja znanstvena in strokovna literatura in tudi piščevo desetletno lastno raziskovanje. Tako naj bi gradivo šele s to izdajo postalo dostopno širšemu krogu ljubiteljev in strokovnjakov v Makedoniji in zunaj nje, še posebej pa je delo dobrodošlo za potrebe raziskovanja jezikovnozgodovinskih in lingvogenetskih vprašanj, npr. zgodovinske leksikologije, etimologije,2 akcentologije in še česa.
Jugovzhodni egejski makedonski govori3 so sestavina širše narečne celote egejskih makedonskih govorov, ti pa segajo na vzhodu do reke Meste, na zahodu do gore Grammos, na severu do
1	Območje Kukuša (tj. Kukuško) se nahaja v središčnem delu Dolnjega Povardarja (= Dolnjevar-darsko) v Egejski Makedoniji, zemljepisno pa se navezuje na območje Dojrana (tj. Dojransko) in se južno od Belasice širi proti čedalje bolj ravnemu Solunskemu polju. Kukuški govor je dobil ime po najpomembnejšem naselju Kukušu, ki se nahaja 50 km severno od Soluna in 34 km jugovzhodno od starega Dojrana in se v turških listinah omenja že v 15. stol. Po statističnih podatkih je tam še okrog leta 1870 prevladovalo makedonsko prebivalstvo, saj je bilo od okrog 1000-1200 družin samo 5060 turških. Z jezikovnega stališča se Kukuško deli na Karadag in Pole.
2	Delo Kukuškiot govor I-II je že uvrščeno tudi med bibliografske enote za praslovanski etimološki slovar, prim. Slownik praslowianski VII, Wroclaw - Warszawa - Krakow 1995, 6.
3	V strokovni literaturi obstaja več klasifikacij makedonskih govorov, ki temeljijo na različnih klasifikacijskih merilih, npr. po refleksih za psl. *tj, *dj (Novakovic, Conev) in morda tudi s pritegnitvijo refleksov za *stj, *sk/, *zdj, *zgj (A. Belic, Ružičic); po naglasu (Mazing), ki so ga kot merilo kasneje prevzeli tudi Conev, Ivkovic, Malecki; na slovničnostrukturnih prvinah (A. Seliščev); po uravnoteženi obravnavi fonetično-fonoloških in slovničnostrukturnih narečnih posebnosti, pri čemer se upošteva sinhroni in zgodovinski vidik diferencialnih narečnih pojavov (B. Koneski). Kone-ski jih je razdelil na dve skupini (tj. zahodno in vzhodno) z vmesnim prehodnim pasom, ki ga tvorijo tikveško-mariovski in kostursko-lerinski govori. Zahodnomakedonsko narečje zajema zahodni del Makedonije in na jugu sega do južnih bregov Ohridskega in Prespanskega jezera, na vzhodu pa
črte Belasica-Kožuv-Nidže in na jugu do Solunskega zaliva. V njihov sestav spadajo naslednji govori: kukuški, vodenski, solunski, enidževardarski in kajlarski, ki pomeni njihovo zahodno mejo, in sersko-dramski, ki pomeni vzhodno mejo, z ozemlja današnje Republike Makedonije pa spadajo sem še govori okrog Gevgelije in Dojrana (Peev: 21). Demografska in z njo povezana lingvistična podoba tega prostora se je v 20. stol. precej spreminjala, k temu je pripomoglo tudi politično dogajanje na tem prostoru, predvsem druga balkanska vojna, druga svetovna vojna in grška državljanska vojna.4 Se posebej močno je bil prizadet vzhodni del tega območja v Kuku-škem, deloma tudi Solunsko, Dojransko in Demir-Hisarsko, tako da je bil prvotni etnični in narečni kontinuum mestoma celo pretrgan. Danes so makedonski govori najmočneje ohranjeni v središčnem dolnjevardarskem delu (tj. na območju Kosturskega, Lerinskega in Prespe), zlasti zahodno od Vardarja na območju Vodenskega in Enidževardarskega. Tudi Kosta Peev je te govore označil za jezikovni laboratorij, in sicer na eni strani zaradi številnih slovanskih arhaizmov, na drugi strani pa zaradi spreminjanja slovanskih jezikovnostrukturnih posebnosti pod vplivom balkanskih jezikov (npr. grškega, aromunskega in turškega), ki vodijo v jezikovno »deslovaniza-cijo« oziroma v »balkanizacijo« teh govorov.
Egejski makedonski govori so pritegnili znanstveno pozornost že v 19. stol., nedvomno tudi zaradi tedaj aktualnega vprašanja o narečni podlagi, na kateri se je v 9. stol. razvil jezik najstarejšega slovanskega pismenstva (tj. panonska teorija, makedonska teorija). Ti govori so bili deležni nepretrganega zanimanja tudi v naslednjih desetletjih, tako da je nastala razmeroma bogata znanstvena literatura, vsekakor precej večja kot v istem času o drugih makedonskih govorih.5 Obravnavala je predvsem glasovne, naglasne, oblikoslovne in skladenjske lastnosti teh govorov, zbrano besedišče pa se je uporabljalo predvsem za njihovo ponazarjanje. Iz seznama uporabljene literature (410-411) je razvidno, da je Peev črpal besede za svoj slovar iz vseh najpomembnejših
približno do črte od kraja Lerin proti Črni reki in po njej do izliva v Vardar in čezenj, nato pa vzhodno od Velesa zavije na sever in pri kraju Katlanov čez reko Pčinjo in potem na severozahod proti skopski Črni gori; vzhodnomakedonsko narečje razen prehodnih govorov pa zajema ves ostali prostor, tj. tudi prostor egejskih makedonskih govorov - ti so uvrščeni med jugovzhodne govore in segajo na jug in na vzhod od črte Veles - Probištip (B. Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik I. Skopje: MANU 1998, passim).
4	Pretresljive osebne izpovedi preživelih prič in pregnancev, ki so si svoj (začasni) dom poiskali na severu v Bolgariji in v porečju Strumice so podrobneje predstavljene v knjigi Kukuški govor I, trditve o genocidu nad tamkajšnjim prebivalstvom julija 1913 so podprte še s statističnimi demografskimi podatki o žrtvah tega dogajanja.
5	Prvi je govore v okolici Soluna, tj. predvsem v območju Bogdanskega med reko Vardar in Lagadinskim jezerom, preučeval Vatroslav Oblak; leta 1891/92 je kot štipendist obiskal vasi Suho, Novo Selo, Gradobor, Bugarievo, Vatilak in Vardarovci, nekaj dni pa se je mudil tudi v več vaseh Debarskega; ugotovitve je objavil v knjigi Macedonische Studien: Die slavische Dialecte des südlichsten und nordwestlichen Macedoniens (Wien 1896). Pozneje so o teh govorih pisali: D. Mirčev (o govoru Kukuša in Vodena, in sicer večinoma na podlagi že objavljenih materialov), M. Malecki (o govoru vasi Suho in Visoka, pri čemer slovarski del vsebuje blizu 4300 gesel), Z. Gol^b (po objavljenem gradivu M. Maleckega je sestavil slovnico teh govorov), P. Lavrov in J. Polivka (po rokopisnem gradivu S. Verkovica sta izdala ljudske pripovedke; ta besedilni korpus do danes spada med najpomembnejše tudi zato, ker so besedila locirana, poleg tega pa jim je dodana študija P. Lavrova o govoru, ki je narečna baza Verkovicevega zbornika), D. Ivanov in L. Miletič (o govoru Gevgelije), G. P. Hristov (napisal je primerjalno študijo o kukuškem in dojranskem govoru), A. Mazon in A. Vaillant (na podlagi jezika kulakijskega evangelija sta napisala študijo o govoru Kulakije, najjužnejše slovanske vasi pri izlivu Vardarja), S. Romanski (na podlagi Verkovicevega gradiva je skušal podati presek makedonskih narečij ob dolnjem Vardarju, od Gevgelije do Solunskega zaliva), V. Dumev (o govoru Vodena), D. Saktov (izdal je slovarček kukuškega govora), K. Peev (o govoru Dojrana).
objav,6 po drugi strani pa je vanj uvrstil tudi besedno gradivo, zapisano v okviru posebnega projekta,7 s katerim naj bi se zbralo gradivo za potrebe Makedonskega dialektološkega atlasa.8 Njegovo gradivo se v tem slovarju nahaja pod oznako PK (= Kosta Peev), ki ji je dodana še oznaka za kraj, od koder gradivo izvira, npr. G = Garbašel, M = Morarci (Kukuško), K = Konjsko, S = Stojakovo (Gevgelijsko), F = Furka (Dojransko).
Jedro Rečnika na makedonskite govori vo jugoistočniot Egejski del I tvori slovarsko gradivo, dodana pa so mu še poglavja s splošnimi ali/in orisnimi informacijami o polpretekli zgodovini tega ozemlja (9-21), o položaju dolnjevardarskih govorov med makedonskimi govori (21-7), o jezikovnih lastnostih govorov, predvsem s stališča sestavljenosti besedišča (28-35), o vrsti besednih plasti (36-42), vštevši izposojenke (43-47) in kalke iz balkanskih jezikov (48-53), nakazana je frazeološka problematika v teh govorih (54-58), v izbranih slovničnih vprašanjih pa sta nadrobneje predstavljena vokalna redukcija in izpadanje glasov ter nekaj skladenjske problematike (391-409); na koncu je dodan še seznam uporabljene literature in virov (410-411) ter opis izgovora glasov, ki se v slovarju podajajo z znakovno dopolnjenimi cirilskimi črkami, npr. a, ä, c), ^ itd. (412), s katerimi je zapisan korpus narečnih glasov.
6	Poleg del, navedenih v opombah 2 in 5, prim. še naslednje: T. Bicevski, Makedonski narodni pesni od Meglensko (Makedonsko narodno tvoreštvo 6, Skopje 1985), Makedonski narodni pesni od Vodensko (Makedonsko narodno tvoreštvo 8, Skopje 1989), Makedonski narodni pesni od Kukuško (Makedonsko narodno tvoreštvo 9, Skopje 1989), Makedonski narodni pesni od Sersko i Demirhisar-sko (Makedonsko narodno tvoreštvo 13, Skopje 1997); St. Bojkovska-Maksimovska, Dijalektni tekstovi od Meglensko (Makedonistika 5, Skopje 1992), W. Budziszewska, Slownik balkanizmow w dialektach Macedonii Egejskiej (Warszawa 1983; Voden, Kukuš, Solun); V. Dumev, Vodenskijatt govort (Makedonski Pregled XIII, 8-42); Z. Gol^b, Dva makedonski govora: na Suho i Visoka vo Solunsko (Makedonski jazik XI-XII/1-2, 113-182, XIII-XIV/1-2, 173-276); D. Ivanov, Gevge-lijskijat-h govor-h (Sofija 1932); P. Lavrov in J. Polivka, Lidove povidky jihomakedonske z rukopisu St. Verkovičovfch (Praha 1932, s. IV-596); M. Malecki, Dwie gwary macedonskie: Suche i Wysoka w Solunskiem: I Texty (Krakow 1934), II Slownik (Krakow 1936); A. Mazon et A. Vaillant, L'evan-geliaire de Kulakia un parler slave du Bas-Vardar (Paris 1938); L. Miletičt, Izt života na Btlgarite vt Solunsko (Makedonski Pregled VIII, Sofija 1932); B. Ristovski, Ranite rakopisi na K. P. Misirkov na makedonski jazik (Skopje 1998); S. Romanski, Dolnovardarskijatt govort (Makedonski Pregled 1, Sofija 1932); D. Saktov, Prinos ktm rečnika na kukuškija govor (Bhlgarska dialektologija III, Sofija 1967); K. Šapkarev, Izbrani dela V (Skopje 1976; Gevgelijsko, Solunsko, Kukuško, Dojransko); S. Tanevic, Srpski narodni običaji u gevgelijskoj kazi (Srpski etnografski zbornik XL, Beograd 1927); D. Ugrinovski, Narodni običaji od Enidževardarsko (tipkopis); B. Vidoeski, Govorot na selata Plevna i Gorno Brodi, Dramsko (MANU, Prilozi XXII/2 1992).
7	Projekt Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija že več desetletij poteka na Makedonski akademiji znanosti in umetnosti, Institutu za makedonski jezik »Krste Misirkov«, vodil pa ga je Božidar Vidoeski. Predvideval je sistematično monografsko obdelavo posameznih krajevnih govorov in študije, ki naj bi predstavile jezikovni sestav po slovničnih kategorijah s sinhronega in arealnega vidika - upoštevana naj bi bila tudi onomastika - poleg tega pa znanstvena srečanja, doslej organizirana v sodelovanju z Društvom za znanost in umetnost iz Bitole (prvo z naslovom Jazičnite pojavi vo Bitola i Bitolsko deneska i vo minatoto je potekalo v Bitoli, 1984, drugo z naslovom Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija pa v Skopju, 1993). V okviru tega projekta je bilo končanih tudi več magistrskih nalog in doktorskih disertacij, nekatere med njimi so bile tudi natisnjene, npr. V. Drvošanov, Kajlarskiot govor (Skopje 1991), M. Karamfilovski, Enidževardarskiot govor (Skopje 1995, tipkopis doktorske disertacije), S. Bojkovska - Maksimovska, Dijalektni tekstovi od Meglensko (Makedonistika 5, Skopje 1992), S. Davkova, Leksikata na govorot na s. Čiflidžik, Demirhisarsko (Skopje 1997, tipkopis magistrske naloge), V. Labroska, Govorot na s. Kula (Sersko) (Skopje 1997, tipkopis magistrske naloge). (Prim. B. Vidoeski, [zb.] Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija, Skopje 1994, 5-7; Peev 22).
Slovar spada med najopaznejše projekte na področju sodobne makedonske narečne leksiko-grafije in celo tovrstne leksikografije v slovanskih jezikih, med drugim zato, ker bo prvič celovito predstavil besedišče obrobnih govorov na skrajnem jugu južnoslovanskega ozemlja in ker je načrtovani obseg vključenega besedišča, če sodimo po prvem zvezku, kjer na 328 straneh stoji 3366 besednih gesel (A-D) osnovnega besedišča, očitno precejšen. Slovar seveda vsebuje prvenstveno občna imena, vendar je pisec vanj uvrstil tudi nad 200 (izbranih) lastnih imen. Med njimi po številu prevladujejo zemljepisna imena, predvsem tista, ki se nanašajo na zemljepisne objekte s tega območja (toponimi: npr. Aleksuvo, Babjani, Bajalci, Bošavo, Bouvu, Belgrat, Vodin, Dirvento, Gul'ämta Niva; imena rek in izvirov: Galik, Bizimska Reka, Bočvata, imena gora in hribov: Golak), najdemo pa tudi nekatera tuja imena (npr. Ameriki, Betleemi, Dunav), v slovarju je precej ženskih in moških osebnih imen (npr. Angelinu, Burjan(k)a, Gonca, Guna; An^o, Apustol, Atanas, Busnäk, Defa, Dimiträku), posamezna družinska imena (npr. Gošuvcuve) in priimki, samo za vzorec tudi feminativi (npr. Boškovica), nekaj imen za prebivalce tamkajšnjih krajev (npr. gulcanic 'prebivalec vasi Golo'), imena krav (npr. Bela), ozvezdij, pa tudi tuja etnična imena (npr. Angli 'Angleži', Bosnalijče dem. 'fant iz Bosne', Gäli 'Francozi', Gegi, Bugärin, Bulgarin). Nekaj je tudi stvarnih lastnih imen, najpogosteje imen verskih praznikov (npr. Badni večar, Bajram, Düove, Vudukras, Viligd'en', Veli-pitok) itd.
V jugovzhodnih makedonskih govorih je zaradi dolgotrajnega in tesnega stika z balkanskimi jeziki močna tudi plast izposojenk in kalkov iz grščine (43-44) in turščine (44-47) itd. (npr. večerno pile 'netopir', prim. tur. gece ku^u), še posebej radikalne spremembe pa so v tem smislu doživeli govori v južnem delu tega območja, kjer niso redke niti pomožne besede (npr. predlogi), izposojene iz grščine, prav tako po grških vzorcih kalkirane predložne zveze; to je posebno pomembno, če upoštevamo, da se je izgubila imenska pregibnost in da so v predložnem podsistemu nastajali pomembni premiki v pomenu in rabi. Tako se je denimo pod vplivom grškega predloga eif (s pomenom 'v' in 'na') začel predlog na uporabljati tudi v vlogi starega predloga voo (npr. natika 'vstopi', na grobut 'v grob'), poleg tega v pomenu makedonskih predlogov kaj in kon (Peev: 50-51), to pa je destabiliziralo tudi položaj predloga uf, af < da se je začel uporabljati tudi za označevanje položaja na površini predmeta, tj. v prvotni vlogi predloga na. Prim. tudi nastanek konstrukcij s predlogom od za izražanje svojilnosti pod vplivom aromunskih konstrukcij s predlogom de, di (v enakem smislu so vplivale tudi na rabo predloga dno 'od' v severnogrških narečjih, vendar pa k temu še nastanek novih konstrukcij z od v dolnjevardarskih govorih po zgledu rabe grškega ano.
Ker je slovar zasnovan kot narečni, je besedje podano v transkribirani narečni glasovni podobi, prav tako je v geselski besedi skoraj povsod podano tudi naglasno mesto, od kvalifika-torjev pa predvsem besedna vrsta, spol, glagolski vid, ponekod slogovna vrednost ipd. Arhaična značilnost v teh govorih je ohranjanje psl. mehkosti pri soglasnikih (npr. v'ec'era < *večer'a, vs'äk < *vbsakb, valn'an < *vblneni, vrjal < *vbrel-h, ^'etka < *vet-hka itd.) in pogosto tudi starejše naglasno mesto (npr. vojna poleg vujnä, vujskä, blägün < *bolgunh itd.),9 sicer pa sta na
8	Kosta Peev je sodeloval ne samo pri Makedonskem dialektološkem atlasu, temveč tudi pri mednarodnih projektih za izdelavo atlasov, npr. pri Karpatskem dialektološkem atlasu (KLA), Slovanskem dialektološkem atlasu (OLA) in Evropskem lingvističnem atlasu (ALE), v okviru tega sodelovanja pa je jezikoslovno obdelal naslednje točke: Plevna, Starčišta (Dramsko), Sekavec in Savek (Sersko), Gradobor (Solunsko), Kroncelevo (Vodensko), Gumendža (Enidže Vardarsko), Trem-no (Kajlarsko), Vambel (Kostursko), Stojakovo, Konjsko, Pirava (Gevgelijsko), Pataros, Furka, Nikolč (Dojransko), Krecovo, Motulovo, Ambar koj (Kukuško), po posebnem vprašalniku je zbiral gradivo tudi še za kukuške vasi Gramadna, Morarci, Krecovo, deloma Aleksovo in Beglerija.
9	Ponekod so iz samoglasniškega razvoja razvidni tudi drugotni naglasni umiki (v levo), npr. v samostalniku vidrina (Malecki; Peev 208) < *vedrlna, saj je do prehoda -e- > -i- lahko prišlo le v prvotno prednaglasnem položaju.
slušno (in v slovarju na optično) podobo besedja močno vplivala dva fonetična procesa: vokalna redukcija (ki je pripeljala celo do izpada samoglasnikov) in poenostavitev soglasniških sklopov, tako da se je pričakovana glasovna podoba (tudi slovanskih) besed marsikdaj spremenila skoraj do neprepoznavnosti, npr. brajčka < bradička 'bradica', nojčki< nozički 'nogice', ruvel 'revolver' itd. (Peev: 28). Posebne težave lahko povzročajo redukcije a-jevskih glasov in zbliževanje refleksov za več psl. glasov, ki ponekod lahko pripeljejo vsaj do negotovosti v jezikovnozgodo-vinski interpretaciji besednih morfemov in je rekonstrukcija izhodiščnih oblik, ki so nujni pogoj za zanesljivo primerjanje besed v drugih slovanskih govorih, še posebej zahtevna. V tem smislu bi bilo pri samostalniku vrazač'in 'vezač snopov pri žetvi' (Peev: 227) po razvojnih glasovnih pravilih načelno mogoče izhajati iz korenskih stopenj *vorz- (tj. z metatezo južnoslovanskega tipa, primerljivo s sln. po-vraz 'der Strick, das Seil' h glagolu *povraziti' 'povezati') in tudi *vbrz- (tj. s pričakovanim narečnim refleksom za psl. *br, prim. vras'ilupoleg vräs'üu < *vbrši-lo). Ker pa je v slovarju sicer izkazana še vrsta drugih primerov iz korena *vbrz- (prim. vräzi poleg värze, värdze in vrzi 'poveže, združi določene stvari s pomočjo vrvi', vräzuva/värzuva, vräzanica in vräzan poleg värdzan in värdzin; Peev: 234-235), prav tako pa tudi bolgarščina izkazuje samo besede iz tega korena (BER I: 188; geslo vrhzvam in vhrža), je najverjetneje treba v vseh navedenih primerih domnevati razvoj iz korenske oblike *vbrz-. Podobno dvoumna je jezikovnozgodovinska razlaga samostalnika gärmada 'kup kamenja; nekaj zbrano na kup, skupaj' (Garbašel, Kukuško), za kar je v slovarju izjemoma podana razlaga iz *gramada (Peev: 300)10 in ne - kot bi bilo fonetično tudi mogoče - iz *grhmada, kar bi se utegnilo ujemati z osamljenim sln. grmada (Snoj, SES: 159). Sicer pa so sporadične metateze tako samoglasnikov kot tudi soglasnikov v teh govorih izpričane, prim. samostalnik vurkina 'vročina' (gevgelijsko) poleg vruk 'ina (kukuško; Peev: 241) < *vbrc/t'-ina; gärvan '(velik) črn ptič z zloveščim glasom' (Malecki) poleg gävran 'Corvus corax' (dramsko; Peev: 254) < gavrn.
Že v uvodu tudi sam avtor opozarja na besedotvorne posebnosti v teh govorih, npr. na pogosto izpeljavo z dodatnimi priponami, ki jih v knjižni makedonščini na teh mestih ni (npr. golin, rujäk, svätina ob knjižnem makedonskem gol, roj, svat), pa tudi na frekvenco, pomen in distribucijo posameznih pripon, ki se razlikuje od tistih v zahodnih makedonskih govorih, npr. pogosto se rabi pripona -in (po redukciji) < en- < *-bn- za tvorbo pridevnikov (npr. bradesin in brad 'äsan 'neobrit, neurejen bradat' < *bord-est-bn-, droben) in celo v deležnikih glagolov na -a (npr. za^ov^n, ispuklin); dalje sta pogosti zloženi priponi -(l')av za tvorbo kakovostnih pridevnikov (npr. vitril'äf 'vetrovit', vuskil'äv 'ušiv') in -(n)ik-av (npr. z^^'n^k^äf 'zelenkast'), med seboj se mešata nenaglašeni priponi in *-o\-- > -uv(npr. s^duf insedäf'sivolas'); pripona -in< *-in- je pogosta v poimenovanjih za poklice (npr. ribärin : ribar'ribič', läzumanin 'lažnivec'). Opazno se razlikujeta tudi frekvenca in pomen pripon za tvorbo čustveno obarvanih samostalnikov, npr. avgmentativna pripona -ište < * iske, ki je v jugovzhodnih govorih redkejša kot v zahodnomakedonskih, najdemo pa jo npr. v samostalnikih ženišče, babišče,11 detišče (Vodensko; Peev: 30), detišče 'mlad fant neodgovornega vedenja' (Čiflidžik; Peev: 326), gläviste, račišta (Kukuško; Peev: 30), vr'ačište, vrätis'ti 'velika platnena vreča, ki drži do 50 kg'12 (Malecki, Lavrov - Polivka; Peev: 231); na drugi strani pa se pripona *-iske umika pred pripono -ina celo v poimenovanjih za prostor, kraj (npr. kosenina namesto kosište). Ali pa pogosta raba pripone -ok < *-hk- za tvorbo avgmentativnih in pejorativnih tvorjenk (npr. žäbärök 'velika krastava žaba, krastača'; starčOk 'slabšalno za dedka' itd.).
10	Iz slovanskih jezikov so znani predvsem refleksi za glasovni obliki *gromada in *gramada.
11	Vodensko besedo babišče povzema Peev po članku V. Dumeva, v slovarskem delu pa je ne navaja.
12	Enako tvorjenko poznajo drugi jslov. jeziki, prim. stcsl. vretište (Zogr., Mar., Sin.ps., Supr.), hrv. vrecište (Marulic), vricište, vricišce (Marulic), vričišca (Budinic, Mrnavic, Proroci) (gl. Skok III: 622, in bolg. vrjdtišče (Bansko), vretište (bolgarski severozahod; gl. BER I: 186).
V	gradivu najdemo še mnoge druge dialektizme vseh vrst. V primeru samostalnikov valta 'vlažna dolina' in valto 'moker, vlažen in nizek kraj (kajlarsko; Peev: 192) bi bilo mogoče izhajati iz psl. *bolto in domnevati nerealizirano metatezo (z morebitnim grškim posredniškim vplivom glede b> v), čeprav je sicer izpričana tudi besedna oblika blato, blatu (Kulakija, Konjsko; Peev: 141); izkazani so primeri z epentetičnim -l-, npr. värbl'ak prostor z veliko vrbami, vrbičje, vrbina' (Čiflidžik; Peev: 245) < psl. *vbrb-jakb; dropl'a 'Onis torda' (Peev: 360) < psl. *drop-ja; po eni strani se pojavlja protetični v- pred psl. g-, npr. va^ic^a 'vrsta trnka' (Peev: 190) < psl. *(ädica (Tanevic), po drugi pa se izgublja etimološki v- v položaju pred psl. -o- s starim ali novim naglasnim mestom, npr. voda in oda (Peev: 222) < psl. * voda; vol in 61 'Bos taurus' (Peev: 225) < psl. *volV; vOsukin 6suk(Peev: 226) < psl. *voskh; vOn'a in 6n'a (Peev: 225) < psl. *vona; pri psl. *veverica se v prvi zlog vrine -r- vervenca 'Sciunus vulgaris' (Čiflidžik; Peev: 203), prim. tudi sln. praprot< *paprgtb; ohranjena psl. končnica za im. mn. -i, npr. vujci (Verkovic; Peev: 240) k psl. *ujbcb 'materin brat', v kombinaciji morfonološkimi karakteristikami, npr. vräs' (mn.) k vräx (Kulakija; Peev: 237) < *vbrsi 'vrh(ov)i' k psl. *vbrxh; samostalnik m. sp. bälx 'bolha' ob samostalniku ž. sp. bälxa in bälva 'bolha' (Peev: 181) < psl. *blhx^a 'pulex'. Preiterpretacijo slovničnega spola in števila (tj. sr. sp. > ž. sp. oziroma mn. > ed.) najdemo pri samostalniku vt^a^a z manjšalnico \rra^k^a (Peev: 228, 229), preinterpretacijo besednega morfema *-hx- (z nestabilnim psl. -x-) v smislu produktivnejše k-jevske pripone pa pri pridevniku v'e^uk, v'etk^a (Solunsko, Gevgelija, Dojransko; Peev: 204) < psl. *vethxh. Ni pa povsem jasno, ali je v primerih vesel'e 'veselo razpoloženje, veselje, veselica' < psl. *veselbje (Peev: 204) in veseliu 'radost, sreča' (Peev: 204) < *-o (?), pomenska diferenciacija besed dosežena s pomočjo menjave dveh prvotnih alomorfov za srednji spol (tj. -e : -o) ali kako drugače.
Posebej omenimo še pomenske dialektizme, med katerimi so novejši krajevni pa tudi že praslovanski, npr. vojna v pomenu 'vojska' (Peev: 32), glux 'negoden, neuporaben' (Peev: 32, 169), tovar 'skrb' (Peev: 32), blak v pomenu 'presen, svež' (prim. ml'aku blagu 'sveže mleko', verjetno razvito na podlagi pomena *'sladko mleko', tj. v razmerju do kislega; Peev: 141), kar se je najbrž razvilo iz novejšega makedonsko-bolgarskega pomena 'sladek' (kot nasprotje od 'grenek'), dete, d'ate, d'at'ia v pomenu 'sin' (poleg splošnega pomena 'otrok'), kar bi utegnil biti tudi kalk, nadalje kraj 'začetek' (Peev: 32),13 med besedotvorne in pomenske arhaizme najverjetneje spada samostalnik bisrica 'čista, bistra voda' < *bystrica, ki je v makedonščini sicer pogost v imenih gorskih rečic in krajev (prim. Bistrica), itd.
V	besedišču teh obrobnih govorov se je ohranila tudi plast besednih arhaizmov, ki jih Peev definira predvsem kot besede brez lingvogeografske kontinuitete v makedonskih govorih, izpričane pa so v stcsl. in včasih tudi v sosednjih južnoslovanskih jezikih, pogosteje so se ohranile na slovanskem severu. V uvodu (Peev: 36-42) med takšnimi našteva naslednje: gvoz^d 'klin, žebelj' (sersko-kukuško; prim. še stcsl. gvozdb 'clavus', srb. gvozd, bolg. ggvozdej, češ. hvozdej, slš. hvoozd, polj. gwöidi, rus. gvozdb), desi (se) 'zgodi se, primeri se' (kukuško; prim. še stcsl. dešo desiti 'invenire', srb./hrv., stčeš. po-desiti), znoj 'pot' (sersko-dramsko; stcsl. ^noi 'pripeka, vročina', srb. 'pot', bolg. 'pripeka, pot', češ., slš. 'pripeka, pot', rus. 'pripeka, pot', polj. znöj 'vročina, pripeka'), ikra v pomenu 'meča' kot psl. pomenska inovacija na podlagi pomena 'mehur ribje ikre' (gevgelijsko, vodensko, kukuško, kajlarsko, prespansko; prim. v enakem pomenu rus., polj. nareč., slš., češ. nareč. i^a, jikro 'meča, litko'; F.B. I, 209, navaja za sln. še druge pomene), klika 'kliče' (dramsko; prim. še srb., srb. klicati, rus. klikath, stčeš. kličeti), kukuraf 'kodrast' (vas Ambar Koj), kukur^ska 'koder' (Gumendža) < *kokor- (bolg. dial. kokorinka 'koder', kokorinčes 'kodrast', srb. / hrv. kokorav'kodrast', sln. kokora 'pramen kodrastih las';
13 Beseda *krajb v pomenu 'začetek' se pojavlja tudi v drugih slovanskih govorih, npr. v ruskih narečjih (arhangelsko, Vologda, vjatsko, kostromsko), stcsl., srb./hrv., sln. v frazi od kraja 'od začetka' (ESSJ 12:
etimološko verjetno sorodno z rus. kokora, kokorb, k^ok^oryga 'krivo drevo', polj. k^o^ora 'isto' itd.), kotarak 'Felis domestica' (kukuško s pomenom 'maček', solunsko ^otaräna 'mačka', kotur 'maček', sersko divi ^o^i 'Trifolium arvente'; rus., češ. dial., slov. dial., bolg., stsrb.), prav 'dexter' (Verkovic, Solunsko; polj., češ., rus.), setki 'verjetno, zanesljivo' (kukuško; bolg. dial.), tt^ati 'tratiti' (kukuško; srb. tt^at^^i, sln. ^ra^^ti , češ. tt^a^i^i, slš. ^ra^t^t', polj. tracic, rus. tratijo), tupor< * topor- (bolg. dial., sln., zahslov., vzhslov.), udaja, udav'(Solunsko), udeva v pomenu 'pred kratkim, nedavno' ((kukuško; rus. daveča 'pred kratkim'; etimološko povezano s psl. dave 'nekoč'), štaa, čitda 'misli, verjame, domneva' (bolg. dial., rus.). Tem primerom bi bilo mogoče dodati še celo vrsto drugih, npr. gusar 'Anser, gosak' (Ciflidžik) in gäsärok (kukuško; Peev: 294, 301), tj. z dvema razvojnima fonetičnima izidoma < psl. *goseri(k^), kar je bilo doslej znano le iz drugih slovanskih jezikov, prim. bolg. ghser, sln. ^oser, češ. houser, gluž. husor, dluž. gusor, polj. gqsior, g^sior (ESSJ 7: 82-83); boziläk 'mavrica' (enidževardarsko; Peev: 145) < *božbjb lokh z znanimi vzporednicami v bolg. Božij lokh 'mavrica' (Gerov), sln. dial. Bohu lok 'mavrica' (Rezija14; ESSJ 16: 148). Slovar prinaša v treh glasovnih oblikah tudi zaimek bodin, budin, boedin 'noben, nobeden'15 (dramsko; Peev: 145), ki je bil deležen že precejšnje pozornosti. V bolgarskem etimološkem slovarju se za boedin^'6 navajata dva nasprotna si pomena, in sicer pomen 'neki' (zahodni Rodopi, Gocedelčevsko) in pomen 'nobeden, noben' (Gorni Brodi, Sersko; Suho, Solunsko), za zaimek budniček pa le pomen 'nobeden' (Plevnja, Dramsko); besedotvorno se razlaga kot *(lju)bo-edbnb oziroma *(lju)bo-edin(štiz opozorilom tudi na sln. obe-den, nebeden (BER I: 62). Slovenski etimološki slovar (Bezlaj II: 225-226) pa v geslu nobeden 'nemo, nullus' to bolgarsko besedo v zvezi s člankom A. Vaillanta (RES XI: 66) samo omenja.17 V slovarju najdemo tudi (glasovne, besedotvorne) besedne različice, od katerih bi bile nekatere - če sodimo po obsegu in obliki njihovega zunajmakedonskega areala - že stare, tj. verjetno vsaj poznopraslovanske, druge pa so lahko nekoliko mlajše, tj. južnoslovanske, ker so omejene na južnoslovanske jezike ali posamezne njihove dele. Zlasti prva skupina je povezana z vprašanjem o njihovi jezikovnosistemski vrednosti za študij praslovanske dialektologije, saj očitno kažejo na neko fonetično neenotnost slovanskih govorov in na njihovo uporabnost za študij slovanskih selitvenih in migracijskih tokov. Med takšnimi besedami naj omenim samostalnik vas'anicaJvusanica 'gosenica' (Malecki; Peev: 241) < psl. *vgsenica (v slovarju najdemo celo dva krajevna refleksa za psl. -o) in njegovo glasovno različico gaseni'ca (Ciflidžik; Peev: 301) <
14	V ESSJ navedeni rezijanski primer je povzet po B. de Courtenay, Mat. I 66, a zapisan je tudi še boguw lok 'rainbow' (V Bili; H. Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia, San Giorgio, 1992, 277).
15	Peev citira bodin, budin po prispevku B.Vidoeskega, Govorot na selata Plevna i Gorno Brodi, Dramsko, MANU, Prilozi XXII 2, Skopje, 1992, in sicer z dveh mest: takä i selenete stänaxa pa otiduxa pri peštereta i najdüxa dupkata otkade sa vl'äva, amä ne može bodin da fleze täm (str. 65), i ni-vi'd'uväs'a momäta faf-konäka druk budin ot-zmia bäska (str. 80). Poleg tega navaja po P. Lavrovu in J. Polivki, Lidove povidky jihomakedonske z rukopisü St. Verkovicovych, v Praze, 1932, IV, tudi prislov boednac 'nikdar, nikoli' v naslednjih dveh primerih: momiče ni sja užen'uvat, zasto boednač ni sa sja pred slänce omili (str. 284), i boednač ni xi davala slatok l'ab da jade (str. 186).
16	Nasprotna pomena, tj. 'nikoli' in včasih' združuje tudi prislov boedniš (Gocedelčevsko).
17	V slovenski znanstveni literaturi obstaja o tej slovenski besedi obsežna literatura, a brez upoštevanja bolgarske oblike. Že od Škrabčevih razlag ni dvoma, da se je nobeden, noben razvil v 18. stol. šele drugotno, z dodajanjem nikalnice n(-e/-i) starejšemu obeden in oben, ter da drugi del vsebuje števnik > zaimek *edbnh, vendar pa manjka enoumna besedotvorno-etimološka razlaga začetne sestavine ob(e)-. Besedo so razlagali na več načinov npr. iz * ljubo eden (S. Škrabec, pod domnevnim nemškim vplivom), da bi jen (V. Jagic), *obeju edbnh (S. Škrabec, F. Ramovš), *nibo edbnh (A. Vaillant), z abesivno funkcijo prefiksa ob-edbnh (J. Šuman, A. Music, F. Ilešič, F. Bezlaj, M. Snoj), podobno v kombinaciji *ob-j^-jedbnh (F. Bezlaj), čeprav je že Ramovš opozarjal na redkost predpone ob- celo pri pridevnikih s podkrepljenim deminutivnim pomenom (npr. osiv, očrn itd.).
*ggsenica,^'8 kar je oboje etimološko sorodno s psl. * (v)fs^ 'kocina, brk' (Bezlaj I: 163; Snoj: 151). Za pojem 'globok' je podanih več glasovnih oblik, npr. gambok, gamlok, glambok, dlam-bok (Malecki; Peev: 257) in dalbok (Kukuško; Šapkarev; Peev: 381), tj. gre za pridevnik psl. *glgbok-h (< *glombho-ko-, *glumbho-ko- < ie. *gelebh-/*gleubh- 'rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati' (Snoj: 144), znan iz vseh slovanskih jezikov (BER I: 253), vzporedno pa za južnoslovansko tvorjenko *dblbokh < psl. *delb- / *dblb- 'dolbsti',19 ki se med seboj ločijo predvsem po naslednjih glasovnih lastnostih: vzglasni g- oziroma d-, oblika z rinezmom -am- ali pričakovani refleks a namesto psl. *-g- (z morebitno drugotno metatezo glasu -l-) oziroma z refleksom -al- < psl. *-bl-, in so nastale po križanju obeh izhodiščnih oblik. Pridevniški tvorjenki dreban, drebin (Peev: 357) < *drebbnh in droben, drobin (gevgelijsko; Peev: 359) < *drobbnh sta tvorjeni iz dveh prevojnih stopenj ide. korena *dhrebh-, pri čemer je prva izmed obeh izpričana v bolg. in mak. ter (nezanesljivo) tudi na severu v slovinščini dremni 'droben' (ESSJ 5: 106), druga pa je splošnoslovanska in se je na tem območju (Gevgelija) ohranila kot arhaizem. Med arhaizme, ki so izpričani samo iz dela slovanskih jezikov, najverjetneje spada tudi samostalnik v'ajka 'vejica', mn. v'ajki (Malecki; Peev: 198) z vzporednicami v stcsl. veja, srb. vSja, G. veje (Kosmet) in sln. v^ja (Miklošič, Lex. 123-124; Skok III: 572) < psl. *veja, *vejbka < ie. *^e4(H)r 'viti, upogibati' (Snoj: 709).
V tem prikazu sem skušala opozoriti samo na besedne posebnosti govorov, zajetih v slovarju, ki so iz tega ali onega razloga zbudile mojo pozornost, v prepričanju, da bo slovar tudi v prihodnje naš reden sopotnik in - domnevam - kot koristen informativni vir nepogrešljiv tudi na delovni mizi makedonistov, pa tudi slavistov in balkanistov, ki se ukvarjajo z lingvogenetskimi in arealnimi vprašanji in fenomenologijo jezikov v stiku. In če res drži jasna in nespodbudna ugotovitev B. Vidoeskega iz pozdravnega nagovora na znanstveni konferenci v Skopju (1993), da so slovanski govori v Egejski Makedoniji po poldrugem tisočletju svoje živosti zdaj v fazi ugašanja, ker so številne makedonske vasi izpraznjene in prebivalstvo razseljeno po drugih jezikovnih okoljih in ker slovanska govorica izginja tudi pri govorcih, ki ostajajo v domačem okolju (Vidoe-ski, [zb,] Makedonskite dijalekti voo Egejska Mak^edonija, Skopje, 1994: 7), bo ta slovarski projekt Koste Peeva gotovo na edini še mogoči način pomagal kljubovati zobu časa.
Alenka Šivic - Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani
18	Glasovna oblika *vgsenica je izkazana v bolg. vhsenica, sln. vosenica in vosenica (Pl II: 787) ter polj. wqsienica, medtem ko je glasovna oblika * gi^senica, ki je npr. moskovski slovar slovanskih jezikov ne uvršča v geslovnik, izkazana v: bolg. ghsenica in ghsenica, srb./ hrv. gusenica, sln. gosenica, češ. housenice, gluž. husanca, dluž. gusenca, polj. gqsienica, rus. gusenica; etimološko sta tvorjeni iz psl. *osh 'brk'.
19	Srb./hrv. oblike dubok duboka (Vuk), dumbok (čak., 16. stol., Istra, Glavinic, 1702. l.), dhbok dhböka (Kosmet, čak.) (Skok I: 450), in bolg. dlhbok, dhbok, dlhbok (BER I: 400, 455).