Leto UL&Vll., št. 23
Lfabffaoa, ponedeljek 26» marca 1945
fA NAROČNIKA
UR
UREDNIŠTVO, UPRAVA rN INSERATNl ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL. 5 MILEFON  ŠT.  81-22. 81-2^,  «1-24,   51-25 tal »1-»
PONEDEUSKA IZDAM „JUTRA
CT' tt VSAK PO—Jt KOT
Die Aawehrschlacht an der RheinSront zwischen Rees und Dinslaken
Schwere Veriuste feindlioher Luftlandet seher Anshirm im Kampfabschnitt Kiist Angrifie unter hohen feindliehen Panzor
nafen, Danzi«j
Ans dem Fuhrerhauptquartler, 25. Marz.
DNi3. Das Oberkoramando der Wehrmacht gibt bekannt:
In Ingarn setzt der Felnd zwdschen Plat-tensee und Donau unter Einsatz starker Panzerkriifte seine Angriffe fort. VVahrend er im Raura von Ves/.prom und nordlieh Zirc Boden gevvinnt-n komate, blieben seine AngTiff«' bel Kisbt»r und s&dUck der Donau im Ab\vrhrfcui»r Hogen. In harten Wald-kampfen rereitelteii imsere Verbande im slowakiscnen (iobirge bei Neusohl erneute feindiiclie Durchhrucbsvcrsuche.
In Schh sirn di-hnti'n die Bolschr^visten ihrr Angriffe auch auf die Itiiume Sohrau und Strehi< n Su1 uurdt n unter Ab-
sehuss von 15 Pauzom abgeschlagen. Auch die Besat/nngcn der Fisttmjr *n Brt-^bui und Glozrau \viesen  erneute Antrriffe »h.
In den Masten drei Tagen srh* -itcrte im Kampfal>scl?nitt liustrin der Anstnrm siar-ker Enfanterie- nnd Panzerverb&nde der Sovvjets an der StandhaftigkeH nnsorer Di-vi-;onm. t?ber 200 feindliehe Panzer \vnr-den abgrscbessen.
Bei Gotenhafea und Pnnzig und an der Knste des Priseben Fnff«, bej Heiiigenbetl, STiff der Gegner mit starke« Panzerkrcift.-n und nnter hobem HfnnffIon'ifliinnta \veiter an. In den nooh anhn ttenden sch\veren Kiimpfen wurd«»n gestern vrieder 153 Panzer vernletatet, davon aflein im Absehnitt der 7^. Infanteriediviaion 24 durcli Panzer-faust.
Aneh in Knrlnnd nahmen din EoIschewl-sten ostlleh Lil>au ibre Angriffe wieder auf. Sie blieben his auf einen geringen Einbruch crfolg-lof. Xoreo«tHeta Fraupnburg und BordnrestiHcli Doblen erzielten die So-wjet« trot*» nnvcrnnn lert starken Krafte-einsarzrs k°in:n Oclande^revrlnn,
I>i»> J.nft \* * ffe srriff an dor Osrrfrorrt Trnj>TKn:».nsammh!ng:en nnd Nachselmbver-
hlnduneron an. Sle Mtete ueitere S5 Panzer ausscr Gefecakt umi brachte 51 Flagzeuge
znm A?>stTiT-z.
An d«*r  7"! be'n-FVont  jrrri.*»chen Rees und
Dinslaken tobt die AbwehrschIacM gegen die dort angTeifende 2. engilsehe und T«dle der amerficAnlsenei] 0. Amrn4. In einzelnen đUbsclmltten konntr der Foind, der erhebll-Vorliist-o erfirt'. d««n Hhoin fiI>orsohrel-teii umi in unsor Hanptkauipff«'ld eindrin-
v n. Beldersett^ Wesel, bi des^m StTiisHen
hfft;^ q:r!i-':mpf{ \'-ird. warfen imsere Trup-p- n dem Gegner \vioder ivnf da« Rheinufor znriiek.
Im PtOrken nn.«erer Stelbjn«rrn nm Xfe-derrb^Jp sfnd am gestrbjen Vormittn^ die Rn^rlander euos der Luft s:elnnd*>t. Pnsere fiir d1oj*nn Fall bereiterohaTtenen Verbande
nrppen am Niederrhein — Bolschewist1-rin gesoheitert — Starke so-vvjetisehe verlusten in Ungarn, Schlesien, Goten-und Ileiiigeiibeil
schossen ans einer Gruppe von 121 Lasten-seglern noeh vor der Landunp 50 ab und ging^en nim Angrif f aiif die feindlichen LuftJandetruppen iil)er. In den gestrigen Mittaffsstunden setzten ausserdem die Amerikaner zviisehen der unteren Lippe und drr unteren Kuhr starkere Kainpfgrup-pon ans der Luft ab, die gleiehfalls von mebreren Seiten angregriffen werden.
\Vf^»tlieh Sir-gburg zerseblugen unsere Tmppen angreifende feindliehe Bataillooe. An der gesamten Front z\visrlien Hennef und Nemvied hiilt der starke Druek der nni-rikanlschpn 1. Arrmee an. ttstlieh Xeu-nded drang der Feind tiefr-r in unsere Ste!-lungen eiii. Bei Braubaeh, Boppard und St. Goarshausen sind heftige Gi^feehte mit araorilianisohen Stosstn:pps im Gange, die unter NebeJscbntz mit Sturmbooten iiber den Strom setzten,
Die Sihlaeht im Briiekonkopf ostiich Oppenheim nahm an H»ft?«;keit zu. Aus drm Kaum von Griesheim stossen die Amerikaner iiber Pfongstadt vveiter vor. Fnsere Rampfsclnvimmer beschadlgten eineKriegs-briioke bei Oppenheim sehwer.
Dif» tnpfere Besatzi'ng von Ludrvigshafen vorniehtete aueh gestern noeh zah'reiehe Panzer nnd hat sich nunmehr auf dem Ostufer des Rheins zur Vert^idig-uns: ein-geriehtet. Z^-Lseh^n Spe ver und Lauter-burg im TTnterei<r»ss steben nnsere Divisio-nen in seh\veren Kiimpfen vor allem um Germer«Jie4m und W6rth am Rheln, wo 17 Panzer abgesohossen ^vurden.
In ItnMen besehrankte sieh die Kampf-tiitiglceit aueh gestern auf lebhafte beider-seit;Te AufltlJirung. ^
Die Abv.ehrkiimnfe nm Biha^ in West-kroatien grnen weiter.
Von K'--!nfahrr.eii^-eTi der Kr1«^gsrmrlne, die 7.xrr Ft-^knmpfitng: der BandentatJerkrit im   dalmatinisehen   Inse!gebiet . eincresetzt
sind, v.nrdcn 13 Fahrzeuge versonkt oder
auf gebracin^
Ff ii.stcnfrarte rien von r?Tu><*r>s vprtriphen leichte feindliehe SeesrreltkrSfte, die den Hafen der Insel Calchi anzulaufen ver-suehten.
Angriffe angioamerikaniseher Terror-bomber riehteten sich gegt-n Berlin, N"ord-ue*t leuts<.li3and und ivsonders gegen front-
nahe Orte an der Rulrr und Niederrhein. In der Nacht waren nnr schvvaohe feindliehe Verbande iiber dem Reieh. Luftvertel-dlgnagntri Sftc    schossen    naeh bLsherigpen
MeUlungen 4€ Flugzeuge ah.
LnftveTtekiignngskrafte drr Kiiegsmarl-ne braehten iiber dem sudnorvre^lsehen Kiistengnbiet vreitere 10 feindliehe Flngzeu-ge z um Ahsturz.
C^aitsbisa bitka na frajlšču oh Rsnu med Eees^m in Dinslakenom
Te*žke izgubr so vrti h i h Čet Izkrcani viški naval na bojnem odseku Kiistrina z visokimi so^Tažnikovimi oklopnjikimi
Gdinji, Gdanskn
Fimierjev giavni stan, 25. marca. (DNB) Vrnovno povt»lji»tvo oiDoroženih sil javlja:
Na ^lad&arsiccm je nadaije«-aJ sovražnik s svojlii.ii napadi med Blatnim jezerom m Dnnavora z uporabo močnih okk>pnMkih sIL Medtem ko jv- na pcKlrot-jn >i«iprcma in severno od Ziroa napredoval, so obtežali njegovi napadi pri Kistn-rju in južno od Dunava v obrambnem ognju. V trdih gozdnih bojih so preprečili naši oddelki v slovaškem pogorju pri Banski Bistrici ponovne sovražnikove probojne poizkuse.
V Sleziji so razširili boljsevlki svoje napade tudi na področje Sohraua in Streh le na. Bili so z uničenjem 75 clclopnikov odbiti. Tudi posadki trdnjav Breelau in Glogau sta odbili ponovne napade.
V posit'dnjih ti-eh dnevih se je izjalovil naval močnih sovjetskih pehotnih in okk>j»-niških oddelkov na bojnem odseku pri Rustrtnu ob vztrajnosti naoih divizij. Lni-eili smo preko 200 sovražnikovih okiopni-kov.
Pri Gdmji in Gdansku ter ob obali zaitva Frisches Haff pri Heilii;eubeilu je nasprotnik nadal.je napadal z močnimi oklopniški-mi silami in z veliko uporabo streliva. V še trajajočih bojih smo uničili včeraj zopet 153 ol ;..t,:iikov. od tega samo na odseku 73. pehotne divizije 24 z oklopniško pestjo.
Tudi v Kuiianuiji so začeli boljševdvi zopet napadati vzhodno od Libave. Napadi so bili razen majhnega vdora brezuspešni. Severovzhodno od tranenburga in severoza-padno od Doblena niso dosegli Sovjeti \ kljub ui»orabi nezmanjšano močnih sil nobenega aspeiia«
Let al i je napadlo na vzhodnem bojišču zbirališča čet In oskrbovalne zvese. Onesposobilo je 7» boj nadaljnjih 35 okiupnikov ter sestrelilo 51 letal.
Na bojišču ob Renu med Reesom in Din-llntrmimj divja obrambna bitka s tamkaj napadajoeo drugo angleško in deli devete ameriške armade. Na posameznih odsekih je sovražnik, ki je utrpel občutne tegobe, prekoni i! Ren ter vdrl v naše giavno bojišče; Na obeh straneh VVesela na čigar ces£aii se silovito borimo, so vrgle naše čete nasprotnika zopet naz^ij na obrežje Rena.
Včeraj dopoldne so pristali Angleži ir sraka *a hrbtom naših postojank ob spodnjem Renu. Naši za ta primer pripravljeni oddelki so sestrelili iz neke skupine 121 tovornih jadralnih letal se pred pristankom 50 letal tea- prešli v napad proti sovražiiiko-Tim četam izkrcanini iz zraka. V včerajšnjih opoldanskih nrah so izkrcali razen tega Američani med spodnjo Lippo ter spodnjo Rohro iz zraka močnejše bojne skupine, ki smo jih prav tako napadli z vrč strani. Zapadno od Siegburga so razbile naše napadajoče sovražnikove bataljone. Na
h iz zraka ob spodnjem Renu — Boljše-se je izjalovil — Močni sovjetski napadi
izgubami na Madžarskem, v ŠiezijL pri in HeHigenbeila
vsem bojišču med Hennefom in Neuwiedom se nadaljuje močan pritisk prve ameriške armade. Vzhodno od Neuvvicda je vdrl sovražnik globljo v naše |>ostojanke. Pri Brau-bacho, Boppardu hi S t. Goarsbauseiiu so v tekn silni boji z ameriškimi napadalnimi skupinami, ki so z napadalnhni čolni pod varstvom megle prekoračile reko.
Bitica na predmostju vTzhotuio od Oppen-| hoiina je postala sllovTltejša, Iz področja Grieshselma so prodrli Američani preko Pfnmjstadta. Naši bojni plavalci so težko poško.ali nek vojni most pri Oppeuheimn, Hrabra posadka Ludvvigshafena je tudi še včeraj uničila števime oklopnike in se je sedaj uvrstila v obrambo na vzhodno obrežje Rena. Med Speverjem in Lanterbur-gom v spodi»ji Alzaciji so naše divizije v težkih bojih predvsem za Germersbeim in VVorth ob Renu. Tu smo uničili 17 oklop-nikov.
V Italiji se je omejevalo bojno delovanje ta<li včeraj na živahno obojestransko izvid-
ništvo.
Obrambni boji za Bibač v zapadni Hrvatski trajajo dalje.
Majhna vozila vojne mornarice, ld jPa uporabljamo proti delovanju tolp na področju dalmatinskih otokov, so potopila ali zaplenila 13 vozfL
Obalne baterije Rhodosa so pregnaJe lahke sovražnikove pomorske sile, ki so skušale pristati v luk? otoka CaSchi.
Angloameriški teroristični bombniki so napadli Berlin, severnozapadno Nemčijo in posebno kraje v bližini bojišča ob Ruhri in spodnjem Renu. Poncei so bili samo šibki sovražnikovi oddelki nad Nemeijo. Zračne obrambne sile so sestrelile po dosedanjih poročilih 46 letal.
Zrnčno-obrambne sile vojne mornarice so sestrelile nad južnonor^*eškim obalnim pod-ročjem nadaljnjih 10 sovražnikovih letal.
Esji na zapadu
Berlin, 25. marca. Mednarodni poročevalski urad javlja z zapadnega bojišča:
V zvezi z že javljenim prićetkom britanske veleofenzive ob spodnjem Renu so izkrcali Angleži na nekem področju za nemškim bojiščem, ki ga iz razumljivih razlogov ni možno imenovati, iz sraka s prevoznimi letali in jadraJnirni letali nekaj sto mož. Tamkajšnje nemške čete so takoj prešle v napad, obkolile britanske sile ter jih večinoma že uničile. Posamezne skupine sedaj osredotodono napadajo. Na obeh straneh vVeaela so poetaii boji v današnjih jutranjih nrah stlovitejgi. Britanske izgube so zaradi gostega nemškega topniškega •">gnja visoke. Nemci so potopili nad 100 napadalnih čolnov.
Izdana Poljska
Poljska je žrtev brezvestnih vojnih hujskače?
in Amerika sta jo izdali Sovjetom
ženeva, 25. marca. Februarja leta 1942. je sestavila poljska begunska vlada v Londonu nek odbor, tako zvani »Poljski narodni odbor«, ld je imel 2G članov ln ki naj bi imel nalogo pomagati poljski begunski vladi kot neke vrste parlamentarno telo. Kot javlja poljska telegrafska agencija, je sedaj predsednik Raczkijevvicz na predlog ministrskega predsednika londonske poljske vlade Arcisze\vskega razpustil ta poljski narodni odbor v Londonu. V kratkem nameravajo sklicati nov odbor. Razpust tega narodnega odbora utemeljujejo z nujnostjo, da bi lahko zastopali odposlanci v tem odboru čim širše kroge poljskega naroda. Pri tem mislijo tudi na predele, ki so jih v poslednjem času zasedli Sovjeti.
Kakšno praktično politično vrednost bo imela ta nameravana reorganizacija londonskega poljskega narodnega odbora gotovo ni odvisno samo od volje londonskih Poljakov. Moskva bo imela ori tem
važno besedo. V zvezi s tem poročilom je zanimivo pisanje portugalskega lista >Voz^ o usodi Poljske. List poudarja, da zavezniki vedno bolj potiskajo poljski narod v kot. To je tem bolj čudno, ker je bila Poljska prvi zaveznik Angležev. Američanov in Sovjet ov in ker so ravno zaradi nje napovedali vojno. Sedaj ta ista Poljska ne bo niti več zastopana na konferenci v San Fran-ciscu.
Na drugi strani pa postopa Sovjetska zveza na bi-šem poljskem ozemlju z nji lastno brutalnostjo in brezobzirnostjo, a Anglija in Zedinjene države še zdalrć niso v položaju, da bi lahko to preprečile. Pri tem pa je treba tudi ugotoviti, da nobena
izmed manjšin, ki živijo na področju vzhodno od Curzonove črte, nI zadovoljna s so-vietizacijo tega področja in si tega tudi ne želi.
Portugalski list končuje s stvarno ugotovitvijo, da Poljska ni le žrtev vojne, marveč tudi žrtev miru. To ima List prav, kajti Poljska je žrtev brezvestnih vojnih huj-ekaeev.
Rešitev šele po vojni
Bern. 25. marca. Zaradi moskovskega zadržanja je malo verjetno, da se bo Poljska udeležila konference v San Franciscu. Moskvi se nikakor ne mudi, da bi pospeševala v Jalti sklenjeno novo sestavo poljske vlade, ki je predpogoj za povabilo v San Fiancisco. Z istimi Poljaki, ki so jih uporabili, da so lahko pričeli s to vojno in ki so jih z garancijo, ki pa so jo medtem preklicali, nahujskali v vojno, postopajo sedaj kot z narodom drugega razreda. Poljski tednik t Jutro PoljskU. ki je blizu Mi-kolajczvka. odkrito ugotavlja, da zavlačujejo v Lublinu in Moskvi vso zadevo v nedogled ter da se ne trudijo uresničiti sklepov jaltske konference. Londonski dopisnik švicarskega lista »Tat« piše. da sta Anglija in Zedinjene države sedaj v neprijetnem položaju, da ne moreta povabiti k moskovskim razgovorom poljskih sil. ki uživajo njihovo zaupanje in ki so pripravljeni na kompromis z Lublinom. V Londonu malo upajo, da bi bil ta spor, ki so ga hoteli rešiti prvotno pred konferenco v San Franciscu. odstranjen pivi koncem vojne v Evropi.
„Na*silaa morala" ZejHnSenlh 3ržav
Lakota, teror in druga sredstva za iztrebljenje civilnega prebivalstva so izrazito
ameriška
Berlin 25. marca. Britanski zunanji minister že od nlcedaj ni imel pot>ebno srečne roke v izbiri svojih argumentov. Sedaj je, kot znano, odkrito priznaj v nekem govoru pred škotskimi konzervativci. da ja vodila Anglija tri svetovne vojne, da bi preprečila združitev Evrope. V resnici pa je Anglija v ta namen sprožila več vojn. Kot je izračunal Italijan Scarfoglio, je bi-
lo teh vojn najmanj 13, med katerimi je posebno važna krimska vojna, ker nudi zanimivo primerjavo med sedanjim in takratnim angleškim stališčem glede vprašanja Dardanel. Napadalne vojne iz povsem sebičnih interesov so značilna sredstva ne le
britanske, marveč tudi ameriške politike. Kratko pred izbruhom druge sveCbvne vojne je ugotovil ameriški zgodovinar Pratt v The American Mercurv«. da so Zedinjene države od ustanovitve vodile nič manj kot 150 vojn. Samo dvakrat v teh vojnah so bile Zedinjene države v defenzivi, kajti samo dvakrat so bila zasedena ozemlja ki so bila nesporna * posest Zedinjenih držav. V stotih od 150 primerov, tako ugotavlja izrecno ameriški zgodovinar, so bile ameriške čete brezdvornno ne i z zvani napadalci. Vsa združitev Zapada, tako pravi dalje, je bila veriga prelomov dogovorov, pri katerih so z najgrozovitejSimi sredstvi napadali in Iztrebili Indijance. Najznamenitejši primeri tipičnih roparskih vojn so Panama, Texas ter (leta 1898.) sramotna vojna proti šparuTl Pratt nato opozarja, da niti poklicni lažnivi ameriški šolski zgo-dovinarli niso mogli ovreči čistega roparskega značaja teh vojn.   Posebno važna
iznajdba
Je ugotovitev Prat ta glede na sedanjo vojno: ^často barbarstvo je bila edina vojaška nujnost za polete ameriških bombni-ških jat, ki so v septembru in oktot ru leta 1918. metale bombe v vsaki lunini noči nad nezavarovana mesta Stuttgart in Karlsruhe.c Končno ugotavlja Pratt, da se lahko Zedinjene države hvalijo, da so one Iznašle   satansko   sredstvo    blokade proti
vsemu prebivalstvu, vojakom in nevoja-kom, z izrazitim ciljem, da bi z lakoto iztrebili  žene   otroke in starce. Ta način
vojevanja imenuje Pratt povsem ameriško
iznajdbo, ki so prvič uporabljali v državljanski vojni in kasneje (1898. in od 1914.
do 191S.) z velikim uspehom proti Spancem in Nemcem. To je torej, tako poudarja ta mož, ki se dobro razume na zgodovino svoje dežele, zgodovinsko ozadje narodne morale Zedinjenih držav. K tej ugotovitvi lahko pripomnimo, da je rodila *ta narodna morala« Bele hiše v sedanji svetovni vojni še slabše in smrdi ji ve jše sadove.
S točk hol m, 25. marca. Britanski hst »Catholic Herald« ugotavlja, da je anglo-ameriška politika napram Sovjetski zvezi popolnoma idiotska. Ta politika je odgovorna za to, da se je lahko boljševizem razširil preko vzhodne in jugovzhodne Evrope. Postopanje z Belgijo, Nizozemsko, Italijo in Španijo je ustvarilo tako labilne razmere, da bo Moskva z lahkoto dosegla prednost. Anglija odbija deželo za deželo, samo da bi ustregla Sovjetski zvezi,
Krvavi nemiri v Jnžni Italiji
Milan, 24. marca. V južnoitalljanskln provincah Kalabriji in Apuliji so se dogodili poslednje dni resni dogodki. Neka močno oborožena zločinska tolpa je z roparskimi napadi in umori terorizirala civilno prebivalstvo. V Gauconiji so ubili duhovnika, v več drugih krajih župane. Liberalno časopisje piše, da so odgovorni za ta teroristična dejanja komunisti. Bonomijeva vlada je odredila takojšnjo preiskavo, vendar doslej Še niso mogli ugotoviti krivcev. V pomiritev zelo razburjenega javnega mnenja je podala Bonomijeva vlada uradno izjavo, ki pravi, da je prišlo do teh dogodkov zaradi izredno kritičnega prehranjevalnega položaja ter kot posledica prernirja in razpusta vojske- Liberalno časopisje, ki s to izjavo nI zadovoljno, zahteva drastične vladne ukrepe za potlačitev nasilnosti, ki jih organizirajo komunistL Oba vodilna
liberalna Usta >Risorgimento LIbero-t in >Popolo« izjavljata, da je brezdvomno, da so krivi teh dejanj komunisti. Razvratna dejanja komunizma bodo dala samo reakciji novega zagona,
Milan, 25. marca. Nemiri, ki so se dogodili meseca februarja v sicilskih provincah Ragusa in Agrigent, so zahtevali 38 mrtvih in 86 ranjenih, javlja »Lavoro-c
Milan, 25. marca. Kakor javljajo iz zanesljivega vira, je zopet pričela delovati zloglasna tajna organizacija Mafla, ki je desetletja z roparskimi napadi ln nasilnostmi terorizirala sicilsko prebivalstvo in ki jo je likvidiral fašizem. Bonomijeva policija ni v stanju, da bi se uspešno zopersta-vila tej daleč razpredeni zločinski tolpi, ki sestoja v glavnem iz dezerter je v iz vojske in pobeglih kaznjencev.
Demcitstracije lačnih v Parizu
Stookhoim. 25. marca. Kot javlja britanska poročevalska služba, se je vršila v Parizu demonstracija žen. ki so se podale od Bastille do zgradbe mestne uprave ter klicale: *2ivimo od zraka!-? Tudi'z drugimi vzkMki so izražale svoje nezadovoljstvo s sedanjim položajem. Kot javlja pariški radio, je izjavio francoskr preliianje-valno rninsitrstvo, da namerava neka skupina <mišljeni so naravno zelo aktivni ko-munsitični elementi) v Franciji, politično izrabiti sedanje pomanjkanje.
Ustavljetti l&ti v Riftmsttifi
Dunaj. 25. marca. Kakor javlja agencija Tass iz Bukarešte, je prepovedalo rumun-sko propagandno ministrstvo izhajanje lista 3-Timpul«. ker je objavil na prvi strani neko poročilo, da sta glavni odbor delavskih združenj državnin nameščencev ter generalna delavska federacija zahtevala razlastitev nepremičnin v rumunskih mestih. Bukareštanski listi so morali objaviti kategoričen demanti generalne delavske federacije. U pravi, da je članek lista Timpul« gola izmišljotina reakcionarjev. ki hočejo kompromitirati delavska združenja. Dva Tista sta bila ustavljena za en ian. ker sta rxmatisriila ta članek Bsta >Tlmpu?«. Propagandno ml niste rstvo je tista vTlmpui« prepovedalo te devet
nadaljnjih provincijskih listov, med temi »Avintul«. Prepovedali so tudi izhajanje lista ^Romania nova« v Sibiu! čigar izdajatelj je bil Maniujev sortxinik.
šest ministrov za oskrba, a nohene oskrbe
Učinek obstreljevan fa z nemškimi letečimi bombami
Stockholm, 24. marca. Namestnik voditelja laburistične stranke Arthur Green. wood je v spodnji zbornici ostro kritiziral vladni erradbeni načrt, »če n'- ebivr' ' §est;h letih vojne v naslednji zimi ne bo imeto niti najnavadnejše strehe nad glavo, bo to dovedlo do pomembnih socialnih motenj«, je izjavil Greenvvocd. Od anglefikih vojakov z bojišča se ne sme pričakovati tako je izjavil Greenvvood. da bi se obnašah* kot ponižne domače mačke, če se bo. lo zagrenjeni in Jezni nekoč vrnili domov
Greenwood   je   opozoril   vlado   na to * skrajno resno vprašanje« ter očital vladi da je potrosila v poslednjih treh letih toliko časa. da tega časa v naslednjih 10 letih ne bodo mogli dohiteti. Namesto šeetJh rrunistrov, ki se kakor koli bavi jo z vpra šmnjl gradnje stavb, bi se naj raje en san. nrdnk*er   bavll   izključno   z vprašanjem kako bj odstranil Škodo, nastalo zaradi ob. streljevanja nemgk'h letečih bomb. Siline pritožbe so iznesti člani veeh strank.
Politika izvršenih dejstev
Kakor smo že poročali, so komunist: organizirali demonstracije svojih pristašev proti kralju Petru v vseh krajih »osvobojene« in v on-ib predt-lib bivše Jugo^iavie. ki jih titovci strahuj ej o, ko je ta izrazil svoje pomisleke proti sporazihrmi Tito-Subašič glede namesrrrrištva. vlade m zakonodajne oblasti. Te izrazijo kcJnun^sične demonstracije je Tito oznaćil kot obči narodni »puedcusni plebiscit« o obliki vladavine.
Slovensko komunistično glasUo »L-jtri-ska pravica* z dne 26. januarja t. 1. poroča, kako je potekel ta »poskusni plebiscit« v posamezna h predelih, ki jih ko<mu-n',-.: označujejo za »i»svobojeno ozemlje«. Glede naših krajev pravi: »V Sloveniji se nadaljujejo po vseh krajih demonstracije. Na Primorskem se je ljudstvo iz Cerkna in oko ico zbralo na protestno zborovanja. Tisočglava množica je manifestirala za AVNOJ   n obsodila izjavo kralja Petra.«
Kako p en t a no« se je na-o ljudstvo udeležilo tega •"p*>skus7^e^a plebiscita«, je razvidno iz dokumenta Propa^gaaklne komisije OF za severno Primor-ko z dne 18. januarja t. 1., ki se clasi: »Vsem propagandnim, komisijam OF. Podil jamo vam 100 letakov. Poročajte nam o u-pehu nase prop 'vgr m de. Pošljite nam nemudoma poročilo, kako je nase ljudstva sprejelo izjavo kralja Petra Ln kaka ^ je pr vas izvedla kampanja proti kralju. Na vsakem zb rovanju n p/ec*tal: r odobril r*-*- 'luci jo po vzorcu, le vam je btf posten. Tako resolucijo naj nam pošljejo naš«, or-
tanizadje OF.«
Iz tega se vidi. da °o izvedli komunisti Sipoko naerino prt.p;.£ rd> prot* monarhiji kljub ponovnim BBgotM a "lom. da bo »vprašanje kralja rn monarhije r-šii narod sam s svobodno voljo po osvobodHvi vse dr-ferve*. Merftem je seveda na ^a«rvobo;enem
ozemlju« neoVinuaano dvigniti besedo v korist monarhične obifloa vladavine Iz »osvobojene« Srbije še r.i^mo slišali takega glasu, čeprav ie izključeno, rla b» čez noč ne bilo v tej t; ko m- e <> m -nnrh cjjO
razpoloženi deželi nobenegB monarh ista
več. To je le dokaz, krko vel.ka je »svoboda« tam doli v jnJsVj ljudovlodl«. Tega gl.'»--u ni^nao s!-iš.;' r\l\.[ pn imenovanju kraljevega namestrdstva, ki bi vendar bilo dolžno varovati avtoriteto 'ln zastopati ustavne pravice odsotnega kralja
Iz Titovega istovetenja komunističnih demonstracij   proti   Petr-u   s »noiskusrtim
plebiseinm* o monarhlii [aano izhap njegov kmčrv n:.m?n. Ki.jnb formilnlm sklepom AVNOTa im .crpor->zvimom Tito-Šub-*-šič, ki določajo, »da dokončni sklon o državni tired;tvi napravi ljudstvo sanvot, smatrajo komiui:>*ri to vprašanje n dejansko že rešeno v smislu »poslcusnegi plebscitar, ki ga bodo mordn dali nekoč le se formalno petrditi »narodu«.
Poba vili smo se malo ob&;r ?j' s komunistično taktiko nnpiam krn'ju Prt.*u m o vprašanju bodoče vlodoA-ine. Ta primer namreč spet enkrat jasno fcaŽa, Isalco zasledujejo komunisti v vseh bistvenih vprašanjih potftfiso izvršciiih dejstev. Kljub ^lepilnim zngotovi.om, da ne bodo narodu prejudicirali nobene rešitve, so to vendar storili v prsn^ najvažnejših vprašanjih polit jčne ureditv^e »osvobojenega ozemlja« od oblike vi 1 vn?. Eaficonođajne >n izvrsne oblasti do upravne razdelitve države. Vse to »o • butni kot manjšina, brez zaslišanja ljudske volje, rw temelju svoje nasilne ki od zunaj podprte revolucije. Sporazumi Tito-ŠubaiHč so nezdružljiva mešanica ustavnosti in revolucije. V kolikor so komunisti pristali navidezno na nekatere formalne konceh'j o. so to storili
v zavesti, da te trenutn« besedna koncesije v prav n čemer ne ogrožajo končnih ciljev njih revolucije.
To pa velja tur$ za vse dnijje p#moge javnega živi jen ia. Tudi tu pristajajo komunisti začasno Se na razne koncesije, da
vi ove čim več kalinov, katerim zagotavljajo, da bo »ljudstvo« samo, ko bo prišel čas, odločilo o gospod a-r.-ikem in sci al nem ustroju. Kakor pa v pogledu vladavine, bi komunisti, če bi res zavladali, postavili ljudstvo tudU v vsakem drugem pogledu pred izvršena dejstva, ki seveda ne bi bila drugega, kakor radikalna izvedba komunistične doktrine. Snekidnn+ski sirnpntizerji O F naj v lastnem interesu prav resno razmišljajo o tem. Će so še zmožni stvarne presoje, bodo spoznali, da je tudi za nje kakor za ves narod le ena sama alternativa: ali komunizem z vsemi svojimi skrajnimi posledicami, ali pa narodna stvar in zato brezkompromisna nepopustljiva borba proti komuni zrnu.
V London« kujejo načrte za nadaljnje zasužnjenjs Indijcev
Bangkok, 24. marca. Iz New Delni ja javljajo, da je indijski podkralj, lord Wavell, na poti v London, kjer se bo razgovarjal z britansko vlado. JVfinistcr za Indijo Ame-ry je izjavil v zvezi s tem, da bodo pri teh razgovorih razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Indije glede njenega boja pro-* ti Japonski.
Iz tega je po^ermo ia-«*no razvidno, rla } računa Anglija nadalje s pomočjo Indije l  v vzhodnoazijskem boju. ne glede  na to, ,   aH to Indije^ hočejo ali ne. Na vsak na-i čin je Angliji anano, da hočejo obdržati Indijci svoje glave za sebe. Zato se trudi Amery. da bi se jim prikupil Izjavil je, dm bodo na razgovorih z vVavellom obravnavali tudi vprašanje politične bodočnosti Indije. Pomjdba Stafforda Crtppaa še vedno velja. Svetohlin<«ko je pripomnil Amerv. da so v Londonu vedno močno obžalovali da se merodatni politični faktorji v Indiji se vedno niso sporazumeli glede obojestranskega načrta  Te besede «»o aa hmavskeea ministra aa Tndlio  Izredno  »načllae. <?e nadomestimo besedo »ob£a!tr|ejo« s x»e veselijo«, potem dob«mo nravilno zadrianie Amervja ter sploh londonske vlade k S-i dijskemn problemu.
ran 2
»SLOVENSKI   NAROD*, ponedeljek, 26. marca 1945
Stev. 13
va&imo sami sebe!
- o^ka vojna spravi normalno življenje iz r.otežja. V večjem ali manjšem obsegu ^javljajo razkrojevalne težnje na vseh •ejih, zlasti tudi na družabnem- Zato vojna ni samo vprašanje vojaškega, t    vjuiat^ko-političnega  In gospodarskega I. oviranja, marveč tudi socialnega, Ne posega namreč samo v zunanje, več ali manj formalne odnose, ki se pojavljajo v zvezi s preurejevanjem političnega obličja sveta, ampak močno vpliva tudi na notranje odnose v družbi, na njeno strukturo, v vprašanje odnosov človeka do sočloveka ter istočasno tudi na duševnost človeka samega.
Tudi pri nas je vojna povzročila stanje, ki nam povzroča resne skrbi. V nemali meri je k temu pripomcg-ci Se komunizem, ki izrablja vsako vojno za poizkuse proletari-
j^icije, boljševizacije ter splošnega razkro-jevanja družbe in človeka, da bi s tem
ustvaril primerne pogroje za uresničenje svojih socialnih in političnih misli. Vojna in
poizkus komunistične revolucije pri nas sta povzročila takšne družabne iii osebnostne prepade, da imajo prav tisti, ki opozarjajo, kako nujno bo treba čim preje in z najboljšimi sredstvi pristopil ne samo k tvarni, marveč tudi duhovni in moralni obnovi nn5e dežele in našega človeka. Nnš človek je izgubil svoj miselni ln delovni kompas, ki ga mora zopet najti.
Slovenci smo posebno dolžni, da se v tem pravcu lotimo nclahkepa in nehvaležnega del'«. Razumljivo je. da taksno pre-snavljanjc ne more biti dokretirano, ukazano. Duševno področje človeka je preveč zapleteno, da bi moglo pomagati splošno nasilno pravilo, po katerem naj bi se s mi-tiskom ali zgolj zunanjimi propagandnimi sredstvi izvršila množična preobrazba človeka. Nobeno nasilje nad duševnostjo člo^ veka ne bi rodilo željenih sadov. Občutljive naloge se bo treba lotiti z velikim psihološkim poznavanjem vzrokov, ki so dovedli do takega stanja, treba bo skrbno oceniti duševnost našega človeka in umeti z dobrohotno prepričevalnostjo vzbuditi in utrditi v njem gotovo še vedno latentne dobre sile in lastnosti, katere je v sedanirvpi Č2su zaradi izpostavljenosti hudim ideološkim preizkušnjam, bobnim, nestvarnim in razdiralnim težnjam pokrila plast človeka ponižujočih lastnosti. Le sredstva, ki vplivajo prepričevalno na dušo, srce ln razum človeka, bodo sposobna, da gči reš.jo moralnega razkroja ter zopet povrnejo na pot moralnega in duševnega' zdravja.
Danes ie t^žko pristopiti k tej nalosd t?ko temeljito in takem obsegu, da bi se skoraj pokazali vidni uspehi. Vojna se ni končana in revolucionarne težnje se niso zatrte. Bproččenl nagoni še nimajo zadostnih zun-mjih in notraniih pogojev, da bi se- trajno in popolnoma umirili. Treba bo še mnoGro nanorov in mnogo časa, preden bo prišel vsakdo do kritičnega spoznanja prave narodne koristi, ki brezpogojno zahteva notranjo urejenost vsakega posameznika in po njem vsega naroda. Zahteva po taki r^nolni urejenosti je v sedanjih razmerah torej težka, fee vedno je preveč mamljivih nriložnosti za nepreračun*jivega in nediscipliniranega človeka, ki vidi povsod le sebe in se ne zaveda dolžnosti do narodove skupnosti. Gesla vseh vrst, lažne obljube, novi moralni pojmi, sla po obračunavanju in duh po krvi še vedno obvladujejo človeka v tolikšni meri. da ne najde mirnega prostora ln tihe ure. ko bi se vsaj za trenutek otrese! nezdravega vzdušja, ki ga obdaja in šel kritično vase, v svoje globine. Vendar pa bi bilo nujno potrebno, da bi od časa do časa vsakdo le našrt! zas? tak intimen trenutek ln ob tej priliki naredil svoj osebni obračun. Predvsem naj bi se vprašal, ali se je v vsakem trenutku zavedal svojega človeškega dostojanstva ter vseh posledic, ki morajo izhajati iz take zavesti. Nadalje, ali se zaveda, da v tri mali deželici ni sam. marveč je poleg njega še nešteto drugih ljudi, enako živčnih in enako izpostavljenih vsem zlim vplivom, ki mučijo njega samega in ga ženeio v najrazličnejše skrajnosti, iz katerih se mera nujno roditi le zlo, ako hi ne bilo vzajemne obzirnosti in prizanesljlvo-sti. Ali je našel vedno in povsod pravi odnos do sočloveka In družbe, katere usoda je tudi njegova usoda. Vprašati bi se moral, ali je storil vse, da bi čim več prispeval k skupnemu in s tem tudi svojemu osebnemu prospehu In ali je opustil vse, da bi poboljšal, oziroma ne poslabšal splošnega narodnega položaja ...
Verujemo, da je Še nekaj čistega razuma in ves+i v vsakem človeka. če ju je bilo doslej premalo, bi ju morala roditi več težka nesreča slovenskega naroda. Mislimo, da je skrajni čas in do^nost vsakogar, da končno zbere ves svoj razum in s skrajno samodisciplino omeji zasledovanje osebnih koristi na najmanjšo nujno mero. Danes ni več čakanja, preračunljivih osebnih teženj in zanašanja na vse mogoče slučajnosti. Najmanj p« je danes primerno ln dopustno posluževati se kakršnih koli mrkotnih sredstev za dosezanje uspehov v javnem življenju. Demagogija, laž. grožnja, nasilja in druga slična sredstva morajo biti potisnjena v stran. Vsakogar mora voditi hotenje po sam oprem ago v «nju. samodisciplini in najboljših odnosih do vsakogar.
S takšno poglobitvijo vase m pozitivnimi težnjami naj vsak posameznik pristopi k duhovni In moralni obnovi samega s^be. Sledeč svojemu razumu in živi vesti naj išče izhoda za samega sebe in za ves naii narod. Morda se bo tako v njem rodilo spoznanje, da mora opustiti marsikaj, kar ga je do danes gnalo na stranpota. kar je bilo v nasprotju s pravicami sočloveka in koristjo naroda. Tnko bo s samodisciplino vsakdo prispeva1 h konsolidaciji vsega našega nareda, ki jo nujno potrebuje za svoj prenorod in uveljavljenje svojih pravic in
koristL (Idrilfan)
Neizprosna borba proti komunističnim tolpam se nadaljuje na vsej črti
ami-u u. ■ —g——g
Slovenci, ne klonimo glav! Xaša žalost naj bo žalost ponosnih, IJ ne bodo nikdar propadli! Kar nas je še preživelih in kar jih bo po teh grozotah preostalo v pričevanje poznim rodovom, Id bodo srečno živeli na tem rajskem prog toru, ki je naša domovino, stmimo si;e! Vse težke preizkušnje, ki nam bodo še naložene, moramo prestati hrabro in odločno in še za trenutek ne smemo popustiti v neomajni veri v Boga, naš narod in našo lepo domovino!
(Iz govora nrezidnnta generala Rupnika na grobu žrtev  letalskega, napada na Ljubljano)
Boji proti komunističnim skupinam na Slovenskem se neizprosno nadaljujejo. Na Dolenjskem domobranci zadajajo tolpam udarec za udarcem. Komunisti so bili spet primorani v svoje edino oporišče — kočevski Rog. IV. zona nima dneva miru. Nemške in Vlasovske edinice so obkolile tolpe in jih nenehoma preganjajo. Tolpe begajo lz kraja v kraj. V zadnjem času so se pomaknile iz področja Velike planine na Men ino planino. Tokrat bodo spet prisiljene za toj. IX. korpus je doživel prav te dni, ko zaključujemo list, hude Izgube na Angelski gori. Po dosedanjih poročilih so dobrovoljci por>ili okrog- 600 tolovajev, nad sto jih ujeli. V bojih so komunisti izgubili tudi ogromno streliva ln orožja.
Na Mrzlici so pred dnevi na iii grob z 31 komunističnimi žrtvami. Med irtv-mii, ki so jih pobili komunisti je 17 žensk.
Komunistično vodstvo je v zadnjih dneh skušalo izvesti nastope proti novim domobranskim postojankam na Dolenjskem. Zato je zbralo skoraj vse svoje razredčene sile na področju jugozahodno od 2u*ernberka. Tako imenovana »XV. divizija* je poslala v  boj  svoje  najboljše  čete. Domobranske
bojne skupine so z Nemci in Vlasovei odbile vse tolovajske napade. Boji so bili na položajih Sadinja vas — Stranska vas — Dobrnič — Dobrava. Domobranci so tudi ofenzivno nastopili proti tolovajem na Stari gori pri Ispijah in pri Laščah Na področju pri SuSemberlcti so komunisti imeli v neka.j dneh okrog SO mrtvih. V okolici Žužemberka so domobranci zaplenili zastavo XV. brigade in ^komande mesta Žužemberka. Komunisti so izvedli tudi motilni napad na Občine. V tem času je XV. brig-ada ropala v okolici Babne gore in Sel. Po ljudskem pripovedovanju tolovaji še do zdaj nikoli niso bili tako nasilni ko tokrat. Po ropu so se umaknili proti Zagradcu. Kljub anglo-ameriški letalski pomoči, bombardiranju Stične in Št. Vida komunisti niso uspeli. Prebila se je le -Gubčeva brigadn-t, ki se klati z r-Dolenjsklm odredom-s: in »juri^nim bataljonom XV. divizije« okoli Primsko-vega. Poljan. Sv. Križa in če teža. Proti novim komunističnim postojankam so domobranci takoj začeli z akcijami. Po ljudskem pripovedovanju je morala med tolovajskim moštvom pod psom. Med tolovaji vlada strah pred vedno nevarnejšimi ohkcljeval-nimi domobranskimi obroči. Zaradi samih neuspehov ee hočejo te skupine zopet prehiti nazaj v Suho Krajino in Rog, od koder partijsko vodstvo zapoveduje nenehen boj proti domobrancem. To vodstvo Je hotelo razbremeniti >XV. divizijo« z napadi >XIV, divizije«, ki je zbrala pred nedavnim pri Šoštanju razbite skupine in se sedaj klati na področju čremšenik — Izlake — Velika Planina — Sv. Gora. Te skupine so začele prodirati proti Litiji in poskušale z napadi na postojanke ob Savi. Nemške čete so te skirpine razbile. Padlo je okrog dve sto tolovajev. Le dvema skupinama se je posrečilo prečkati mejo in priti na Dolenjsko, kjer pa so takoj doživele domobranski ognieni pozdrav. Prepričani smo. da bo tako komunistično vodstvo končno tudi prišlo na vrsto, da bo pokazalo svoje zmožnosti — no v ozadju, temveč v boju kjer padajo sedaj večinoma le ubogi prMsUni mobiliziran ci-
Vellkola^ka bojna skupina dela dan za
dnem uspešne pohede proti komunističnim tolpam. V zadnjih dneh so velikolaški domobranci bili spet v Suhi Krajini in preganjali tolovaje. Bataljon je najprej čistil ozemlje od Kompolj v smeri Pleše — Pre-vole — Hinje. Prvi spopad je bil pri Vršiču. Domobranci so pregnali tolovaje in zasedli Prevole. Tu je bi! »Dolenjski odred«. Druga skupina je odšla proti Hinjam in Plešam ln ubila pet tolovajev. Med njimi je bil kurir Dolenjskega odreda Krampušek Ivan. Prvi oddelki so naskočili mečno utrjene Hinje in pobili več tolovajev. Komunisti so imeli 22 mrtvih; domobranci so ujeli tri žive tolovaje. Na begu so komunisti izgubili 6 lahkih strojnic. Med ubitimi tolovaji je bil tudi namestnik poveljnika -Dolenjskega odreda<f Kralj Anton — »Peter«.
26. IT. Je ogrledniška patrola velikolaške skupine naletela v vasi Kamen vrh pri Am-brusu na tolovajsko patrolo tako imenovane -I. Slov. div. 1. brigade narodne obrambe«. V boju so padli tolovaji Kovšek Slavko. Hribar Anton in CrtafiC Franc, zadnji iz Obveščevalnega centra XV. divizije.
V preteklem todmi so domobranske bojne skupine naredile dva uspešna sunka med komunistične tolpe. Prvega so izvedli domobranci Meničaninove skupine, drugega pa novomeški domobrane!. Posamezne manjše tolovajske tolpe so hotele prekoračiti Krko in dobiti spet zvezo s štajerskimi tolovaji, ki je pretrsrana, odkar so domobranci zasedli Ohčine. Za temi skupinami je prišla cela rdeča divizija z enakimi nameni. Domobranci lz Meničaninove skupine so se takoj odpravili proti Treb-nju. kjer je prišlo do bojev. Domobranci so podkurlli posebno ^Cankarjevi brigadi-!:. Po večdnevnih bojih so se morali tolovaji spet umakniti In pustiti okrog 50 mrtvih Domobranci so znp^-nili mnogo komunističnega orožja in oskrbe.
Novomeška skupina je naredila sunek nroti Toplicam, nato pa je Mla na večdnevnem pohodu po Suhi Krajini. V boju je padlo okrog 20 tolovajev.
Patrola Riipnikove bofne skupine je obkolila neko vas na Blokah in notri dobila tri rdeče tičke.
Domobranci so na Blokah zajeli tri rdeče device, ki so Iskale ^svobodo« med »tovariši*. V začetka so bile bolj lesenega jezika in se niso moele kaj pride spomniti iz svojega osvobodilnega dela. Potem so se pa le. zlasti ena, ki je povedala o vseh treh. Ko sta drugI dve zvedeU, da je tretja že vse povedala, »ta skušali nadomestiti, kar sta Hli zanrnđfli, tor sta povedali še to. kar tretja ni vedela. Ko so prišle vse tri skupaj, so si skočile v lase in si prav po tolovajsko delile klofute. Odkar so domobranci skoraj vsak dan na Blokah, so vsi terenci nedolžni* ln noče biti noben ničesar kriv. Terenci zdaj sploh ne vedo. kaj so terenci. Pa pride po dolgem času domobranec, domov in zagleda v svojem skednju terenca, ki je basni njegovo seno v koš. Zakaj ne bi, saj smo vsi enaki! Terencu je kar sapo vzelo, domobrancu pa ne. Nabunkal je terenca — pa ne s senom. Terenec je seveda vzdihoval, kakor je njihova navada: >Jaz sem povsem nedolžen.«
aamrnim f m
K&aniftlsttčni odloki v teortp in praksi
Da bi komunisti zunanji svet prepričali, da niso resnične govorice, kakšni zločinci ln uničevalci so, da bi zakrili svoja grozodejstva in divjanje nad slovenskim narodom, izdajajo razne odredbe in navodila, ki naj pokažejo njihovo skrb za potrebe ljudstva. Kot v Sovjetski zvezi »ustanavljajo« na tisoče šol in raznih zavodov, s katerim slepijo ostali svet, tako tudi pri nas komunisti Isđajajo slične odloke. Ali vse drugače jih občuti človek, ki ima to > srečo«, da jih sme Izpolnjevati ali vsaj videti, kako se izvajajo.
Tako je predsedstvo SNOS-a objavilo odlok o »zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov«. Prvi člen tega odloka se glasi: >Vse knjižnice, vsi arhivi, umetniški, kulturni in zgodovinski spomeniki, znanstvene in umetniške zbirke in prirodne znamenitosti, last kogar koli, spadajo pod posebno zaščito slovenske narodne oblasti.« V nadaljnjih štirih členih, ki so predolgi, da bi jih v celoti objavili, odločajo: * Odsek za presveto pri Predsedstvu SNOS-a se pooblašča, da preko okrožnih, okrajnih ln krajevnih narodno osvobodilnih odborov i7da vse oblastne ukrepe, ki so potrebni, da se stvari zaščitijo pred poškodbo, ali, kolikor so že poškodovane, po možnosti postavijo v prejšnji stan in se zaščitijo. — Vsi orsranl narodne oblasti, a tudi privatniki, lastniki zaščitenih stvari, ki bi zagrešili zamudno ali malomarno izvedbo teh ukrepov, so v primeru, če zaradi te zamudnosti nastane ali se poveča škoda, kazensko odgovorni. V primeru velike malomarnosti morajo sodišča glede stvori, ki so privatna (ne državna) last. izreči tudi razlastitev v korist slovenske narodne skupnosti.«
zaprti v koncentracijskem taborišču v Go-ddlleju, od koder jih pošiljajo na pr'silno delo za fronto ali pa v Sibirijo. Prebivalstvo madžarske prestolnice preživlja pravi pekel in če bi moglo djbiti orožje, bi takoj zopet pregnalo svoje »osvoboditelje«, kajti danes n. v vsem milijonskem mestu nikogar več, ki bi še verjel, da je pod boljševiškimi »osvoboditelji« bolje kakor pa je bilo prej.
Primer Budimpešte je zelo poučen tudi za tiste zakrknjene zaslepljence pri nas, ki morda še danes mislijo, da boljševizem ni tak. kakor ga slikajo. Dal Bog, da bi svoje zmote ne spoznali na lastni koži!
Kaj nI ta odlok norčevanje iz slovenskega lludatva in slovenskih kulturnih spomenikov?!
Tisti komrrnlstlčni voditelj!, W so §e pred nedavnim dajali odloke, s katerimi so se morale ruš:ti naše cerkve, gradovi, šole in prosvetni domovi, so izdali odlok, da se morajo iste stvari čuvati, in kdor bi tega ne storil, bo kaznovan. Vsi še vemo. kako so goreli gradovi po dolini Krke. kako je v ognju izginjalo pohištvo, freske in slike. Kaj niso tedaj ognjeni zublji požirali največjih slovenskih kulturnih spomenikov?! Tedaj ni nihče teh z zakonodaj al cev« dejal, da se tako uničujejo narodni kulturni ln zgodovinski spomeniki. Ce je tedaj kdo omenil da je to velika škoda, je dobil odločen odgovor: Gradovi so znak našega suženjstva, zato jih moramo uničiti.« Pri požigih šol so marsikje zgorele knjižnice in drugi arhivi. S cerkvami so bile uničene dragocene slike, Id so imele neprecenljivo vrednost, tako materialno kot zgodovinsko. Ko so po 8. septembru komunisti za nekaj časa doMli oblast v svoje roke, jim je bila prva skrb, da so.na občinah razmetali arhive, uničili knjige in razne sezname. Tedaj to zanje niso bili nikakl kulturni snomenl-ki, temveč stvari, ki jih je treba uničiti, ker so nasprotne komunističnim ciljem.
Ko človek to premišlja, mu nehote pride na misel: Kako morejo vondar isti ljudje, ki so pred mesecem še dali povelje za požlsr hlnjske cerkve, danes narediti tako nedolžen obraz v zaskrbljenosti, da bi se ja ne napravila kakšna škoda na takih stavbah ln stvareh. Toda razumljivo nam nortane. če pomislimo, da dajejo te odloke komunisti. Da pa je pri nlfh odlok eno. spol-njevanje pa nekaj povsem drugega, menda ni treba posebej poudarjati.
Mrliški duh v »osvobojeni" Budimpešti
Kako izgleda najlepše mesto srednje Evrope pod boljševiškirn režimom
Budimpešta, ki je veljala za najlepše mesto srednje Evrope, je že dva meseca : osvobojena*. Mnogi budimpeštanski meščani, ki so navdušeno pozdravljali »osvoboditelja«, pa danes nimajo noi^ene druge večje in bolj goreče želje, kakor da bi mogli čimpreje zapustiti ta »raj«. Dan za dnem priliajajo begunci, ki se s smrtno nevarnostjo prebijejo mimo boljševiških straž in raje tvegajo najhujše pomanjkanje v begunstvu, kakor da bi nadalje ostali v svojem rodnem mescu. O razmerah, ki vladajo sedaj v Budimpešti, pripovedujejo grozotne stvari.
V mestu razsaja epidemija pegastega lesarja. Dokler je bila huda zima, so ljudje dobivali pitno vodo iz snega, ki so si ga talili, ker ja vodovod enako kakor plinarna in elektrarna uničen. Pomanjkanje zdrave vod« je strašno, se hujši pa je neznosen mrliški smrad« U se Url s vseh strani. Dokler je debel sneg pokrival tisoče in taoče trupel padlih v bojih in onih. ki so jih na podlagi komunističnih denunciadj pobili in pomorili boljšeriki, je bil smrad, ki ga je razširjala trotooba, se kolikor toUko zno-
sen. Sedpj pa, ko je sneg skopnel n so se začeli cel: kupi trupel razkrajati, se širi neznosen mrliški duh,
Meslo samo je po večini v razvalinah. Kraljevi grad je močno razdejan- Tudi palača predsedništva vlade je vsa preluknjana, od granat. Poslopje vojnega ministrstva ob Dunavu se je porušilo, cerkev kronanja m Ribiška utrdba sta v razvalinah. Hotel Gel-lert je samo še kup kamenja. Mostovi čez Dunav so rxjruseni; čez p on tonski most, ki so ga zgradili boljševiki, je civilistom prehod prepovedan. V Pesti je najbolj trpel mestni okraj ob Dunavu. Vsi tamošnji hoteli so v razvalinah. Vzhodni kolodvor je dobesedno izravnan z zemljo. Večina hia je brez strehe, gornja nadstropja pa so Izgorela, Kar je ae kje ostalo« so boljševiki iz-ropali.
Prebivalstvo Budimpešte žrri v stalnem
strahu in se zadržuje doma. Le žrdje so poštah bolj korajžni ln se lahko svobodno gibljejo po mestu. Maloštevilne tovarne, ki Se obratujejo, morajo delati Izključno za rdečo armado. Val sn vojsko sposobni moški so
^Tovarištvo"
Devet nas je bilo v celici, ki je bila precej premajhna. Tiščali smo se ob vlažnih stenah in mislili na vse mogoče. Ljubljanska jetnišriica je  bila. takrat nabito polna
in zdelo se mi je, da se je spremenila v majhno mesto, mesto brez sonca, in mi smo
bili ljudje brez senc.
S  prijateljem  Marjanom   sva  sedela na
oguljeni slamarici in klepetala. Dosti se nama ni ijubilo, kajti bila sva lačna in do večerje je bilo še pet strašno počasnih ur. V celici nas je bilo, kut sem že rekel devet. Sedem rudečih in midva zaznamovan-ca, belogardista, plava in ob vsaki priliki zasmehovana. Nič hudega, navadila sva se na vse in vračala sva milo za drago. »Tovarišu so bili razen enega, ki je bil to-tovaroar iz Ljubljane, vsi iz revnih slojev . Tovarnar se med nami ni dobro počutil, kajti bil je pač tovarnar — salonski ko-munajzar — ki je v dejanjih jasno pokazal »smiseK za delavca. Opoldne je dobivaj od doma sijajna kosila in priznam, da sem jih skrivaj z očmi kar požiral. Toda pri tem poslu nisem bil sam, kajti, če sem popogledal po ubogi raji, sem lahko opazil enake lačne poglede. Tovarnar pa je razstavil po edini mizi svoje dobrote in pričel prav po gosposko natrpavati. Juha potem prikuha, »melšpajz« in nazadnje je odvil termos steklenico in naredil par požirkov, nato pa je vzdihnil. da se je čTloveku zasmilil in prižgal »neret\-o<s:.> Marjan mi je šepnil: Zdaj manjka samo še to, da prične ugotavljati kakšni reveži da smo. pa mu pritisnem tako gorko, da je bo boij pomnil, kot pa letošnje leto.« Ves čas, ko je jedel, je vladala v sobi grobna tišina, kot bi se bali. da ga ne bi pri njegovem opravilu motili. Toda ta tišina je bila slična oni pred viharji. Vedel sem, da bo nekoč počilo in vsak dan sem na ta trenutek težko čakal.
In prišlo je do tega, do česar je moralo priti po vseh pravilih človečanstva in mogoče celo »tovarištva«. Gospod tovarnar je pojedel juho, prikuha pa mu očividno ni dišala, zato jo je — dal svojemu ubogemu »tovarišu« — ne, dal jo je nazaj v cekar ln hotel vse poslati domov, ko je Marjan skočil pokonci in ga prijel za ramo: »^uj dra-gec! Pitaš nas vsak večer o enakosti in bratstvu, o tovarištvu ln sožitju, o trpljenju v ječah, o bodočnosti in ne vem o čem še, pa delaš vse drugače. Ne v svojem, niti ne v prijateljevem imenu, ampak v imenu tvojih političnih somišljenikov, ki se jim kolena šibe od lakote, zahtevam, da daš jed enemu izmed njih.«
Tovarnar je nekaj zajecljal m ponudil že skoraj mrzlo prikuho strganemu, kmečkemu človeku, ki je bil svoje čase v hribih med komunisti Revež je kar zmetal vase tisto malenkost.
Tisti dan sta se spremenili v celici dve stvari. Tovarnar je utihnil, ln molčal potem vse dni, dokler ni odšel lz ječe, naju dva pa so od takrat pustili pri miru. Od takrat nisem opazil na naju nič več sovražnih pogledov.
To je le en dogodek Iz življenja med »tovariši«, ena iskrica njihovega značaja, toda včasih je le takale malenkost dovolj, da odpre ljudem oči. Tn če bi se danes zbrali ljudje lz celice številka 127, bi vam jih lahko predstavil, kot vse drugačne ljudi. Danes nas je, namreč, od tistih devetih — šest pri domobrancih.
(Straža ob Jadranu)
□mcnco3nmn[X!om
„Slovensko domobranstvo"
Izšla je 15. številka revije »Slovensko domobranstvo«, ki se dostoino uvršča k nizu dosedanjih !n reprezenfativno dokumentira stremljenja slovenskega, domobranstva na političnem in kulturnem pod. ročju. Poleg lepih in vzorno podanih slik, posvečenih aktualnim dogodkom doma m po svetu, prinaša niz načelnih razprav o smernicah in težniah slovenskega narola
v sedanjih usodnih časih, poleg tega pa
vi sto zanimivih reportaž o dogajanjih pri nas in drugod. Posebno razveseljivo je dejstvo, da srečujemo v bej, za našo javno življenje tako pomembni reviji sama nova imena iz vrst naše mladine, kj na ta na. čn izpričuje svojo neomajno privržen':st slovenskemu narodu in neizprosni borbi vsem njegovim soviažnik ~rn. Revija »Slovensko domobranstvo« zasluži, da se udomači v slehernem slovenskem domu in da postane glasilo vsake slovenske druiine. Izhaja vsak drugi četrtek in stane nosa. možna številka samo 5 lir. kar ie v prime, ri z razkošno opremo naravnost smešno nizka in zato vsakomur dostopna cena.
I I II I H !l H !l nrrTTii H n W Tff T-inrTnrrir-r^mt
žkl - vir vsega zla
Svetovni javnosti je znano da so bili Žfcđj tisti 2jH č-tuteii ki je dkoval proUi riravno zvezo med an^loamerisko pbmdkrsuč5Qo in kremeljskimi balj6uvia%amli m urotci. ž.di so bili nout-ru-rini poborniici sodelo/anja med rdečo Moskvo in kfi.pitaAističn <ma trdnjavama LT-jnUuinotm in \vrasrilig ionom. V svojem besnem sovraštvu proti naroTno sociaJ'-stični Nemčiji, let je hotela za vedno osvoboditi Evropo židov^sflv"h spon, a? voditelji svetovnega ž'jdovstva stoiili vse, dr* đo združili proti Veliki Nemčiji plutokratski jn boijšcvlški svet, med katerima rti. nobene diirge dodirne t'-tifee. k^ik.-r od Židov zgneteno in podpihovano sovi«u£-tvo proti nomš^tecnu naffodu.
Žid je i«gTajV> danes prve vloge tako v plu-tokrajtskerrt, kakor v boljše v i^kem tabom. Vprašanje je samo. v kaiterem taboru imajo sploh cUločAino. če ne kar edino vodjfl-no besedo. Po mnenju pozno, val cev židovskega vprašanja je ta tabor Sovjetske, zveza, to je tista, država, ki je naeJedn ca nekdanje Rusije, ki se je svoje daj tako od&očno otepa vala ŽSdov s svojimi znanim.-p^ofezidoviimi pogrorni. 2 di so bili tisti edement, ki je dal voditelje boljševiške re-voluoije leta 1917. Tj ljudje so takrat spretno skrivali svoj žicE^vs^i obraz pod kiinko petnsefan ru^iib. imen, kAkor Trockij ali a s Bronetein, 2inovjev-AnfelbeA»m, Kameojev-Rosenfeki. Sverdaov-Pertmuter itd. Svoj pravi 2*l?vski obraz so odkrfli ljudstvu boljŠeviSlci voditelji še4e pofzno;5a reta. ko so se čVutiii po krvavih či<suk£h dovoli močne. V tej krvavi »čRstikic *:< se isztcoflli židovski vorCtiegt vseh nežidov<sk*n tekmecev.
Vselej poiijisiite
da se tudi vam utegne zgoditi nobiOČn in da boste tudi vi morda kdaj potrebovali pomoči ljudi, ki Jih neareča ni prizadela. Živimo v takem č~tsu, da moramo biti ljudje res v pravem pomenu besede in skupno stremeli za tem, da čim bolj olajšamo bedo onim, ki jih je v tej ali oni obliki neposredno prizadela vojna vihra. Pomislite nn to tc dni zlasti tisti, ki boste praznovali velikonočne praznike pod domačim krovom in v krogu svojih najdražjih ter se »pomnite tistih, ki jim je vojna v/ela dom ln svojce ter so odvisni od tuje poti pore. Zato baš v teli dneh ne Odlašajte in odrinite svoj prilog Socialni prmiočl!
Pri  tam n&o prav nič pori.i.-'.j.1 L  po-š ljo.lj
v grob tudi za milijone čisto rjedf#žnih in
iicpor."iJča:b ljuti«-, Ki ruto zadivili niCoaar dn-g-e-pa.   ka&or   da  so   bili   2*ežidov*>ke£ i
p^'k uetfija.
T..>o i>o v židovzklil rofcah sedaj vsa vo. ddSna mesta v Sovjet^Lci zvea . Ta OJ je biLa izvi-sena v dveh razdobjih. Piv > ae je piič-lo leta 1917 in je trajiaJo tri do Štiri leta- Nazvat bi j/a logiko ii».\\> is.:.tev v obljubljeno deželo«. V teh letih so drl. loj zapa.ir.'h in jugoz; ..padn.h predelov Sovjetske zveze st:<ti^očd Zidov v Moskvo, L*n n-grad, Harkov. Kijev, Roatov ln Nižji Nov-g-orod. Vsi so b2i na lovu z»i vis (kžnii m^'i in donosnimi službajni. V teh letih so* jc vrtiiriio ra najvišje poict&aje kakih 75 odstotkov Ziclov. V gxispodaxslc fa. ustano-in k:<misn.r.jGtib pa jo bi otlstctck še v. t . Do leta 1937. so bili vs v\xl''xu uradniki ko»misarijaia zs. ziuicjnje za<it~ve izk' ;:č:i<> Židje. prav tako v vseh državnih £Toe>pc-darskli ustan-'vrh. V sovjetsko ditevno upravo pa se rtis» \aTuli a - .mo v S^vjo .-k zvez} rojeni Ž idje, nogo tudi na tiesettisv fie židrtvt-.loh oni gTajitov, ki so se preselili iz vseh dcfcov sveta predvscni pa iz Neančd je. č'ež'ke in Avstrije. Ru-c':o tjuđ&bvo je anale-dovelo vjgneoDdio nnje OikmAUb elementov z vodi o bolj lavaSSaJoSkn neseađo^roljstvom, ki gri tudi ni prikrivalo. Zatii so vnesli 2idje v sovjetski kazenski z*-><kon poseben člen. ki predvideva smrtno krožen ea aovtl-somit:nsem. Potom, ke so 5?i na ta načm zo-gfdbavlM vso oblast, .«x> '£ metili sediuiJL sve-tovnj požar, v unanjju, da se j»m bo hi -ko posrečilo ure^n.čiti svoj gfla.vnl cilj — za-sui^njenje vsega svota. &\to je rvzuml j vr.^ da se je tej žkiovski neBcani oprto vse, kes je še zdravega. In sem spa1'« 10 tu fl Slove »ci. k* smo eden IzmM ro/Tlrh n.o,odov. nai katerih žicf.naka setov ni nttPđar šJa v klasje.
Jugoslavije"
je knjigra. v kateri dr. Danilo Gregorič razdalja podtalno delovanje naših prostozidarjev, vodvnih po inozemskih ložah, stoječih pod gospodstvom »izvoljenega« židovskega ljudstva. Kdor gre mirno preko pomembnosti in delcv.mja te zahrbtue židovske organizacije, je podoben strojevodji, ki n»almu:iri»o prezre svetlobni znak in pahne v nesrečo potnike in sebe. — založim »L. u č <. — Prevedel ;lr. Fran Zupan,  cena ;>0 Lir.
Razgled ps cvetu
MI U A RDE NA RAČUN LJUDSKE
NEUMNOSTI Poročevalec lista *M*<Ir':d« poroča h Wa-$hin<rtona, da fe bona reutfra'a na poročila iz EiRCnhonrc^iin {*J:nrnc^'i stmm o amtriŠkfh uspehih na mpodnem bojišču z rv&vim pmjh cem teča}ev. PctdVi so preifvsem ptiprji oho-roi2\'Eino industrije. Izgube, ki r.o fšrsrt nnrfalo. cene na preko eno nv'; ' '■■ dohtriev. Borznt špekulanti so rumrreč ru -Urili Mtaft češ da le vojne konjunkture ze knnec. Prizadeti so predvsem mr,li FjtafjV, ti so popre) nasedH prorta^^ndi vojnih hir dud si-oj denar z« zgraditev ogromnih tovcrrn z./ oborož&ivnje,
TURSKI PROTEST Nedavno je Titov ti£. naneril napade n_i Turčt'o, čtš da Turčija frfoh ni nikzkn balkanska država in se torej sploh nima \*meb*-vati v balkanske zadeve, čeravno Je r\tnilo od takrat že precej Bmm, le začel sedaj fis-sH fisk icTo osfro od^vnrjdi n& fc n.r>>de. *Jeni Sobhht niše, da pripodi T'i trčila Balkanu in nerazumljiva fe trditev, da Tirrčiia ni bđk " ' držu\-a, ko 'e vendar cela stoleljn (,bvl.<j vn!i ves EJkri JaJčin pa odkriva v »TaitfJUJi 77-im-e rukane in piše: Tito bi se rod pcJastti Makedonije. Vriniti se hoče rrtfd Turčiio ln G ići jo. kar predstavlja egnflfflffji življenjskih interesov l\.'~iie. Tito ima na BaffcanB natego razširiti i? tu Une hntnjeno ideologi o. Ne smemo pa st^išča Tita zamen:avati z resničnim razpoloženjem pHJŠtetfske<*i rrbtkcila rtu-rr.dn. ki prav take sm^trj Tita za sv tovrtatnika^
KLJUČ DO ZMAGE »Ključ do končne zmagi v tej vojni ie v tcm% da vzdriimo vofno do kraja in se borimo delf kskor pa so\-ražnik!«. je fejaffl vodja tiskovnega oddelka cesarskega ghrc: stana «enertfni major Matsunrvra v nagOVDTU na iaponski narod. »Japonski narod je pri r li'm vzdržati dci) kakor tovrašnjkl zlato ir:a tudi teko neomajno vero v končno zmaga*
KOLIKO JF. STAJO FRANCIJO OSUOBOJENJE Pariški časopis »Franca* je neda\no 'bjavil članek »Koliko je stalo Francijo on obolenje«. TJst ugotavlja, da je biro v Franciji porufamh nied zaueznBkunt vojaa^dmi in letalskimi operacijami 1900 železniWdh mostov, 2^00 km železniških pro« in sleoraj vse francoske luke. Franciia je dana* tkormj brez rremoga m ni kurjave niti za kuh.me hrane. Pomanjkanje hrane je od dne do dne većfa t ' da umira tisoče otrok in starih ljudi dobe-edn^j od lakote. Francoska promctn:t sredstva so s-koraf v celoti porušena. Vsi mostovi preko največjih francoskih rek kot Seine, Lo-ire in Rodana so porušeni Pri aparadjah nemške i-ojske v ofenzivi leta 1910 je bilo v Francip porušenih 550 Železnikih mostov. Pri operaciitth po in\'azij\ lanskega leta pa je bilo vrženih v zrak 1900 železniških mostov izmed 2000. kolikor j:h je bilo na francoskih železnicah. Od 19 \<elikih tovornih kolodvorov je /5 do t.il oc>ruienih Trenutno razpolagalo francoske železnice na vseh progah z 2800 osebnimi vagoni. Cestnih mostov je bilo vrženih v zrak 3125. V Lvonu je ostalo od 25 mosterv preko Rod ona samo troje nepoiko-dovarvh.
*
aretiranje slovenskih
&x H VS       --včl flmiFB *£■
ga obeti ti telo ob padcu na vodo. Slično, seveda neprimerno hujše od vode uč'nkujc
udarec zraka ob eksploziji. Prsni kož se za hip z veliko silo stisne. Na t& način nastanejo poškodbe organov v prsnem kesu. Pojavio se hude bolečine v prsih in trebuhu. Človek ne more dihati. Skoraj vselej poei bobniček v ušesu, kar povzroča hude
bolečine v glavi. Navadno se vil Je tudi krt
Ce take poškodbe niso izredno hude, se dajo sorazmerno hitro ozdraviti in ne zapuščajo hujših posledic.
Slej ko prej se nevarnosti takih rx£kodh izognemo s tem, da se ob nevarnosti letalskega napada pravočasno zatečemo v VSrziO aH vsaj zasilno zaklonišče.
Bombardiranje Ljubljane y. marca s strani angio-ameri&AlI] letal mora vsako-c. resne zamisliti Xo, kar se je zgodilo na omenjeni dan pri nas, se ne sme tolmači kot slučajni dogodek ali kot bombardiranje nekega vojaškega objekta, pri čemer Je bil cilj na njihovo >:\eiiko žalost« zgrešen. Prav tako bi grešili, če bi ta odmet bomo smatrali J. : uspela balo sitiii pilotov ai rlo-ameriSke zračne sile. Cilj tega bombardiranja lit vseh sličnih bombardiranj je P »olnoma svojevrsten in ima najtesnejše ■veze *> cilji sedanje vojne in njenimi reJH-ae ji. Na vprašanje, kakšen pa jc pra\ za priv cilj te vojne, pa dobimo odgovor, če p damo, komu je ta vojna do seđaj kori iia. Cilj sedanje vojne je bol j-leTizaciJa   Evrope,   na k::r so An-
Zato je v tem smislu tolmačiti tudi zavezniški sklep, da bodo na konferenco v San I raneisku po\ ubijeni muho tisti narodi, ki bodo stopili v vojno proti Nemčiji in Japonski.
Oglejmo si sedaj se neposredne razloge bombardiranj naših slovenskih krajev. Navesti hočemo samo nekaj najbolj značilnih primerov, ki popolnoma jasno prikazujejo
razloge !et:dskega borbiustva nad našim ozemljem:
U i b n i o a , ki je bila bombardirana /~ lani, gotovo ni nobena vojaška baza anglo-ameiiftkega nasprotnika. Bombardiram* je bi In samo zato, ker je važno sredice slovenskega narodmga odpora proti iitovini tolpam   na  Dolenjskem. Isto« asno z ietal-
11 ni zato hlapčevsko izpolnjn- j skim napadom so tudi komunisti poizkusili
jejo ukaze Moskve
Zato moramo le iz tega vidika zasledo-v: vi vse vojne in politične dogodke in Kas Is' »ga \ i iika moramo tolmačiti tudi pcsied-nje bombardiranje Ljubljane.
©e s te;ra vidika namreč ne gledamo, po-t* ii so nam svoječasna bombardiranja srbskih in drugih mest na jugovzhodu, nedavni' rušenja in postiganja Švicarskih mest, k.»!^r tudi v poslednjem času skoro vsakodnevno bombardiranje slovenskih krajev in končno zločinski napad 9. t. m. na Ljubi Jane popolnoma nerazumljiva. Ker pa se b«>lj-Seviška prizadevanja za razširjenje svojega rexlročja in anglo-amcriški zračni teror isto-Saano pojavljata na tetem področju, navajamo neposredne razloge za bonibardinmje krajev po Istem redu, po katerem so nastopat rudi boljše viski poskusi za za-suinjeaje evropskih dežel aH židovski napor] za razširjenje vojnega požara.
Prvi primer bombardiranj?, krajev v bivši
ffugoslai■■:y, je bil Nikšič jeseni 1913. NUsSIć je malo črnogorsko mesto br*»z železnic in brez dragih vojnih objektov, skratka ničesar ni v njem ali na njem bilo takega, kar bi se moralo Iz vojaških razlogov uničiti. Toda, če ni Nik^ie predstavljal vojaSke baze Anglo-ameriČanom nasprotne vojne sile, je pa zato predstavljal takrat središče srb-akega nacionalnega odpora proti partizanstvu v Crni gori, v času bombardiranja, ki je bilo izvršeno dvakrat zaporedoma s tisoč-kilskimi »blok-bombami«, se je v tem malem mestecu• nahajalo okrog 10.000 begun-cev, ki so princ žali iz Titovega raja. Mesto je bik- sh to popolnoma porušeno, število smrtnih žrtev je bila ogromno.
NIŠ v Srbiji je drug popolnoma sHčen pr::ner. Kazen železniškega križišča, Id leži ) precej hrven mesta samega, ni bilo v njem nobenega pomembnejšega vojnega cilja. B \i ob temu |e bilo po mnogoferatnem bombardiranju popolnoma uničeno celo mesto tako, da se moralo preostalo prebivalstvi- i veliki veČini izseliti. Toda, če mesto ni b&o vojaško važno za Anglramerlčane, p:» je bilo važno za Tita, Niš je bil važno voja&ke etedifice nacionalnih do-mačlb sil. „
Beograd je tretji primer. Od vojaško važnih objektov bi lahko navedli samo most »ve na Savi in Dunavu, ki vse do prihoda Sovjetov Se niso MU porušeni. Razlog ne-nsi uljenih bombardiranj Pe*-grada je samo v tem, da je bi* središče duhovne obnove
Jtfk trn v peti Tit-o-nn. BombardflCnje je bito Izredno brutalno ter so bili izbrani celo dnevi, ki ij iali vtis napada. Vršilo se je rrreč na prvi in drug dan pravoslavne velike noči, potem v maju, juliju in končno m» kraljev rojstni dan 6. septembra 194!. Na desetttsoče smrtnih žrtev je Mio potrdilo peklenske zarote > demokracije« in boljševizma proti srbskemu narodu bi kralju. ZJo niti odpor cbcli je bil cilj tega nasilja.
L e s k o v a o , S m e d e r e v o , K r a g u-j e v a e in Kraljevo so bili bombardirani v času naj ogorčenejse borbe srbskih nacionalnih odredov proti Titovim tolpam, h:\1.rc so v samih bojih podpirala anglo-ameriška letala.
To je nekaj primerov iz grofje in fme gore. Ki nam prikazujejo v prav ostri luči. da so a nglc-ameriška bombardiranja pripravka za vdor boljševizma na področju, Id so nudila kak odpor. Enaka so angioameriški teroristi težko In ponovne lumbardi mil tudi naštete kraje v Hrvatski, n, pr. Zagreb, Dubroovnlk, Split, Sarajevo, Kanjo L u k o. Travnik itd. Tudi tu je HI namen isti kakor drugod. Pripraviti pot boljševizmu.
V popolnoma teti zvezi so bila bombardira nia BukareSte in Sofije. Danes so
točno vidi, Kdo je imel korist od araattve nacionalnega ođpora proti boljševlzuciji v Knmmiiji in Bolgariji.
Tudi bombardiranje me#it nevtralne ftvlee spada m« d dela po naročilu in načrtu. Švica namreč krčevito brini načelo nevtralnosti, ki je jamstvo njenega olmtoja, istočasno pa je marsikdaj tudi neprijeten registrator razvi: ' g tfkov po sveto. Kot taka je neprl-jotm*. stvu poslušnemu zavezniškemu
bloku in zaradi lega se angloamenškl avi-jatičarji večkrat »zmotijo« ter stresejo borni« na švicarsko prebil alstvo.
Za mike« je danes rudi ne\ rrr»Ino*rt
velik greh. Za izvedbo svetovne revolucije je namreč potrebno, da prav vsi narodi sodelujejo v na inem mesarjenfu in da v koračnem napadu boljševizma na Evropo ne bo niti enega naroda in države, ki bi lahko shiii:;!. kot oporišče za borbo proti njemu.
z napadom na mesto.
Novo   mesto   je stalno napadano od I
letal samo zato, ker je središče naših na- t
rodnih sil v tistem delu na>e domovine. lirez I vsakih prometnih zvez prav gotovo u^- pred-
stavlja vojafiko važnega mesta za aazlo- ! r-nie ****** podeželskih krajev /.Titova« le-
dov proti beljievizaciji Židom poslušni Anglija in Amerika zaenkrat še na strani nosile t v I oljševiške revolucije. Zato •»♦» ne smemo čuditi koordinaciji anglo-amoiiških letalskih in komunističnih napadov na naša m sta in vasi ket sc je to nekHikokrat /grdilo v raznih krajih na Dok njskejii.
Zakaj se vrše bombardiranja?
Bombardiranja povzročajo nered v vs<-ii p.v-nor;ah življenja, kukor tudi ohrome vsaj začasno upravni aparat in ga Odvrnejo ed \ r-šitve rednih vsakdanjih funkcij. Nered po-vz:' nezadovoljstvo, ki je prva stopnja razpada človeških skupnosti. Nezadovoljni pa ne more bit: dober državljan, vojak, aradnik aH družmskj pogiatvar, n^1 ne moče biti dober človek. Nezadovoljstvo dehu:.ianl/ira in rta krajj p^vAJ^in', k:\r JO BOJne /.a izvrdbe ^        ^a nrurta.
Kvn. to so razlogi eal aj i rde bombardl-ranja zasedenih in nevtralnih dežela po cn-u lo- am eri - kem letalstvu.
Nekateri sker pravijo, da vrše botnlbarđi-
velzlze^zžrA koacert državne eperc
Na q»oredi3 je BeelhovDOT orato rij »Kristus na Oljski gori«, bil pos'ednjič izvajan t Ljubljani pred 50 leti
ki jc
ameriško vojno silo, temveč je samo trn \ < ('psu komunistov.
«st,> velja tudi za Kočevje, ki jc tudi že mnogo trpelo od letalskih napadov in istoča-saih napadov komunističnih tolp.
tala. Morda je res. da ima Tito nekaj letal, toda, če jih ima, jih je dohil na rai'poljigo od svejiii zaveznikov AngioamoiIčanov, ki h b nm daH rv.* razpokuro boni italijanske in ameriške pilote, |»on?he. kakor tod! bencin. Potemtakem   je   torej   popolnoma vseeno,
Žužemberk je bil po raznih partizan- j kakšna letala osrečujejo slovenski narod, ftldh Izjavah nekak »dihalni organ« /a rde- 1
če tolpe. Zato ga skušajo na vsak naein ponovil.j zavzeti i*, i njihovih napadih jim po-magajo »zaver-aLika letala«, ki skušajo sin-ti odporno «i!o proiikomimNtićiuh borcev t: kraja.
"Ioi la še kali Ivraj nI naveden. Vendar smatramo, da ni j>otrebno navajati vsega, ker so že v navedenih primerih pokazani neposredni razlogi pozornosti angfo-nmeri-š-icga letalstva. Tudi bombardiranju Ljubljane dne 9. t. m. je Iskati edini razlog v tem, da se Ljubljana kot središče slovenskega narodnega Odpora desorganlzirn In oslabi, da se izvrši dekompozicija sloven-!-.kegii naroda z uničenjem njegovega organskega središča.
Za Odločitev vojne ti kraji gotovo nimajo oikakega pomena. Pomen teh krajev lezi edino v teni, da so to večja ali manjša središča bodisi duhovnega, upravnega ali obrambnega značaja v borb« proti domačim komunistom. Toda žiilifcoer sta v borbi naro-
Raz ti e nanje  h takov  o sklepih krimske
konfei se: Lu ^Unusn.i bombari'i.-aije Lju?»-Ij in .:  :>ru"ijl-vo prikazuj »to obe plat;
prizade tuij Zidom i>»s!:!šnc koalicije za uničenje evropskih narodov,
Z orožj >ra se h^čc uničiti vsiik o - r proti ujibo- načrtom ter ustvariti nezado-voljsti .» bi obup. ki naj raztrgata sleherno vez, Ul .-i-):jja IjrJtli v skupnosti, potem na sprostiti e]-.vrške zverin«' v areno poĐtičnc borbe za oblast po načelih »demokracije«. Ta bor* »k. Ima tudi pred v klen in točno izračunan i. • >. v k: t^rem Iznmeenl in izmrc-varjeni ; srooH vpognejo svoj(< gia\e v boij-sevislko-Židovski jarem.
Samo rito. ker ima ta današnja denmkra-cija Angfnamerlčanov in Stalinov boljševizem isti končni cilj. je Stafin po sklepih krimske konference pobornik demokracije, anginam<• j *^ka demokracija In njena oborožena s!l;4 pa trojan ki konj za boljsevizadjo Evrone.
Kako ce zaščito nrerl
■ ■\m
čl jCvanjem
Iz zra^a
Zadržanje ob napadih iz letal v mzksm poletu
Zadnje čase so imeli Ljubljana In mno^I drugi naši kraji dvoinTjlve ča-'d^ preizknsttl na lastni koži strahote nečloveškega letalskega terorja, b katerim hočejo An3-I0arne.ric.anl v svoji slepi mržnji In BOVraStvu <I ; vse-a, Icar se slepo ne ukloni in ne pokorava njlIio\im željam in p« vdjem, astrahovatl tudi ci\"ijno prebivalstvo, da bi na ta način zlomili njegovo moralo, povzročili zmedo ter zadali smrt nedolžnim ženskam in otrokom. Iver izvršujejo t-i-ke napade običajno brzi lovski bombniki, ki se pripodc tako nag^lo, da ni vodno mogoče opozoriti prebivalstvo na pretečo nevarnost z letačkim alarmom, je potrebno, da se ve in zna vsakdo sam na najl>eljši In najprimernejši način zaščititi pred teko nevarnostjo. Po skušnjah, k> so jth imeli drugod, podajamo v naslednjem neJcaj splošnih navodil:
Ob alsnuu odprite
Vedno zop^t se opaža, da so vezna vrata ob letalskem alarmu pri skoraj večini hiš zaprta. To velja ziaeti za središče mesta, kjer so po večini trgovine. Tako postopanje hišnih oskrbnikov lahko povzroči, da se pešci, ki jih zaloti letalski napad na ulici, ne morejo umakniti vsaj v za*iIno zavetje, v veže. Kajti ni vselej več dovolj časa, da hi mogli doseči najbližje javno zaklonišče. Pa tudi te drugega razloga je t»-piranje in zaklepanje veznih vrat ob letalskem alarmu nepriporočljivo. Zaklenjena vrata so lahko v primeru, da M bila hl$n zadeta, velika ovira pri reševanju. Zato znova opozarjamo vse hičn© kvstnike na strog predpis, da morajo biU ve#na vratr. ob letalskem alarmu brezpogojno odprta 1
Enako, kakor pri napadih bombnikov, mi-ckjo tudi proti napadom lovskih letal za-klonišča najzanesljivejšo varstvo. Zaradi tega je slej ko prej prvo načelo: ob slehernem letalskem uapa<iu takoj v zaklonišče! Ce za to ni več prilike, nudi tudi hi^aia veža kot ček ob močnem zidu ali nadstrešje zasilno za5C"to pred izstrelki in drobci. Ce ni v bližini nobene his^2 ali dmgega primernega zaJdonišca. ae je treba na prostem takoj vreči na tla. Bezanje sem in tja in iskanje primernega kritja pomeni izgubo dragocenih minut, ki jih br^a letala že lcliko izkoristijo za napad. Ce je slučajno več ljudi skupaj, se morajo razbežatl na razne strani, če je za to Še čas. da se tako nudi napadalcu Čim manjSo možnost zadetka. Po vsakem napadu je trel>a še nekaj časa počakati, ker lovski bombniki pogosto isti cilj ponovno napadejo-
Motorizirana vozila morajo hiti v takih prhnerih Se posebno previdna, ker je zaradi ropota motorja kaj lahko preslišati bližajoča se letala. Na tovornih avtomobilih je zato nujno potrebno rfamestitl Izven šoferske kaline posebnega opazovalca- Priporočljivo je. da v danem primeru pe5ej opozore motorna vozila i«a pretečo nevarnost letalskega napada.
Sovražna letala posebno pogosto napadajo in izstreljujejo vlake, železniška uprava I si prizadeva, da vlake in potujoče obcunstvo z raznimi ukrepi zaščiti. V primeru nevarnosti sc vlalvi po možnosti ustavijo na krajih, kjer je kolikor mogoče naravnega kritja, gezd. drevje in podobno, da lahko pot- 1 niki izstop jo in poiščejo zavetja na prostem. Da se lahko to zgodi kar najhitreje — vsaka minuta je v takem primeru lahko dragocena — je potrebno, da so potniki na to vedno pripravljeni. V danem primeru naj m 06 ki nos kače j o skozi okno, da lahko žen- j ske in otroci pri vrat'h Čimpreje zapuste i vagone. Vsa večja prtljaga naj ostane v va- j gonu. V ročnih torbicah ali manjših kavč- 1 ki h naj se vzamejo s seboj zgolj onebne listine in druge manj Se potrebščine. Obleka j v kričečih daleč vidnih barvah naj se ali ; sleče ali pa z dragimi oblačili, odejami in podobnim zakrije. Predvsem pa je treba gledati na to, da ne beže vsi potniki na eno . stran, marveč da se razbeže na vse strani m poiščejo zavetja pod drevjem, za grmovjem, v jarkih, globelih in podobnih narav- : nih zaklonih. Pri neposredni nevarnosti »e je treba takoj vreči na tla m to na oni strani železniške proge odnosno nasipa, ki leži v nasprotni smeri poleta napadajočega letala. Po možnosti je poiakatl kritja vsaj 300 do 400 m daleč od železniške proge odnosno šelezniSkega objekta. T mnogih pri- j merih se je izkazalo za zelo koristno, če Imajo ljudje na potovanjih z vlakom s seboj obvez«, da si lahko manjše rane aH poMcod-ba mejni obvežejo, dokler ns pride prva po- 1 moč. V ostalem pa se je treba v vsakem pri- J meni pokoravati navodilom vlakospremnt- < ga osebja, j
Ifa sptoiao pa vetja: veekno mom sam ;
paartl na bliSanje aovraftrdh letal, ker lava- f iajo nanade v nizkem poletu običajno le po- ! samezna letala, ke ni dan znak alarma. Zato je treba ob takem napadhi naglo pre- j adartti k« htaro ammrmaH, ne pa isle dolgo pre- 1
miSliati. Prpvoča.^il uni"k v zaklonišče ali V3ij Zv-Lsiino zavetje lahko prem nego krat. re^i življenje in prepreči nesrečo.
Učina1: zrpčnc^^ iv.iliika
Pcskcdbe in smrtni primeri zaradi zračnega pritiska sc zelo ivJki. Tudi pri najtežjih mir;ah so bili zabeleženi samo v oddaljenost- do 30 ni od kraja elLsplozije. V skoraj vseh primerih nudi že zasilno zaklon Sčc ali pokrit jarek dovoljno zaščito pred zračnim pritiskom. Običajno dolete pofikođbe od zračnega pritiska saiao ljudi. Id jih zrdoti rnipad na prostem :zven zaklonišča v neposredni bllž-ni kraja clvspiozije. V takem primeru pa izvirajo poškodbe v glavnem od drobcev cd kamenja, ali pa, ker jih zračni pritisk vrže in se pri tem več ali manj hudo poškodujejo.
Samo ob stiku posebnih okoliščin nastanejo izrazite poškodbe od zračnega pritiska. V glavnem so prizadeta pljuča. Xape.Čno pa je mnenje, da človeku od zračnega pritiska pljuča »počijo«, ker bi zrak pritisnil skozi usta in Dos v pljuča in jih raztrgal. Takh poškodb ni. Zračni pritisk ičinkuje od zunaj, na površino telesa in ne od znotraj. Učinek bi se dal primerjati z udarcem, ki
! C!
Na Veliki četrtek bo Izvajan v velik*. iivcran: Uni na koncert.« Vri ga bo priredi, la nafta Opera pod muzikalnim vodatvom lirgenta Sama Hubada s so-Jelc^nicni orkestra zbora in nekp terih ope. nLh soU-stov. Spretl bo obsegal simfonični odlomek iz Wagrjerjeve opere »Parsifal<, ki se Imenuje ?Č3r Velikega petka« ter ora. tori; k, van Beethovna: »Krista* na Oljski srori*.
Kakor je znano, je bl!n »komponirana vVagnerjeva "pera 3>Parsifal« leta 1879 Sirnronlcn qđomek iz 3. dejanja te opere B osnova z katere je razvil' skladatelj mitično rekgioTno dejanie "»Car Vcllkecra petka sloni na dveh muzfljtalnih nasT>rct-3 h: trpijenju Odrcsenflca In veselju vaegn. od greha odrešenera Stvarstva V glaOtu prevladujeta dve skupini motivov: boleči r.a nad mukami darovanega Jagnjeta ter srečn -i':š"->nja in vere. S >Carom Velikc-sra petkac je ustvarjena veličastna apote-cxa Upečeiga Človeka in v odrešenja po jočega stva-stva.
Pos^^n- zanimivost ie Beethovnov ora_ torij >KrLstns na 01isk: stotU. Ta sldadfea je b !a izvajana v Ljubl.iani prvič 1. 1So2 ter kasneie samo še v letih 1S54. in 1S37 ter prihaja po 58 let'h 7op"»t do Izvedbe
Je 85. Beethovnov' opus in kot tak eno izmed mecovih zrelPi in najboli dramatičnih del Nastrlo ie v času med njegovo 6. :n 7 simfonijo;
Beseiilo je napsal deloma v prozi, de-
!r*ma v stihih F. X. FTuber, prevedel ira je V. Ukmar. Besedilo in srb-ist ta Kri-
Sli:«ovo molitev na Oljski gori. njegovo prošnjo nebeškemu Očetu, naj vzame kolih trpljenja od njega, Bcžji poslanec Se. raf mu g^ovcr.i.: >To praA*1 Ote: dokler ne dokonča i*e sveta in slulvnoalna sprava, človeški rod cavrfen b-o ostal, avrzen m
brez večneea življenja...« V Jezusovo premišljevanji božje votje zveni: »Kdor mene prav nostnSa, osvete mar mu ni, žalitve rad odpuflča in ljubi vse ljudi.«
Oglašata se zbor učencev in* pribnjaio-čih voiseakov. Ko ti ujamejo Učenika In p;a hoče braniti Peter z mečem, zazvem mo<roČno:
Ljudje zdaj vs: spretmite. zapoved vzv Seno,
sovražnika ' ubite, da Bog- vesel vas bo.
, VojSčaki c d vedejo OdreSenlka in zbor zakljueu;e oratorij s hvalnico Njemu, k: b0 odrešil človeštvo. Tako izzveni ta nio. j?cčna untetnins skladatelja, silnega po duhu in intivcijl. V njel in v IX. annfomji je izražen njegov človeŠM m umetnUki Čredo, v plasbi in besedah izpoveduje svoj svetovni nazor: bratstvo vsega človeštva in meisebc-ino ljubezen.
Pri lavedjul te umetnine bodo sodelcrvnli poleg: opernega zbora in orkeotra solisti: &niica Polninarjeva — Seraf, Etudolf Franzl — Kristus, Julij Betetto — Peter Zbor noje Kristusove učenec, an In vojščake. Kor.eert je vokalno \n !nstrumen, taino nas^udtral in ga bo vodil dirigent Samo HubaJ. M. 8.
Oglejte si vs'ikonočne umetnostno razstavo!
StaJ sem v prehodil ne%ot!6nMra pred iz-•< 'bini Ko>ove.ra salona, kjer je Miloš So ."v. ersič i>rred.l vrllk nočno razstavo svojih najnovejših podob z namenom, ds. o teh poic-bah nekaj n.-pišem. Napišem, ker je moi pokilc p^ič taksen, da pižam, p ro-~wn, secsraen in cen1 .m. Toxia — vseiei se ne da. So stvari in so trenutki v SovesKem žtvlj nju. zaradi katerih ti je tako lepo svetlo, da se samo č it. tiho veseliš ne da b: tj v "i - mar za rsi^red. cvetke. prtCe po-re da bi se zaninicl za dur in rnoi btoga pevca v zr^ioi nad poljem. Z*^ kri već, da td je to c'*mo v tvoje veselje po Inosna brez tvoje 7--r^"u« e in v tol-VSnl i. dja v svojem BpofltOVBjrJrj in hvalež-
- ne moties diu^cga kaikor čuAStl: >Le-po je«. _
Venckv — vojna je vjjna. Alr'TTrrl br-nenje letaatsicUl mjct«rjev, grmenje topov, ek Je  bomb.    ruševine,   ki-I. smrt...
Zdi se nam. da svet pada iz teč jev. Ven-» samo zd9L Z.J^aj v resnici gre vse svojo -   bvo rx>t iz dneAra v dan, tako, kalvor pred stoletji in tts:-Clotj!L
?,Tet'0 rad -iami je prav takSn«\ kakršno je bilo. Visoko, temno in siuije. Res, dem sa dnem brurne pod sin; m nebesnim obokom mot..^rji kovinskih pt;c, la »ejejo rar.-c'rejanie itn smrt, bcida veliko nebo se slej ko prej "barva s sv zarjami, spričo Y-j\-
teA so zarje človeške nesreče neznatne, 5^ odeva v tem-e In svetio ohčrike — vse. vse prav takšno, kanalno je bilo v ?sta-rib dobrih čoxihr.
pomlad se Je Ti letos vrni?, m je r>r--■ ■. ala ramena modra in be"a ocesca svoje cvetne arnžtae. V vrhovih smrek Sun;i veter v do'i k- sutoorl svojo pesem poto-eek tom je ble.'ik vode, so metuffji in ptiee. \^e'ie tam takftno, katodno je boo — ne, se lepše, rmtejse m drsjaje je. ka.-vor pa led Jk M prej.
Xebo. a-.TLce :jci zemlje  s svojo poru'r ulje* :.n svojo človeOko umeoiostjo. ki je vadila kalcor cvetka tapod imiimjoč^-ra latja, Id je s\ob<lna tn sUna kaloor   vil: ur,   vse je kakor prej. veliko. q.i človekovega poet,a nerKivl^no.    In spričo  taksne  ume n sto rasstatve kned tucH sočiitje, d»a je vse, l^a-kor je b'k>. V p*»dotj^<h je sneg, s n^e, nebo, čirov*e navidez   brea človeka in nad >errii   6wvesksm,   kaAoor  fv   od   resnic e rrmetn^st! sabreva.  Vse m • skratka dela, ki se ssono hvasj v t. lik Sni meri-, da ne potrebuje So  posiebne t Oeto talenta, ki je> po^ts^l izre>lc t s monter z vetSko !n bre2J->br. mo uatvnr^Ono silo duba ter ne rri^} ostati,  Ce  mu bo areftv TwikJor >-rrv. v mejah Bafcaj umetnik je luđi Blovek, a z*x 6Sov 'ij. *e rojnak
*
TTa^nore ^   rafcnrtavn  MBat-fla BuSter obsega  okrorf  25   odUČi ib   eđjnfc pndot) aaffnan znači^riih. rx»sr\>JeTno izbrurji motivov.    Pr k r z--\ jejo * am  ljubi ji   ako oke liro jeseni, pozirnl in na pomJnd. Na e^rled so postavljene na^v-.i<nje    ped 'bt^:    t.! s rusko JT.;tro<    (Stopanja vas^    »Motiiv ir mestja-c   (Kooe»zei>.  »Jelov sr<-zir   C Koš se), >Prvi sneg« f Golovec), >V sne.rtK .Zi7na<. >23ms9aD  SOneec,   >Crowi   v  pne^ai«, >Od-ju^a I« in »Ođjugvi II« (vse PjOinrk) >Zirn-skil motiv z GoL (vca*.    >Sonce dođi PT>'r. »Planme*,   * Barje:  jn   >M-g-,'ie?.t   (\^se z fjoiovoOA,   >E>omačlja na  GkAovouc  te:- ma-
daljni motivi z Goldvoa, »Zima se poslavljaj«, >Pri3La bo pomlad I*-. -tPrisln bo pomlad II« *n »Ckaoveo«,«»Večer na Rožniku i Vrh 1, »BOrovcfU i-i .>Gozelni motive.
sru^erSoeve umetnino bodo oMkistvu na ogled kake tri tedne tn aacAuŽljo, d.i .b jih vsaltdo og"leda. —r-
Kmetje, oklenite se svoje organizacije!
OrgHn'zacifa, namen in pomen Kmečkega noverjenfštva — Dolžnosti kmeta do naroda   —    Brez dolžnosti ni pravic
»SAMOMOR JL>GOSLA\'Ui:«: je povsem zadet naslov knjige, ki so je napisal dr. Danilo Grege ič. Sami smo krivi, da smo Izgubili svobodo, ker smo pnstfl! na čelo države ljudi, ki se niso hoteH ali pa so bili preslabotni, da bi se zoperstavilf načrtom od Židov vodenih masonskih lodL
ZeJoSba xX*c«t. — Prevod dr. Frana Zupana.
Za pospeševanje kmetijstva, grozdarstva In za u sni er janje strokovne, socialne, nravstvene In kulturne vzgoje kmečkega prebivalstva je bilo ustanovljeno Kmečko po-verjeništvo Ljubljanske polcrajine. NaJcge po\Teijeništva torej segajo na gospodarsko in duhovno vzgojno področje in obsegajo torej široko življenje kmečkega človeka. Xp obsegajo pa le kmeta samega in kmečkega stanu kot takega, temveč tudi njegove naloge v narodovem občestvu.
Glavna naravna stanovska naloga kmeta je, da oskrbuje narod s potrebščinami za telefno življenje, kakor oskrbuje obrtnik ali tovarniški delavec narod z Izdelki svojih rok in kakor skrbi trgovec za izmenjavo raznega blaga itd. Kmet je krušni oče svojega naroda. V tem je njegov naravni poklic v naj-od ni skupnosti.
Posebno v sedanjih težkih ča_sih je va?.-no, da kmet v polni meri izvrši svojo nalogo. Od tega je v veliki meri odvisna usoda in obstoj vsega naroda. Baš z namenom, da se kmečkemu stanu olajša izvršitev njegove prevažne naloge, je bilo ustanovljeno Kmečko poverjeništvo. ki naj stoji kmetu z nasvetom in dejanjem ob strani in mu pomaga, da se kmečko delo pravilno usmeri. Dolžnost kmetov pa je, da se oklenejo svoje organizacije ln z njo kar najtesneje sodelujejo.
Povsem naravno je, da stoje na četa po~ verjeništva možje lz kmečkih vrst. Kmečki poverjenik sam, vsi trije njegovi namestniki in tudi drugi nižji vodilni funkcionarji so kmetje. To je povsem v redu, čeravno hočejo nekateri videti v tem nekako kmečko razredno aH vsaj pretirano stanovsko težnjo in mislijo pri tem na rek! Kmet kmeta! Takoj moramo poudarit!, na-glaSajo »Kmetijske novince«, po katerih posnemamo to razpravo, da nismo pripadniki te prislovice v tistem pretiranem pomenu, kakor so nekateri kmečki verjaki hoteli Imeti kmete prav povsod, kjer koli se je o kmetu kaj govorilo tn odločalo. Slovenski kmet danes kljub svoji izredna visoki kulturni stopnji — v primeri s kmečkim ljudstvom drugih narodov — Se nuna v svojih vrstak dovolj toliko solanih kmetov, da bi bfl kos te*klm naJogam v veeh panojpah javnega življenja. Pravimo, danes še ne. Gled»ti pa morarao, da bomo take kmete Ara £rej imel!! A te danes imamo zadosti kmečkm mol. ki so erjesobal voditi ia odločati o stanovakihr pokllenlfc tn strokovna vpra«a«jrh svojega kmečkega sta-n«. In o tek vprašeri.f.h cdločatl gotovo si poktlefin nihče drue; kot kmet sam! DrugI stanovi, zlasti iao£ra*nstvo, so kmetu do-
brodošli pomočniki ln svetovalci, a končna beseda gre možem-kmetom. Zato je suh. po sebi razvrmljtvo, da vodijo kmečko po-verjeništvo kmetje.
Organizacija kmetijskega poverjcnlStva je urejena tako, da obsega vse panoge kmetijstva ln da kar najbolj odgovarja sodobnim potrebam in nalogam sloven.sk ga kmeta. Pokrajinskemu kmečkemu poverjeniku stoje ob strani trije namestniki. E len od njih skrbi za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ter ob enem predseduje Kmetijski zbornici, katere glavni namen je ravno v tem. Drugi ima na skrbi celotno kmetijsko zadružništvo in je predsednik Revizijska zveze kmetijskih zadrug, v kateri se bodo včianUe vse kmetijske kreditne in nekredltne zadruge. Tretjemu Je odmenjena skrb za urejevanje prehrane in predseduje Pokrajinskemu   prehrajevalnentu zavodu.
Ti trije namestniki, katerim se pridružijo še po en predstavnik kmečkega delavstva, kmečkega ženstva in kmečke, mladine — skupaj jih je torej šest —, sestavljajo sosvet, ki Je poverjeniku v pomoč pri njegovih ukrepih in odločbah. V sosvetu so poleg navedenih še za vsak okraj po en okrajni kmečki poverjenik.
Na enak način so organizirana tudi okrajna kmečka noverjenlštva. Vsak okrajni kmečki poverjenik ima sosvet, v katerem ima poleg svojih treh namestnikov in treh zastopnikov delavstva, ženstva in mladine tudi občlnel«e poverjenike lz občin svojeera okraja.
Tudi vsak ohcmskl kmečlri noverjor.fk ima zosvet, sestavljen po enakih načebh. Tako je torej organizirano polcra|msko kmečko poverjeni5H-o, ki predstavlja in zastopa slovenskega kmeta v Ljubljanski pokrajini.
Potrebno je, da se slove neki kmetje dobro seznan'jo z organizacijo svojega stanovskega zastopstva in se ga rudi v polni meri poslužujejo, da predejo do svojih pravic, Vsik slovenski kmet pa se mora hkrati zavedati, da pravic brez dolžnosti m" ia jih nikoli ne bo. Zato naj sleherni slovenski kmet v*estno izpolnjuje svoje sta-novike dol2nosti. ki so* posebno v teh časi« za vee narod Življenjsko usodnega pomeša. Potem bo lahko slovenski kmet tudi upravičeno terjal svoje pravice ln jih v trdni stanovski organizaciji tudi dosegel!
ZATEMNITVENI ČAS
za teden, kl zaene 25. m. 1045 ia teče do rir»~ tega 1   IV. 19i5
od 19.15 do 5.35.
Straii
»a covens
g f\ ^ o p ,  ponedeljek, 26. Starca IS
Ste v. K4
Ljubljana se pripravila na Velike ik>č
Te priprave  bo letos zelo skromne, pri- . putke ponoči pod njihovimi posteljami, to
resnemu času,  ki  ga preživljamo. } pa zato, da uboge kokodajse ne bi prišle v
a       skr< mne      te&koi oo one skromne in j nepoštene loke prijateljev jrezplacne Kurje
redke butarice na Letošnjem tigu. Ni jin j pečenke, ki se zlasti pred velikimi prazn ki
bilo velijo, ker jih niso prino^h na u-g ok Ičani, kaKor prejšnja leta, zato so Dile t.j;:* pj*inierno dia-žje m kljub temu hitro rs pi odane. V izici.bah trgovin zaslediš tu pa *.am rumene piščančke in zujčKe, ki ietos nekako boječe m sr«uiioZljivo o^nanj^jo Veliko uoč.
Od nekdaj je spadalo že nekako h tradiciji, da so rjubljanake gospodinje pred prasnila opravile generalno sponuadausko Čiščenje. Že tedne pred prazniki je grmelo in treskalo z b^ikonov in dvorišč. Skrbne čuvaike ciomac-ih ognjiSč so iztepale poatcij-i--.no in preproge, umivale okna, čistJe poči, da bedo njihovi domovi za praznike čisti m prenovljeni.
Letos pa ne po jo iztopačl po dvoriščih Ijubljanskjii bi£ tako mogočno Kakor prejšnja leta. Sicer gospodinje niso pozabile na spomJf-dan^ho čišćenje, le čas je zciaj clra-gzveenojši in treba je  že  aaprej natančno |
prazn kaj radi u dejstvu je jo.
V ljubljanskin čistilnicah delajo s pcirjo paro
Tudi to je spadaic v starih dobrih, časi a h tradiciji, cia smo se za Veliko noč prvič spomladan&ko oblekli. Včasih so imeii že dober mesec pred velikonočnimi prazniki ljubljanski krojači in šivilje polne roke dela. Noč In dan 30 krojih in živali, da smo se na vei fkonočno soboto pri vstajenju lahko postavili v novcem Dlašču, kostumu ali obleki.
Letos se bo le malokdo mogel postaviti z novo obleko. Toda. da bomo pomembni spomladanrki praznik kljub temu dostojno proslavili, smo dali svoje stare plašče in obleke očistiti. V ljubljanskih čistilnicah dela-jo s polno paro. V sprejem ališčih je od jutra do večera gnječa. Ljudje prinašajo v čiščenje in barvanje stare obnošene plašče
„S^scdfc, besede, besede44
»Tro^te. rr\x»:el« To >e bil neprebrani krik
predvojne reklame. K.nj se je tedaj čuditi, če so preronegj temu kiicu sledili ;n mno^krvt res prav nesmiselno tro?ili ebekrnčno ener^jo v električnih pečeh?
Obiski v fc-olnišsii&i
Splošna iKjinisniea javlja: Odslej so obiski vsak dan od 17.15 do 18. ure: Za stranke vstopa ni pred tem (vizite, večerja bolnikov), niti po tem času (večerja strežni štva. snaženje prostorov, naročeni negovalni ukrepi).
Občin^vo naj izvoli razumeti, da je v n-teresu bolnikov in svojcev, da ne trpi zdravniško delo in strežba, prehranjevanje in snaga. Zato se bo ta red izvajal dosledno. Otroke jemati s seboj je oblastveno prepovedano!
Kr!;t^.:-%-3 štev. 9
preračunati vsako minuto, kako jo bomo te oblake. Vse. kar ;e morda že leta viselo najbolj koristno Izrabili. Z vsem je treba t nerabljeno v omarah, prihaja spet na dan
pohiteti; z-ato so letos gospodinje tuđ! s čiščenjem na veliko opravile hitreje kakor prejšnja leta. VeČina jih je to delo razdelila med drugo vsakdanje opravke, lako, rta so ga izvršile postopno, vsak dan nekaj. Važnejša je nnša ljuba ze«r.*ucn Mnrr^ važnejša ocl svetlo pciose-enih par-ketov in lepo nameSčenib olirasnih blazin na kavču je lotos naša ljuba žemljico, ki že težko čaka naših pridnih rok, da 30 obdelamo in zase jemo sejne v njene plodno naročje. Letos mora biti obdelan sleherni košček zemlje. Tega se v polni meri zavedamo. V okoliških vrtovih že pridno kopljejo. Mnoge nežne roke, ki doslej morda še nikoli n-so držede motike, lotos z nekakšno obredno slovesnostjo obračajo črne grude na domačem vrlu. Zrečer so nevajene roke polne krvavih žuljev in v križu zbada. da je joj, kljub temu pa smo zndcvoljni in strašno ponosni n* košček zemljice, ki smo jo lastnoročno obdelali.
Putke sk> pred ru^mki pe-«1 poostrenim
nadzorstvom
Naše ljube kokodajse, ki nas lxxio za Verico noč (seveda kurjerejce) zak>žile s pirhi, ki bodo letos večini drtržin nadomestile gnjat in potico, so pred prazniki pod stalnim in poostrenim nadzorstvom. Lastniki skrbno pazijo in zasledujejo sleherni korak svojTi dragocenih pernatih rejenk. Baje nekateri celo prenočujejo v kurnikih ali pa spe
in v či^i. frueah m barvarn^-, morajo delati &ude$e, rkt bodo vse te stare stvari očJstib
fn prenovili. Odstraniti morajo najrazličnejše madeže protrrvatl stare obdrgnjene in obledele tkanine.
><> sr^'-ia, lepo prostm, da bo ta jopica do ora^mkov prebarvana, veste, moja hčerka nima kal cb!eči.t ,
tQ* spodična, piosira, naj 'eno očistijo moževo obleko, cena ne igra noben? vlogo. Povejte v tovarni, da je mož osebno znan z lastnikom.«
»Gospa, potrudili se bomo. da boste zado-volin*. Iziem pa ne delamo!«
»Moj plašč mora biti očiščen do prajsni-kov. firrr      bom rr^5teno skregala.«
Plafič, kostum, krilo, blu^a. moSka obleka, površnik .. . čtSčeerje. barvanje, čiščenje. b^^vn"-i<\ — vse do nramikov .. .
Gci^ri-vr^rip v spre jemal iščfh n^-nebno niše jo ,_. se vljudno smehlja, jo in obljubljajo:
»Da. do nra^rnlkov. pn*r<Td*7: se bomovc 55r, pultom se kun prinesene obleke vedno veča. Koliko časa, koliko trudi In koliko rok bo ootrebnlh da b'Vio vse to očistile pobarva'~ ,,,:,:^V" s^-o Mudir1 •',o--^^r!l Ir t 1J10 I omo čez nekaj dni dočakali V^-Iflco n"**. Oblekli se bomo v nanovo o^ščeno ali prebai—no obToko, m'-1*!^ bomo na notice, r^n'*"* in pfrhe In v^do-^^Hm >>omo. če bomo praznike mirno preživeli. ^
4*
Ljubljana, 25. marca.
Cvetna nedelja, praznik pomladi, praznik mladine, praznik preroda! S kako le- j pimi šegami je naš narod povezal cvetno j nedeljo! V spomin na Kristov7 zmagoslavni pohod v Jeruzalem spleta slovenska mladina butare ali begovnice, vos cvetni teden si da z njimi opravka, krasi jih po nasvetih in Izkušnjah očetov in starih očancevt da se v nedeljo posLavlja pred vso faro. V mirnem času prešine ljudi na cvetno nedeljo vsa pomladna radost. Le še teden pokore, posta, velikih cerkvenih obredov in vsestranskih priprav, potem se slovenske domačije zebli~=če v lepoti in slovesu velikonočnih praznikov.
•
Tudi LJubljana je od nekdaj v pogledu
običajem  ( petne nedelje močno povezana
deželo.
■ane, lično ne.pravljene in pestre
okrašene butarice, ki jih prinašajo v postnem času izdelovale! iz okoliških krajev, zlasti tam od Hrušlce, z Orliega in z Ižanskega, so se po prvi svetovni vojni uveljavile kot namizni okras, ki ne sme manjkati v nobeni ljubljanski dn:žtni. Vojni čas je tudi v tem pogledu zasekal vrael; ziesti letos se i«5 poznalo, da. okoličani niso utegnili pripraviti bntarie. Kar tth je bfls v Ljubljani naprodaj, so imele skoraj ie čr-nobonrljansV,-* ceno. sai je majcena but.'vrica veljala'25 Kr. večje — tis Le.'ki jdk fantioi bolj za/stavno poneso v cerfo-v k blagoekrvu — na r*n potaiAe v ceni kar do 700 in- 300 Rr. Kljub temu je hi! včerajSnjo soboeo na cvetMčnern trgu in or" butarioah tam pri leimoatju slasti % v jih ural: kar dren j.
Ves t*r»tekl: i d se razvijala spsaala-
. ka dela po njivah in vrtela, r^nroda je v polnem razvoju. Lnerje že moorto odganja^ žt^>ti koatanji so ie skoraj vei v pop ju, r»z?rrvetele so se marelice, vsak čas se bodo tveh breskve, hrušk» in druga sm^ia. ch-e-ves* odele s ovetocam okrasjem. Po na&k jrailh hi pai-kih se tflfisijo od jutra do ve-
Lopo obleko l&hh« ke:|M^, seveda, Č* ia»oo zado^i denarja, čbn već denarja, imaš (vseeno je, kako &\ prijel dc njega), tem lepša in dragocenejša je Jr.hJto tvrja »Mrka. Tudi marsikaj dru^ejra »i In h ko kup«, ee imaš dovolj s:'edstev. Le srčne kulture ne moreš kuprti. Niti na črni h:»rzi je ne dobiš, pa če irm-š Se tako dobre anreze fea še toliko denarja.
»Nedavno smo se za^kH med alormom v t neko zaklonišče.« mi je pripovedovala znft-na giTspa, »već ur stao morali ostati tam in končno nam je načelo v želodcih pošteno kruliti. Hrane nismo imeli s seboj, ie neki otročiček je •rlodai suho skorj?oo; tedaj je neka lepo rejena m moderno oblečena gospa odprla svoj kovčeg-, vzela Iz njej:3 ve-Ki£ kos belega km ha, obJoj^ene^a z debelimi rezin »mi jrn.jtiti, in začela hlastno fesi k
,-Taz ne grem nikoli v zaklonišče brez .fužine,* nas je nekam zviška poučila in je jedla z velikim apetitom.
Obračafi smo se proč, toda gnlat je ta?*o dišala. DlsoJa je po vsem prostranem zaklonišču. V J^lodcih nam je zavijajo, sline so se nam nabir»le v tistih, da jih nismo mo-jrli sproti porirati, Majhon fanriock v materinem naročju Je rajokati:
^faraifa, rad bi jedel meska, lavčen sem, mamicA, laaačen .. J
Gospa jo spet odprla svoj kovčeg. Počasi je rasvHar prreejien zavitek ter vrela
Iz njega nov kos kruha, obloženega - Utec-eo f^aaijo.
PridržaH smo dih. Morda bo ponudile, lačnemu otroku, smo upali. Toda zmotili smo se. Gospa je z zlatom obloženimi zobmi a^rizsCa v finnko ut kruh, počaei prežvečila sla-stni grlžliaj, nato pa je, ©brajeaa proti nam, malomarno rekla:
»Le kako more bit! kakšna mati tako po-r VTjK-a, da ne vzame za otroka nič jesti s
r»a, lepo oblaka se lahko kupi in č> imaš ?^dosti sredstev, si lahko priskrbiš tudi gTSJat — srene icc!rure pa ne dobi$ niti na črni borzi. a.
čera živahne hvalnice drobijancev, ki hite pripravljati gnezda.
Letos se je s cvetno nedeljo združil tudi praznik Marijinega oznanjenja, ki je našemu narodu posebno pri srcu. Mncge Marije godujejo. Ta dan, o velia-vnosti praznika pa pričajo tudi mnogi lepi kmečki reki, ki pravijo: Pen:-danska Idarija pripelje lastavice v deželo, jesenska (Mala maša) jih pa odpelje. Kadar je šmarna v postu prav gorko, "bo tudi prihodnje leto toplo; če tega dne lahko trto Izruješ, potem to pomlad nič več ne zmrzujeŠ. Sicer pravijo kmetje, da ima lahko tudi Marijino ozne,njenj° še svojo zimo. a že o včerajšnjem godovnlku vemo: Najsi sv. Gabrlela dsn zmrzaiie, potlej slana nič več ne škoduje. Kratko: z današnjim praznikom se slovenskemu kmetovalcu prične pomlad.
V tej lepi pomladi pa sovražni bes vno-viC in vnovič nanaša nesrečo in žalost na ep.še kraje. Pretekli petek, ob 14-dnevnici velike katastrofe, ki so jo anglo-ameriška teroristična letala zadala Ljubljani z brez-obinrnim odmotom bomb na nalmirnejši del Ljubljane, so bombniki vnovič uprizorili strahovalni napad, ki je bil sicer nekoliko manjšega obsega, vendar prav tako. zločinski, sai le rr>ot prizadel miren stanovanjski okraj Ljubljane. Ljubljančani, ki so po narvadu lahko sami videli, kaj je Mlo misradeto. so «e prenrlčali. da je gmotna ?>soda preceišr.ia tn da so bfli spet pri-zp.oeri nedolžni prebivalci. Ofrorčerije Lhjb-ijančanov nad brezobalmim teroriziranjem ljubljanskega mesta, ki ni ne vojno-indu-slarijsko središče, ne trdnjavsko mesto, se je f^nrrov* podnetTlo. Je pa or^nern ta napad ponovno sverflo. naj se Ljubljančani v prav nobenem dehi mesta ne zanašajo na kak*ne izjeme tn naj ob alarmu pohite v zakJorrfSče. Krvdar so sovražna letala nad mestom, je človeška naErMca prepočasna, da bi tekmovala z odmetom N>mb. V soci-aJnenf po^iedu pa darila v prid oSkodovan-cem no bombnem napadu pred 14 dnevi -pričajo, da sv L tubi iančani zavedajo svoje doitžaaeti do bližnjega.
*
O d1**rpftn*TOi*o«ti Ljubljančanov priča
zeiaževanie, ki je v teiru od preteklega torka 6>\lje po zg-laševališčih v šestih ljubljanskih  okrajih.   Nedavnemu  pozivu za
g-ljavo v prid pospešen ju akcije >Poll« sle-jo po določenem razporedu fantje In možje lz vseh ljubljanskih slojev in stanov. Prijavljanje se razvija v najlepšem rodu.
OMafte stanovanja oškodovancem letalskega napada
Mestno županstvo nima na razpolago do-volj stanovanj za vse one nesrečneže, kd so po letalskih napadih postali brezdomci, ^ato poziva Iršne lastnike in najemnike, ki imajo kakršne koli prostore, primerne za bivališče, da to nemudoma spe roče stanovanjskemu uradu mestnega županstva na Mestnem trgu št. 2. soba št. 38. I. nadstr.
Ce ne bo priglašenih dovolj stanovanj, bo mestno županstvo vse razpoložljive stanovanjske prostore rekviriralo. Vsi oni, ki ne bi na znani bi pravega stanja prostorov, katera lahko odstopijo, bodo strogo kaznovani z zaoorom in še z občutno globo povrhu. Posebna komisija bo pregledala vsa stanovanja v mestu in ugotovila, v koliko so dovolj aosedena in v koliko niso.
Mestno žuoaaetvo je prepričano, da bodo hišni lastniki in najemniki dobrohotno upoštevali ta poziv in da ne bo treba proti njim porabiti strožjih mer. Naj se vzive v stL&ko in gorje nefiročnežev, ki so kar čez noč ostali brez strehe ta naj jim bo to v spornin, da bodo prej ali slej morda sami morali trkati na tuja vr&ta in prositi as>-vetja.
<t> ^oro^uu ?Ma tocodrmkoea.t pri>*teli«n in klincem preteffco vtst. da nm k ▼ 40. lete tbratti *r.?«ttl kot ži*rr lrUlrfcega Mp>*d* aai p*-vf.kri.- : mož, očka. hrmt iti. ptafa
ALBERT KILLER
Vogteh pfedrj^repa pokoioika bo t torek 27. mmaa. 4al k Sv.  Križu.  Uea pogreba bo  ob-^rAitsm. ratet. Prosimo dbega »oialia. LJUBLJANA, doc 24. marca 1945.
Zahijoča žena s hčerkama tet ostalo aovodstvo.
»Bet
rCTPATA resno: le, besede, besede* Dz b: mogei kdo
- z rn^vniGin obdsrjcne^a človeka ti*ko daleč Z&\ Btiti. da pu.ica et^h ;-»č/2c peč garefj brez Vi.jce pohiibe. nt verj&ino, I a razsipnost je posledica čiste razvade. Če stvarno računam, lahko trdim, da je v 180 mrzlih dneh (od srede oktobra do srede aprila) vsek tastn-k ^irrčn^- peči najmanj po četrt ure na den kuri! v ptčt/.n,  ^obs   Moj dohiček    IS&JGOO /ir
Se drumč ka». Ro. pOTf.AT1.
i vlaJ
mi^Irte vetlno na te: Če fe z:irad1 nevarnosti letalskega napr».da odrcVno, da se vlak ieprazni, potem tako hitro kot le mogoče bežati posamezno, . ne v skupinalu vsaj kakih SOO do 400 m daleč stran od vlaka in poiskati kritje v gozdu, pod drevesi ali za grmovjem. Ce to ni me g oče, izkoristite vsako globe! v bližini in se vrzite v njej na tla. Temna odeja ščiti pred mrazom in zakrije ob enem morebiti kričeče barvno obleko. V splošnem pa: mir, dokler nevarnost ne mine! Potem verjetno tudi obvez, ki jih je priporočljivo imeti na potovanju vedno pri sebi, ne boste potrebovan,
Otok, k|cr sil trska
Skoro neverjetno se čuje, da so na svetu kraji, kjer ljudem ni treba delat, ker skrbi zanje narava sama. Na otoku Whai-rikauriju žive ti srečni-ki, ki jih je pa komaj 500. Ta otok leži vzhodno od Nove Zeland-je. Skrbi, kje bodo dobili življenjske potrebščine, ne poznajo, ker jth daje narava sama v izobilju. Ce stopi človek na. tem otoku iz svoje koče, že lahko na bližnjem grmu odtrga banano ali kokosov oreh in tako je preskrbujan, z rastlinsko hrano. Ce si pa zaželi mesne jedi, vzame puško ali pa kar palico in že ima laboda. Na otoku žive velike jate labodov. Se lažje dob. labodja jajca, V nekaterih gnezdih je celo do 30 dlebeLih labedjih jajc.
Labodi imajo pa obilo hrane v jezeru redi otoka. Po ozkem kanalu je Jezero zve_ zano z morjem^ Po tem kanalu prihajajo v jezero manjše ribe k jih jedo labodi zelo radi. Druga priljubljena brace labodov so vodne trave pofi gladino vode v jezeru. Zato m čudno, da se labodi na tem otodhi teko dobro počutijo in tako hitro razmnožujejo. Kanal, ki veže jezero z morjem, se pa včasih zamaši, da ribe ne morejo te morja v jezero, poleg tega se pa veda v jezeru dvigne srn adteika mimo kanala v morje. Posledica je, da. labodi navzlic svojim dolgim vratovom ne morejo dobiti potrebne hrane- V tajkiii primerih, jim grozi lakota.
Otočani se pa doro zavedajo, kaj pomenilo zanje laboii m zato jih n epoiste poginiti od lakote, če si hočejo nabaviti mesno hrano, in labodja jajca, morajo prijeti za delo in odstraniti peseTc iz kanala, da la&ko voda odteka da morejo rJ/bice fz morja v jezera Ker se pa zamasi kanađ samo enkrat v treh letih, morajo vsaka tri leta enkrat prijeti za lopate ±n očistiti kara1. Ko je karnai očiščen, o&o-že lopate in zaino zopet lenuhariti srečni, da je konec delovnega dne, edirega ▼ treh letali. Ce je v brezdelju .sreča, so ti Ljudje gotovo najsrečnejši na svetu.
tzp!ačevanje pristojbin pri r>Ori"a-jinskein vojaškem uradu
VojašKi urad Pokrajinske uprave iPo-iTsnska oe^ta 2) objavlja izplačevanje pri-sto.fh.2i dosedanjim upravičencem po nasledi jem redu:
1. začasna   poJcobjjna  aktivnim častnikom vojaškim uradu k m in podča-tni^om in   preŽA-n:i>a    ^vojoeni    \-ojn h ujetnikov a-ktivne :usr«đlo\*ajiske vojske od 28  do 31 marca 1915:
2. preži vrt na svrrjcem vojn h ujetnftkov rezervne jugoslovanske vojSlce od 3. do 7 aprila;
3. podpora svojcem civilnih inter.iirancev
za I, j cebjgano
24. aprTla črke  A—J,
25. aprila črke K—O.
26. aprra črke P—2, za okoUco 27., 28 in 30. apiila
4. vzdržcvalnina svojcem Slovencev, ki sluiajo v nemški vojski, od 24. do 28. aprila;
5. pnsmrtnine vdovam pad h pripadnikov vaških, straž, čim prejmejo odi ^ o
priznan: posmrtnini, s-'cer pr* v ča-^u i25pla-čevanjg   prLstopbin  za   vojne ujetnike
Pristojne se izplačuje;■■• v srrnj h dnevih od 7. do 11. ure., v slučaju a'arma tuda p/poktove od 16.—19. ure.
DRŽAVNO GLEDAi.ISČE
OPEK.VO GLED4LISCF
Tarek, 27. marca ot> 17.: Sclma I^^erior-Božeiia Begović:  Gosta  Berliag.  Red C.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
Ponedeljek, 36. marca. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranji koncert. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. — 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato: Prenos osred. nem. sporeda: Glasba za premor. Vmes: 12.30— 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. — 14.00— 14.10: Poročila v nemščini. — 14.10 - 15.00: Vsakemu nekaj. — 15.00—17.00: Prenos osred. nem. sporeda. — 17.00—17 15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15— 18.30: Prenos osred. nem sporeda: Pisano polje — daj zidane volje. — 18.30- 18.45: Glasbena medigra. — 18.45—19.00: šega-ve besede — Zupane Lojze: Humoreske. — 19.00—19.30: Trio >Trnovo<t. — 19.30 —19.45: Poročilo v slov. — 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). — 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—22.00: Prenos osred. nem. sporeda. Vsakemu svoje — radio zapoje. — 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. — 22.15—23.00: Salonski orkester vodi Albert Dermelj. — 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo.
ŠIVILJA, mla-d*. t^««" pletilstva, marljiva io poštena, iiče raposiitve za Udje delo, naira-je v kakšni tovarni. Porradbe 51. N. pod  »5rvilta«. 695-1
GLEDALIŠČE, pojoče, sprejme gosp-<^iičr»o in gospoda. Ponudbe s siiko SI. N. pod »Teater«. 684-1« * DELAVKO, starejšo. » tortiranje raaoeffa blaga ki snaieaie peos«otov. *draT»> in močno, spreitnetrso. Me-aAra, Gc*po«v«t»ka c- l6-679-1*
BLAGO za plašč ali k<>-srom, sveriosivo, prodam alt zamenjam. Naslov v SI. N. 701 -6
JOPIČA, dva, vetrna, impregnirana. 23. manjio postavo, prodam. Dalmatinova S. kroiač. 707-6 BRISAČE, nove, Jest, 2 fla-nelssti rjahi, caMieni, blago ta plašč. Črno. lepo svileno, in sviti o svileno obleko ter temnom&cteT plašč za aredmo postavo, črno vrvJncoo pleteno jopico, belo pregrinjalo za posteljo in mrežo za vrt (Hince-rruitte} prodam. Naslov v SI. M. 711 Ć
Ots-agke Igre pred <fa& leti
Pie*Qr Brnegfaei, alavral flaroski slikar, raam je s svojim c^Klovotim iim«fcniskVm ponijem zvesto ohrarrf§ mišljenje in zunartie ofci;tike svoje dobe. V vseh svojč-h umotvorih se nam kaže kot brespa^rnereri opisovalec takratnega življenja. Tako nam je iz njegove slitke »Otroška igre« z liahkoto posneti najvažnejše zabave tedanjih otrofe. Njegovo platno nam predstavna nenavadno mesto, ka so mu ceste, trgi an hiše spremenjene v otroška igrfšca. Niti ene odrasle osebe ni videti na alflci, pač pa opatzmo iz poedirrrh njenoh pnizarov, da je mladež ie tedaj kakor đanes rada tek>vadi1a na ska-Icalncah, bradljah, kozlih m krogiSi; palice, bati m dirugo podobno telovadno orodje ji je bilo zelo priljubljeno, medtem ko so najmanjša kakor danes jahali lesene feo-njSoke. PoawcTiejši ogaed nam podtaže s&u-pone otrok v iridsjansfci vrsti, druge, ki rajajo, tretje, fa se gredo sTjepe moga itd. Vse te in še mnoge druge n<asfeikane zabave nam dofcazujfejo, da se ofro&e igra v Mami sto.
iotjiJi r*iso spremenile — Je posamezna pr«-v4ia  in igraće »o malo drugačna.
Kadilci hitro orive
Zd3*av-niSlca opazovanja so dtogrnafe«, da kadilci prej o**ve IcaJoor nekadilcL Rct primer aavaja>3, da so tatoo imenovara atraat-nd kadilci skoraj vsi oarveii, njih )sp±a pa pojftazse bteda in voće ena. Domnevaj da vsled nikotma ofeSie otrdi, Baradt česar izgleda koža kakor da bi bfla brez krvi. Na v»ak načar pa iz opaoovaaj lahko sklepamo — po većina ljudje, ki malo aH ršo ne ksde. do 55. leta skoro nJBcdar ne osove — da so pri mnogih alvd lasje v zvezi s kajenjem in rta te prezgodnja osUveiaBt vftdeo sna*, v^kaiva iwrwta»
PREJTIHANJE ofrre. ekrog 600 kv. m. oddem- Jakova 7/1, vrata i- 676-3
Zame?* jam
KAMEN, luini, zamenjam ta protivrednost. Gerbjčevz ali ca 2 O/Ti, 6SO-3 KROMPIR. s«ner»ski, zamenjam Za manuf iktnmo bla-50. Naslov v SI. N.
686-8
TRICUCET-, otreflci, prodam ali zamenjam za protivrednost.  Naslov v SI. N.
69f-%
KOZO, brero, zamenjam z* pTOtiTTedncst aH proH im. Po<JHrrrbanjVCeTi 59- 698"9 GOJZERICE št. 45, v najboljšem stanju, zamenjam za novo dam?ko perilo. — Naslov v S4. N. 704-S
PUH   prodam.   Naalov v
SL N. .te2'*
RADIO. x feklenka-
mL prodam. Kolezijska 23-6S5-6
RADtO prodam. Kriiemi-Jfca 7/1. levo, 689 6
KOLO, moško, dobro ohranjeno, prodam. — Maren. Mestni trg 17/111. «00-6 PIS. STROJA, dva. velik m mal, prodam za zeAo agodno ceno. Merfcor, Pu-
JOPICE, damske, pletene, voineoe, in s v .lene m te (aa krila   ie    obieke) nsodno
pjodato. Na»k)*» t SL
asm-4
KOLESA s polnim jumiiea za da« m tricikle prodam selo  ugode o.   Merkur, Po-
haneva 6. f92-6
KOLO. damako kx moika, zrlo ngodco prodam. Merkur, PiLhancva 6. 694-6
FOTELJE, tri. nov«, prodam. Tapetaak, Dunajska cesta 17, dvonlče. 699 • OBLBKO. moiko, iportao, predvotno biago, prodam ali zamenjam. Nekadilci iraaio predooat, N&aaov v 81. N.
700-6
DARILO   Jroto, toeno.
prodam *Li 2smenja»i. Naslov v SL N. 703-6 SPALNICO fz trdega leaa, z  žimnieami.  prod.im. Na-
ahm t Sl» K
prsi. SKRIPTA za IH. dri. arr« kuptm aH aame-ajun za skripta za II. drž. izpit. ŠLtttb£<m 9/1. 710-7 KNJIGO: Korošec, Rimsko dedno pravo, kupim •U aamenjam za protivrednost.   Robtč,   Donaj'Jca 8.
713-7
KOLO, molko sft lerrsko. tudi v slabem s rt cm: . ka-pčm. Pootidbe SL. N. pod »Kcrfo«. 675-7 POLĆEVTJE, tnoske. 5t. 41, rja^ie, bok* a U Jerro, kn-ptm. LV.m  dobro zameno.
Ponudbe  SL  N.  pod >Pol-
Ževlji«. 6T7 7
RADIO. boI?!R, kirprm. Po-nodbe   9.   N.   Z navedbo
cene pod »Glazbar. 678-7 JEDILNICO, moderno, kn-ptm. Ponudbe 9. N. pod »Jedflnica«. 683-7
PLAŠc:, defni, za sredn-jo postavo. >z predvojnega blaga, ev. rudi staTej^a. kupim. Ponudbe SI. N. pod »Nepremočtjivc. 688-7 MTZO, pisalno, *n pisarniško omarico kupim ali dam protivrednost. Ponudbe SI. N.   pod   »Mrza«. 705-7
12 PERES za kolo tn cfina-mo kupim. Plačam v de-nar jn aH v protivrednosti. Naslov v SL N. 708-7 KOLO. novo aH mak) rabit eno. kupim- Naslov v Sl. N. 709-7 SPALNICO, novo, dve postelji, dve po^rel^m omarici, dve omari, kupim. Ponudbe SI. N. pod »Spai-a*c*   tafcoj«. 713-7
SOBO, lepo opremljeno, po moloosri v centru mesta, Sr?e »akooski par. Fo-aodbe SI. N. pod >Nuj-noe. 714-23«
SOBO, opeem+teno, a posebnim vbodom, oddam gospod*. Naslov ▼ SI. N.
696-23
SOBICO oddam v Beethovnovi 13, dane podpritlič j«. 697-23
VDOVA želi žara* možitve rasnega znani« r gospodom, ki bi  ji bi! vsestran »ko  dober mož.  D^risi SI. N. pod s4>«, 706-23
lii-sede ponunijo:
irudOravao: 1. stođna jod. 4. peefaa^d mod nočjo in dnevoan. 7. skujnno živali. 9 noti v so.ir i^ar-ij;, 11. &atxm orgao, 12. v lwšljuf 13. :rI>on^;n. s\ ai tlo, 16   b:i-rvra igTaJn-iii k^-at,
17. mu delo ne d tsi. 18. domača žival, 19. raohT^rra vrsta, 20. o^ož^e. 22. racionmno
živio. 2 i. j h m v TuriM' i. 27. LAidoIf vo štov !o. 28. pesmi, 29. ploskovna mera SO.
uvajati v z ani« in delo, 32. roman v zrjiir-
k.    >Oobre  kn'ige«.   33.  vrsta žgani«
Navpli-n«:  L. dej hšc,  2.  BemeljBKfl ko-
n'ca v morju, 3. p.ipad:nk ljudstv?. ki avl na L."ibent3Riu, 4. preipir, nespomeiim, 5. osebni zcđothek, 6. kvartasU leras, 8. nacliit, w - . .":; v 10. v. ■• < n "ki brez svoja ob!iB<o-valne moči, 12. pidkrajbia v Nemčiji, 14. zeme'jska utrd}>a (dvoj). 15. so živo/ll za Sasts R:n1.J3a.nov ob vzboidn-i obn.li Jadrana. 20. kopitar, ki živi v AmcM-Jki. Zadnji Ind )\ m na Susna&ri, 21. ohl ka ppajxožnega nrljv-poVt. 23. op 1 •'c svetlol>c in tc-pl -to. 2f>. po-dAvtaa, 26. časovne enoto. 30 ita<lijnrjfl(kl 9po_n:k.  31.  znak za fcemlBUP prvkio.
Rešitev križanke štev. 8
Vodoravno; 1. Stanislav. S. tonaz, 10. ars, 11 eter, 12. pipa. 13. bel, 14. kaoak 15. em, 16. pored. 17. Zo« n, 19. vitez. 20. so, 21 leden, 22. Mal 23. I:-^k, 24. trde. 25. sit, 26. diven. 27. trikotaža.
Navpično: 1. Steber, 2. totem. 3. apel 4. nar. 5. iz, 6. laičen. 7. Arpad. S. vsak, 12. Pariz. 14.' koren, 16. potek. 17. zidati. 18. polena, iy. v :r 20. sadež, 21. list, 22. mrva. 24. Tit, 26. do.
ZJ^'Cpvstfea št. 11
a - al — ard — ba — ba — bure; — 6e — čl — da — den — di — do — du — e — e — e — el — srat: — ger — i — in — is
— fa — ja — ia — jo — ke — ko — kra
— lan — le — lja — ma — ml — mu — na — ne — nec — ni — ni — ni — ni — novsk — o — ol — or — pi-— pne — re
— ro — ro — ski — 5»to — to — u — uj
— vi — vid — vo — 7/.
Iz teb zlogov sestavi 19 bo^od s pome-n-Tn: 1) država v Južni Amor.ki, 2) mesto v Srednji Italiji, 3) nnrel v polarni Ameriki 41 sorodn'c?. (po matori>. 5) skupina ar'tskib fn evropskih narodov. C) vsta kamna, 7) nov^ška z\rezna država in mesto. 8) evropska drsiva. 9) indijansko pleme. 10) izraelski kralj, 11) odpadnik (tuj.). 12) rtok v sevomofn Atlantiku, 1?) del i.jifbl4ene, 14) evr^jpglc! narod l?>) mesto ob Volgi (prej F 1 :ivsk), 16) ime voč anedečklh kraljev, 17) kr:vi v novo °' ' i okolji. 18) elen izmed malih prerokov, 19) nesrečna mati v grSki mitolo.rrii.
Prve -rt tretie cTrko' vs^.Ve besede, ttvt-stoma h ^nc, povedć Herodotov izrek.
Rr^it^v zloorovnice Stev. 9
1) Ib?r;}\, 2) Hfct^'n. 3) Aljefitn, 4) mu^nira. 5) nektar^«) I ' 7) Vesna, 8) obleka. 9) tiara, 10) Atbara. tli de Jarre-ro. 12) A'lon's, 13> tožilnfk. 1'M Abel, 15) amika, 16) trc-ja, 17) koeficient. 18) obnova.
>BoM5e je biti dobro obefjen ko slabo oženjen .<
BeMfov dogovnlee 2tev. i o
1) Ka\abari. 2).Ararat. 3) R N i-k ;ti 4) Ljubelj 5) Aljaska. 6) bermelin. 7) Kolose j. 8) Ojostroa, 9) dervift, 10) Avstralija. 11) Nepal 12) ESherfead, 13) BalanaiDO, 14) Seno^pče. 15) Teheran 16) o^koruš, 17) Radenci.
Kar lahko đen£>s stori*, ne odioflaj na jutri!
SVARILO pred nakupom! TVrdVi Cebin. Wo!fov» 3. je bfl 24. m.TTCa ponori »kr.-vden na "sklicfišču v Vat-Karieri 19 s cirkutarne Ince dektričrn motor mamice Skoda, ~%U k* št 4.199.534 tipi F 61 K/4. Številka mo-toria ie vtrmiena razen im rudi n« kr»nen o*i in na obroditi. Svanm pred mkiipom ! TjsJtdifr-Iju d.irn <W>ro nagrado. 715-37
STAbJOVANJB, dv«x;obr»o. lepo, prosrornr«, z.imertiam. Kahiia, Go^oska ul. 5/11,
in i jm
PES, brak-iaabe^jr, sverln-rjav, se ^e 9. marca zatekel. Prosim, vrn?te pa r*roti n»5rn.di o« Drrjiii, Nunska  io. 6»i-37
v SLOV. NARODU
Glavna poslovalnica Socialne pomoči ta nakupovanje oblatil, obutva, perila, posteljnine Itd. je v Gradišču St. 4, nasproti dramskega g-redališca.
f
Maznantamo  ruino  vesc,  d& je
svojega  žrrljenja  prem mol eoapod
56. leta
PEKLAH FLORJAN
dri. upokojenec. Pr>eTrb  pokoinega bo z Zal k  Sv. Krifci v ponr
deiiek   26.   ooascs.   ob   poi   tO. u:-..
ŽALUJOČI  O STA JI
Do trpel je v 42. leln starosti moj ljubljeni mož, predobri atek, trrat, srn, 6twc in svak, r^c.Tpod
ANGELO JELČIČ
pleskars-ki  in   slikarski mojstea-
Poareb bo v torek, dne 27 t. m. ob V2 9. uri z Zal, kapele sv. Nikolaja t Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, PulJ, dne 24.  in. 1945.
Žalujoča tena LJUBA, roj. MAVRIC
s hčerkama SoNMO, LJlBICO ter ostalo sornd-^tro
t
iS
OJbor   K_red>nepa   <dru >t\-a   Mestne hraaif-
niče v Ljublj.ioi n.i2runja talna vest, da je «t|      preminul njegov člaa, upravni svetnik, gospod
ANGELO JELCIC
pleskarski  in  slikarski mojster.
Pogreb bo v ponedeljek 26. marca t. 1. ob pol 9 aH Zal.  Po koiniku  bomo  ohrani.*  čaateo spomin!
1945.
ODBOR
Zal
Ljabljim, 24.
'"rešuje:   Rudolf Ozlm  —  Za »Narodrio tiskarno d -d.« kr»t tlskarnarja: Fian Jcran — Za inseratni  del odgovoren: Lnioocnir Voičiai,