fp „ •/, 'K
^ГТ~~~гУ~~лГ-0^у^£-т.-сл. Zg'
• ^Unrxr» Äte e,' f€
/j) eđ£.
.$ ’ • . .'. " ' ' • ' ЏШШаажмт чг Mnvt Ш§ рат1аНгвпа,
7-’
iNtoro&fo.® Bata: Celo leto K 120—, pol leto |J[ в®1*—» celil leto K ,30*—v Izven Jugoslavije: ■■'©d© teta K 150*—. Inserat! sli oznanila s® *a-ш§шшјо po dogovora ; pri večkratnem inserfranju feteeren popast llpravnišivo sprejema naročnino, in reklamacije. — — Telefon št 220.
«&.. 'r.G, ’A-
S©. £fc©^rllteaa.
ШШД
Neodvisen psilticen 1st m slovensko ljudstvo
МаМђор, dne 3L. eppiia 2SSI.
Росатвхш
«tan« t
»Strela* izhaja v pondeljek, »redo t» petek. Uredništvo in opravništvo je v Maribora, Koro? cesta št. 5. — Z uredništvom se more goto-vsak đan samo od 11 do 12. ur® dopoM»*, Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte геУатеефв so poštnine proste.------------Telefon Sl tgk
Letnik ХП1.
Nevarna igra.
^K.'äj’pomeni to?!“i Tako se vprašuje ljubljanski „Naprej“, ki je ugotovi!, da -pripravljajo beograjski samodržci jugoslovanski narod na opa-sno možnost „posredovanja“ med za ’ padnim velekapitalom in sovjetsko Ru gjjo. „Kaj pomeni to?!“ Tako se mora vpraševati objektivni motrdlec no -tranjepolitičnih dogodkov v naši dr -žavi, ako zasleduje „tendenciozna“ in netendencijozna poročila glede „boljMvišfce nevarnosti“, njih komentarje k poročilom o Vesničevi pariški misiji na eni, in vesti o potovanjih francoskih generalov na drugi strani. Zdi se, da'se nahajamo v soparnih dnevih usodepolnega junija leta ШТ, Se prodno se je izvršil sarajevski a-feniat, je marsikdo zatrjeval, da mu udarja od časa do časa zoperni vonj smodnika pod nos. Srednjeevropska politična atmosfera je nasičena s pitju reakcljonarstva, boljševizma in na-eiionaiistično šovinistjičnegaj imperializma. Treba ie iskre, —- samo iskrice, in prišlo bo neizogibno do eksplozije.
Javna tajnost je, da se naša/vo-jaška uprava mrzlično pripravlja na eventualno delno mobilizacijo, Ali na merava vrhovna komanda preizkusiti to, kar označuje nemški militarist z .„die Schlagkraft des Heeres“?! Ker je ta možnost malo verjetna, se nam vriva vprašanje: Komu je namenjen udarec?! Mar li Italiji? Nemogoče, ker nas veže rapallska pogodba, katero so podpisali državniki Trumbič, Stojanovič in Jovanoviči Proti Bolgariji? — Stambulinski, mož, v katerega rokah leži usoda nove in obnovljene Bolgarije, ima važnejše posle, kot je priprava na pohod proti naši kraljevini. Proti Rumumji ? Tudi tej državi je veliko na tem ležeče, da si ohrani ljubi mir v področju zapadnih granie, ker je ogrožena težko pridobljena Besarabija. Obstoja sicer neka sporna točka, ki razburja Beograd in Bukarešto — mislimo da gre za Te -mešvar — nikakor pa to ne daje povoda za razne vojaške priprave. Slab izgovor za beograjske vročekrvneže tvori nadalje Madžarska.. Pečuh, kjer vzdržujejo Madžari umetno iredento , je v naših rokah, spornega ozemlja m, ker smo že v dobi preobrata za -dovoljili svoje težnje in tako ja vsako vznemirjevanje radi Madžarske sma -trati kot absurdum. Radii v gospodarski agoniji ležeče Avstrije ne najde -mo povoda, ki bi opravičevali vojaško akcijo, čeprav menijo politično slabo izšolani ljudje, da bo Jugoslavija v slučaju „razdelitve“ avstrijskega ozemlja zasedla ves teritorij do Wil-dona s Koroško vred, Ker Grška s svojo „hrabro“ vojsko in Arnautluk s tolpami roparjev naših razmotrivanj resno ne tangirata,! ostane samo ena možnost: intervencija v sovjetski Rusiji !
Vsi znaki kažejo, cla naša „kalkulacija“ ni slaba, sicer so pa opozarjali tudi drugi listi na možnost; vojaških operacij. Vojni minister zahteva v bodočem proračunu zelo „skromno“ postavko, ki znaša nad dve milijardi dinarjev, Vešnič še ni dospel iz Pa ~ riža, Beograd že ima svoje odlikovanje in v Parizu so nedavno izročili beograjski mestni očetje tudi svoje vidne znake priznanja. Človek, kateremu je blagor in dobrobit ljudstva pri srcu, ne more mirno gledati tega počenjanja.
Ne moremo verjeti, — In to pov -darjamo v globokem prepričanju — da bi sedanja'vlada posegla po metodah, ki so uni čile A vstro-O grško, Visoka diploma ti j a bivše monarhije ni pov -praševala po ljudski voljti kovala je bojne načrte, kakor je to pač kazalo nemškim imperij ali stom.,	>
Prepričani smo, da se vlada po -polnoma zaveda nevarnih posledic, ki bi jih rodila katerakoli vojaška a kuja v sedanji dobi moralne in kultur -ne obnove izmučenega in izčrpanega
Dr. Korošec o političnem položaju.
Na sarajevski konferenci zaupnikov Hrvatske ljudske stranke je naš voditelj glede današnjega položaja razvil sledeče misli:
„Srbi so danes večjidol zastopani v dveh strankah, v „demokratski“ in radikalni. Ako motrimo njihovo delo in proučimo njihovo mentaliteto, vidimo, da med njimi ш. bistvenih razlik. Zedinili so se v vseh vprašanjih. Sni in drugi hočejo centralizem, kateremu se protivijo Slovenci in Hrvati.
Mi smo proti centralizmu. To na-glašamo odločno in zdi se nam potrebno, da vprizorimo proti centralizmu borbo. Ker bo centralizem bankrotiral, in to je uvidela že , vladna večina, so izumili takozvano „prehodno dobo“, ki bo trajala tri leta. Ako bi se uvedel centralizem, bi ubili veliko socialnopolitično misel: sodelovanje naroda v upravi in zakonodaji. Centrum ne sme postati Beograd, niti Zagreb in niti Ljubljana, ker se vsak centrum re -krutira lokalno. Najmanj je poklican Beograd, da postane centrum države. Beograd nima moralno prvorazrednega in sposobnega uradništva, nima potrebnih zgradb in urejenega, pro meta. Radi tega smo proti eentraliz -mn. Sedanja vlada nas prišteva med protidržavne elemente, toda mi se nato ne oziramo. Mi nismo proti državi, pač pa Imamo svoje pojmovanje države. Država je stroj, s katerim tre -
ha previdno postopati. Porazdeliti državo na 30—85 oblasti, razdeliti jo v okruge, pomeni uničenje tega stroja . Zgodovinske edinice morajo ostati, ker nimajo samo fizične, geografske ter zgodovinske, marveč tudi moralne, e-tične in kulturne posebnosti. Kdor hoče te edinice raztrgati, ubija državo.
Glede muslimanov in njih vstopa v vlado imam sledeče mišljenje: Muslimani so dosedaj delovali skupno z Jugoslovanskim in Narodnim klubom. Rekli smo jim, da je vsak njim namenjen udarec namenjen tudi nam. Tudi v njihovem programu stoji avtonomija Bosne in Hercegovine, 'a nam je žal, da so od te zahteve odstopili za eno milijardo. Nekega dne bomo dobili tudi mi večino in tedaj bomo vse to spremenili. Nočemo pod jarem centralizma in hegemonije, zahtevamo po -polno enakopravnost. Med Hrvati je opažati močno naraslo korajžo. Lep primer so nam Bunjevei. Opozicijonal-ne stranke, protivnice hegemonije .in centralizma ter nasilja, se organizi -rajo z veliko energijo. Kar nam zdaj manjka, je število. Delujmo* da dobi -mo v parlamentu število, s katerim bo mo realizirali spremembo ustave. Oso-bito vam pravim: Ne vzemajte* naro-du korajže! Prišli bomo do uspeha , ker z nami je pravica in kultura. Ako uspeha ne dosežemo danes, ga bomo dosegli jutri.
Šlezija - Maroška.
Po koroškem glasovanju na Koroškem ni nihče več dvomil, da bodo pri glasovanju v Slezi ji Nemci dobiti večino. Dežela je bila stoletja pod Nemci. in ljudje -so bili nemško vzgojeni. Več stoletij so jih lahko Nemci obdelovali za nemštvo, več stoletij, kakor Poljaki za poljaštvo. Rod za rodom je pohajal v nemške šole, je živel pod nemškim vplivom, je deloma celo v cerkvi stal pod vplivom nemških duhovnikov. Moral se je navzeli nemškega mišljenja. Kako naj bi Poljaki zamogli v takih ljudeh v par letih vzbuditi narodni čut ? Budal ost je v takih krajih vpeljavati ljudsko glasovanje. Budalost in krivica. Pri takih razmerah je še Čuda, da sp Poljaki dobili še toliko glasov. Kakor dne 10. o-ktobra na Koroškem, tako so gotovo zdaj tudi v Sleziji glasovali le narodno zavedni Poljaki za Poljsko. Tudi Nemci v Porenju so pred dobrimi sto leti bolj simpatizirali s Francozi, kakor s Prusi. Kaj če bi biti tedaj ondi napravili glasovanje ? Mišljenje se iz-preminja, je odvisno od slučajnih razmer in vplivov, narodnost pa ostane . Zato bi bilo kakor na Koroškem tako v Gornji Sleziji edino pravilno in pravično, da bi se dežela pridelila tej ali oni državi na podlagi ljudskega štetja, ne ljudskega glasovanja. Cernu glasovanje, ki se da prigoljufati, kupiti, s stoletnim vplivom in vzgojo od ene strani enostransko že naprej odločiti? Danes je doba narodnih držav, vsaka dežela naj bi pripadla narodni državi, kamor spada večina prebival-
шетигшшвшзам
naroda,. Ako pa odgovarjajo „teiiden-cljozna“ poročila socijatističnih ‘glasil resnici, ne najdemo besed dovolj, s katerimi bi obsojali mahinacije raznih Vesničev.
Troimeni narod je danes osvobojen in ujedmjen; naša država ni kolonija, katero bi smeli izkoriščevali za padne velesile in najsi v to privoli eeia centralna vlada! Igra, ki jo igra jo gotovi ljudje na naši zunanjepolitič ni pozornici, je nevarna. Merodajnim činiteljem pa kličemo ob dvanajsti u-ri: Ne storite brez. volje naroda ničesar, kar bi znalo upropast ti ogromne gospodarske in kulturne dobrine, obstoj držlve in težko pridobljeno svo -bodo Slovencev* Hrvatov in Srbov!
siva po svojem materinem jeziku ter po svoji narodnosti. Na podlagi ljudskega štetja po materinem jeziku naj bi bili začrtali meje narodnih držav. Vsaj v deželah, kjer se drugojezično ljudstvo ni priselilo šele kot kolonisti v deželo. Ce bi se bilo odločilo na podlagi štetja po narodnosti, potem bi Slovenske Koroške, kakor tudi Gornje Slezije nikdar ne dobiti Nemci, ker to sta po večini slovanski deželi in tore. po pravici spadajo v slovanske narodne države in ne pod Nemce.
Eno In tivekronski bankovci.
„Uradni list“ z dne 16. marca t.
1. št. 28 je prinesel vladno odredbo glede bankovcev po 1 K in po 2 K . Tem revčekom, ki morajo žigosani, in zakrpani kot kaki invalidi že 3. leto služiti v Jugoslaviji, je že večkrat bila oznanjena smrtna ura, toda vedno še krožijo med nami kot žalosten spomin na raztrgano Avstrijo. Navedena odredba jim zopet obljublja, da bodo kmalu šli v zasluženi pokoj, toda kdo zna, kako dolgo še bo trajal ta „kma-iUi“ To cincanje vlade je skoro otreč-'e-nerodno, na drugi strani pa za Iju-ustvo krivično. Finančni minister odreja, da državne blagajne ne smep sprejemati več kot 50 K v ban kov Cih po 1 ati 2 K pri enem plačilu. Ati m čudno, da državne blagajne državnega denarja naj ne sprejemajo? Ce So hočemo enkrat teh krp rešiti, f>otem jih na: država sprejema v vsaki mi>u-žini, pa jih več ne izdaja strankam • ! AKo pa še ni na razpolago dovoij drobiža, potem pa naj se vse na miril pusti, doiaer- ni pripravljen drobiž, naj se ne izdajejo nobene navedbe, ki povzročajo samo zmešnjavo in nevoljo , ljudstvu pa škodo. Naravnost krivic -na in nesprejemljiva pa je nadaljna točka odredbe, da državne blagajne smejo sprejemati samo take teh ban -kovcev, ki so žigosani z žigom državnih oblastev, pooblaščenih za to. Ce bi bile pooblaščene za žigosanje samo državne oblasti, se tej odredbi ne bi moglo ugovarjati, toda j ooblaščene za žigosanje so bile tudi občine, posojil- j nice, šolski sveti itd, .Večina bankov- \
cev ni bila žigosana od državnih oblasti, ampak od drugih’ uradov in zavodov. Ako se bodo torej od državnih blagajn sprejemali samo tisti bankovci, ki so jih državne ooiasti štemplja-le, potem jih bo večina brez vredno» sti, kar bi bilo krivično, ljudstvo bi bilo zelo oškodovano in sicer ravno u~ Logi ljudje, ker bogataši nimajo teh bankovcev, pri revnem človeku pa bi se zguba teh bankovcev precej poznar la. Koliko bo to zopet povzročilo jeze, godrnanja zoper državo in preklinje-vanja! Take odredbe, ki zadenejo samo revne sloje, ne pa kapitalistov —-naj bi si finančni minister prihraniti, lakih šikan je itak že preveč! Samo šikaniranje ljudstva pomeni 3. točka v tej naredbi, da naj državne blagajno bankovce, ki niso žigosani ali pa s ponarejenim žigom, odvzamejo ter izročijo političnim oblastvom, da se uvede kazenska preiskava zoper tistega, ki ima ta bankovec, Ta bo lepa! Ce boš prinesel na pošto ali na davkarije eri o ali dvekronski bankovec, o katerem uradnik misli, da je s ponarejenim žigom zaznamovan, prideš v kazensko preiskavo, boš imel pota in pa stroške, mogoče še boš kašo pihal — ker si, mogoče že od stote roke, prejel tak bankovec. To bi bilo smešno, če bi ne bilo tako žalostno. Ali je pač ljudstvo krivo, da se je tako nerodno štempljaio, da vsakdo lahko ponaredi žig? Ali naj nerodnost finančnih ministrov ljudstvo plačuje? Mi zahtevajmo, — kakor je to edino pametno in pravično — da hitro vzamete te krpe iz prometa, da jih sprejemajo državne blagajne v vsaki množini in vse, naj bo žigosan kakorkoli, ker sedanji lastniki nepravilno žigosanih bankovcev; niso tega krivi in ne za to odgovorni. •V. kazensko preiskavo pa postavite ne« rodne finančne ministre, ki so teh nepravilnosti krivi. Ce’ pa še vrh tega uvede finančni minister kazensko preiskavo, s katero grozi nedolžnim posestnikom nepravilno žigosanih eno -kronskih bankovcev, zoper verižnih uradnike, ki se dajo podkupovati, zoper politike, ki delajo politične kupčije z državnim denarjem, pa bo veh kora dobro delo storil ter državi reiz -memo več koristil, kakor s tako na -rodno in za ljudstvo krivično nared-bo.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
V	Beogradu se sedaj trudijo na vso moč, da bi dovedli vsaj v'ati-ne člane ustavnega odbora do sporazuma glede spornih ustavnih členov . Doslej se še ta namera ni posrečila niti med vladnimi člani, k a -en kecs oebat bo šele nastal glede teh členov prepira, ko se sestane celotni us..- v ni odbor.
Na novo rekonstruirana vlada je tudi že imela svojo prvo sejo, katere so se pa udeležili le oni ministri, ki so bili slučajno v Beogradu. Od novih ministrov se je udeležil te seje samo dr. Spaho.
Govori se in piše po listih, da bo končal ustavni odbor svoje delo do 5. aprila, ko se sestane kon-stituanta, kar ,pa ni verjetno že vsleđ nesporazumljenja med vladnimi člani ustavnega odbora. Konstituanta bode sklicana za 5. aprila, da se popelje na sprehod v Beograd, kjer bode zopet lahko podnljšalaj ustavnemu осИчзто rok.	A .jr-:
Zasedeno ozemlje, ki pripade Jugoslaviji po rapallski pogodbi, bo programatičuo izpraznjeno od
o.	do 7. aprila.
V	časopisje so latasirane vesti o spopadih med rumunskimi in našimi četami nekje v Vardijski šumi, katera pripade po mirovni pogodbi k nam, a jo hočejo tudi Rumuni. Radi te šume in njene okolice so so zgrizle do krvi naše in rumunske čete. Ob
www» ni itw—mmaw bmumh ииишш
■woamai тимт
■л&тжвш
istem Času, ko poroča časopisje, da poseti naš regent Bukarešto, pa vpadejo Rumuni v naše ozemlje. Malo čudne so te vesti vsekakor,
NEMČIJA.
Komunistična vstaja v Nemčiji je doživela fiasko. Komunisti so proglasili za 29. marca generalno stavko, ki pa ni našla nikjer odmeva.
V zadnjem času je bilo med ropajočimi komunističnimi tolpami , in policijo več hudih spopadov, v kate -rih je bilo več ubitih in ranjenih na strani komunistov in policije.
MADŽARSKA.
Colo evropsko javnost je zdrezala na noge vest, da se je popeljal na avto skozi Avstrijo na Mad_ žarsko eksoesar Karol, da zasede s pomočjo številnih ogrskih karlistov iz vrst grofov in vojaštva prestol v Budimpešti, Cela Karlova ekspedicija ss je ponesrečila in g, Karl ni prišel dalje kot do Madžarske Subotice, kjer je še menda danes vinski gost škofa Mikeša, ki je cerkveni poglavar našega Prekmurja, Tukaj pri Mikešu je Karl poslušal mnenja madžarskega državnega upravnika Horthyja, ma _ jorja Bronayja in še drugih, ki so mu svetovali, naj brž ko brž zapusti mad žarska tla, ker bodo ententa, pred -vsem pa Cehoslovaška* Romunija in Jugoslavija napele Vse sile, da se ne bo okitil kak Habsburžan glave s krono sv. Stefana. Mala ententa bi v slučaju, da Karl ne o,stavi Ogrske, smatrala njegovo gostoljubno bivanje pri škofu Mikešu kot upravičen casus belli. Poročila pravijo, da so za Karla neugodne vesti ekscarja tako po -drle, da se je vdal pri škofu svoji gretij razvadi pijančevanju. Mislimo, ko* iTo ubežni kralj Karl prespal alkoholnega mačka bo zapustil tudi Madžarsko,
Karlov poset Madžarske je rodil eno hvalevredno, da Svlea razglaša Karlov izlet kot kršenje asila, katerega je dosedaj ekscar milostno užival, a ga od sedaj zanaprej baje ne bo več.
RUSIJA.
P r o t i b o l j š e M i š k a vstaja v centralni Rusiji se vedno bolj šili,
Amerika zahteva od sovjetske Rusije priznanje dolga 350 milijonov dolarjev, sicer noče začeti trgovskih zvez z Rusijo.
Politična poročila.
p Razpad demokracije. „Ako je Pašič res nameraval našo stranko lini či ti, se mora priznati, da mu to izborno uspeva“. Te besede se v zadnjih dneh često slišijo v vrstah hrv at s kih demokratov. Zdi se, da hoče vsa značajna in dosledna hrvatska inteligenca obračunati z demokratsko siraa ko, ki je postala ekspozitura Pasi levega radikalizma. To dejstvo bmoži „Siobodna Tribuna“, glasilo demokratskih disidentov (odpadnikov), ki piše o Pašiču sledeče: „80 letni 3tar-ček, izmučen od naporov velike pro -šlosti, kateremu starost ne dovoljuje korakanja s tokom časa, ta Starček , ki hoče zadrževati logični tok zgoda-.vine, je postal šef demokratske stranke in ustvarja z njeno pomočjo Verico Srbijo. S tem je nastala za nas iskrene Jugoslovane nova situacija, kiham diktira’ revizijo odnošajev napram demokratski stranki,. Ta stranka je svoja dobra in slaba počenjanja pokrivala in utemeljevala s frazo o udejstvovanju J ugoslovanstva. Svoje „jugo.si )-venstvo“ je v odločilnem momentu zapustila in zato jo zapuščajo iskreni Jugoslavani. Tako pišejo bivši člani in pristaši demokracije o svoji stranki!
p Nova stranka. Djordje Cokori-3o, znani Velesrbin, direktor „Srpske ‘Zore“ in pobijalec jugoslovanskega zmaja, je ustanovil na razvalinah Srpske Narodne organizacije novo politično stranko pod imenom „Srbska stranka.“ V njej se bodo združevali vsi Srbijanci, ki stremijo za vzpostavitvijo Velike Srbije. To stranko bo -do podpirali listi „Balkan“, „Srpska Zora“, „Pijemont“ in „Srpska Riječ.“ Prepričani smo, da bodo oblasti blagohotno tolerirale Cokorilovo rovarjenje proti naši državi. Našim drža-votrornežem svetujemo, da se v bodočo ue zaganjajo s toliko vehemenco
2
lasa-.**.
v rušilce države iz „klerikalnih“ vrst, sicer bomo ustregli s cifati iz „Srpske Zore.“
p Samostojna in poverjeniški stol čki. Ker se bavijo v zadnjem času ti_ bera.lni listi, osobito „Slovenski Narod“, z bodočo izpopolnitvijo štirih po-verjeniških stolčkov, ki naj bi po ideologiji liberalcev pripadli samostA.e-žem, nočemo o tem izgubljati veliko besed, pač pa citiramo značilno mesto uvodnika, ki je izšel v 71, št. tista „Naprej“: „Zelja po izpopolnitvi pokrajinske vlade v Ljubljani sicer nasprotuje v gotovi meri strogemu centralističnemu principu, ki ga zas,to; a-jo demokratje, toda za izvanredno pomoč samostojnežev demokratom3 je treba tudi izvanredne „nagrade“. Vprašanje ie le, kdo bo to nagrado kon cem koncev plačal?
p Pri Sv. Juriju na Pesnici je na velikonočni pondeljek sam Mermolja počastil svojo štajerčijansko družbo vernikov ki mu jo je organiziral ve-lenarodn; šolnik Robnik. Dolge otrobe je vezal pred svojimi poslušalci , ki večinoma niti pojma niso imeli o zadnjih činih samostojnih poslancev v Belgradu. Vendar pa je le moral slišati, da niti naši tako „zavedni“ sa mostojneži niso povsem zadovoljni z velikimi vspehi njihove politike. Mož, ki spada med roditelje kancelparagra fa, je omenil tudi, da ni zoper vero, kajti brez vere je človek živina, pa se s tem ni nič kaj prikupil raznim: Wratschicom in Robnikom, ki precej fo* n gače govore. Odkril je tudi tajni, zakaj s o hoteli slovenski samostojni srbske kmete s prodajo galice oskubiti za več kot tretjino milijona kron: da bi s tem pokrili deficit „samostoj ne“ koruze. Drugod se zapeljancem samostojnežev zadnji čas hitreje odpirajo oči; ob meji gre to sicer malo počasneje, a gotovo!
p Glasovanje v Gornji Slezi ji. Glasovanje v Sleztii je končano, skupno so dobili Nemci znatno večino glasov, Poljaki so ostali v manjšini . Toda vkljub temu niso Nemci preveč : zmagoslavni, Poljaki pa ne potrti. V rudarskih okrajih so dobili Poljaki ve čino in to je najvažnejše. Slezija st bc namreč delila in Poljaki dobe one kraje, kjer so imeli večino. V tem o-ziru so določila mirovne pogodbe za S ležijo drugačna, kakor pa za Koroško. Delavski kraji so torej večinoma glasovali za Poljake, kmetski za Nemce. V Sleziji so namreč ogromna veleposestva, ki se nahajajo v rokah nemških graščakov, a ljudstvo je še preveč od njih odvisno. Nemci so zrna gali. s pomočjo tujcev, ki so prišli glasovat od drugod, s pomočjo uradniš -tva, tor mest in trgov in pa z delom nezadovoljnega, odvisnega kmetskega prebivalstva. To glasovanje je zopet pokazalo, da plebiscit ni primerno sredstvo za samoodločbo naroda.
Naročnikom!
1.	Naročnina za liste se plačuje vedno naprej, ne pa naknadno, kar naj cenj. naročniki vzamejo na znanje.
2.	Ako se za „Stražo“ plačuje naročnina v manjših obrokih, kakor četrtletne (30 K), stane ista na mesec 12 K ne pa 10 K, kakor nekateri naročniki mislijo. Krajša je naročnina, več je stroškov in dela.
3.	Zaradi zvišane poštnine za liste v inozemstvo stane, Straža“ od 1. aprila t 1. za inozemstvo četrtleta 60 K, pol leta 320 K in celo leto 240 K v SHS veljavi. Oni inozemski naročniki, ki so naročnino plačali že čez 1. april t. 1. naj blagovolijo razliko doplačati.
Upravništvo „Straže“.
Pnevne vesti.
d Ponedeljkova številka „Straže“ odpade radi praznika,
d Dr. Korošec v Sinju. (Posebna vest „Narodne Politike“). Dne 28. t m. je Sprejela v Sinju -našega vodi -telja ogromna množica ljudstva ter ga burno pozdravljala. Vršil se je mani-festacijski shod, ki je potekel povsem mirno in svečano. Sprejeli so resolu -cijo, v kateri zahtevajo, da se naj država naziva „Jugoslavija“. Ustavo ne morejo priznati, čeprav bo sprejeta, ker jo ustvarjajo proti volji večine Slovencev in Hrvatov, Istotnko so zahtevali Hrvati svobodo vere, versko nravno vzgojo in pravično rešite v a -grarnega vprašanja-
d Umrl jo dne 30. sušea v 74, letu Ö. g. dekan v Marenbergu Avguštin Heci Rajni je bil rojen 26. avgusta 1847 v Starem trgu pri Slovenjem gradcu, posvečen je bil 21. 7. 1872 . Župnikova! je dolgo časa na Zusmu, odkoder se je preselil kot dekan v Marenberg, kjer jo služboval do svoje smrti. Rajni je bil originalno mo -žat značaj, priljubljen pri stanovskih tovariših in vernikih. V težkih časih vsegamogočne nemškutarije v Dravski dolini je znal krmariti svojo težavno službo kot dekan Slovenec na občno zadovoljnost celotne Dravske doline. Moramo tudi omeniti, da je stal odločno na slovenski strani in bil do svoje ,smrti gmotna žrtev ponesrečenega slovenskega konzuma v Marenbergu. Svetila mu večna luč na obmejni zemlji slovenski!
d Poverjeništva in demokrati. Ko jO bila pokrajinska vlada za Slovenije v rokah SLS in so bili poverjeniki »es nekaki mali ministri, je liberalno časopisje vedno vpilo: Proč s poverjeništvi, čemu izdatki za toliko mast -no plačanih uradnikov, saj imamo ministre v Beogradu itd.! Danes pa, ko imajo deželno vlado v rokah demokrati, katerim se bodo pridružili tudi še njihovi samostojni sinovi, ko imenuje Beograd zadnjega certifikatista in so poverjeništva brez moči in pomena, pa so demokrati in samostojni lepo tiho o nepotrebnih stroških s poverjeništvi. Demokrati in samostojneži pač nočejo pljuvati v svoja lastna — ne samo beograjska. ampak sedaj že tudi obšir -no in globoko pripravljena — ljub -Ijanska korita.
d Demokratsko kolegijaluost in smisel za avtoriteto nam dokazujejo članki in notice, s katerimi obklada g, prof. Voglar mariborskega gimna -zijskega ravnatelja. PomisLti moramo, da je Voglar še vedno Tominšekov podložnik in slanovni kolega in vendar tepta ta dva pojma v svojem gia-šilu prav po demokratsko gnusno. Duševno motovilo Voglar bi moral znati kot pedagog, da je „Tabor“ raz širjen samo po Mariboru, kjer je gimnazijska mladež, pri kateri izpodko -pujejo „Taborov©“ klevete na ravna -telja ves ugled, smisel in dolžnost pri znanja avtoritete napram' gimnazij -skemu ravnatelju, Ako postopa pedagoški izvržek Voglar tako proti svojemu predstojniku, se ne smemo čuditi, da so njegovi sinovi že mladostni zločinci — pred sodnijo obsojeni lasore-zarji — a še gedno Sokoli. Voglarjevo teptanje kolegijalnosti in predstouiiš-kega spoštovanja je rodila tudi od države plačana Voglarjeva, brezposel -nost. Ker se klati Voglar pri popolnem telesnem zdravju a že pri naravni du ševni posurovelosti kot plačan profesor v brezposelnosti po mariborskih uli -cah, je pač pri političnem kontumacu njegove stranke stekel in sedaj grize v zaslepljenosti krog sebe, ne oziraje se na kolegijalnost in avtoriteto. Ve mo pa, da bo g. Tominšek in profe -sorji, ki posedajo smisel kolegijalno -sti in dolžnost priznanja avtoritete, nadjali duševno steklemu Voglarju na gobčnik molka in ga priklenili na verigo preziranja od strani stanovskih tovarišev. Človek, ki je lump glede kolegijalnosti, je lopov tudi v ysakem drugem oziru, ne spada v pošteno družbo, ampak spada na demokratsko gnojišče, po katerem se valja že od prevrata sem.
d „Taborovo“ uredništvo so dj ali JDSarjd sami pod kuratelo radi ne -sramno gnile slame, katero je rezal v zadnjem času pod vodstvom ateja Voglarja. „Tabor“ sam javlja to nadzorstvo v zadnji uvodni notici, ,ko piše da je prevzel „Tabor“ poseben konzor cij JDS, ki prevzame s tem tudi odgovornost za poslovanje uredništva . že tedaj, ko se je „ Marib. delavec “ prekrstil v „Tabor“ je agitiral g. Voglar pri petičnih somišljenikih za gmotno pomoč novokrščencu. Nekateri JDSarji so tedaj obljubili milostno podporo, a je pozneje niso izplačali, ker se je vsak JDSar sramoval surovo puhlega trnja in osata, ki je ra -stel v puščavi „Tabora,“. Iz gmnotno slabih ozirov in vsled duševne gnilobe je prisilila JDS „Tabor“ v uredniškem ter upravnem oziru pod kuratelo. V Mariboru imamo že itak strogi pasji zapor, katerega je JDS v strahu pred steklino, ki se je pojavila v zadnjem času pri uredništvu Vo -glarjevega glasila,raztegnila, tudi na
„Tabor“, Duševno delavstvo krog „Tabora“ bo sedaj nosilo nagobčnik in povrh ga še bo vodil poseben konzorcij na vrvici. Res nove — -živino-krotne metode!
d Znani člankar Tone „vabiar“ je prepisal iz raznih brošuric za „Tabor“ uvodnik o „lzdajicah lastnega rodu“. V tem skrpucalu omenja Koroš ko, na katere izgubo so delovali z besedo in tiskom tri slov. duhovniki r Rodgorc ter župnika: Križaj in Rajnik. Priznavamo, da je najti v vsakem stanu narodne izdajice, tako tudi med duhovniki, Od koroških duhovnikov Slovencev so se ponemškutarili samo trije, ki pa niso bili nikdar za 'Jugoslavijo in tudi za časa plebiscita se niso upali v A cono. Teh poturie ne obsoja samo g, „valitar“, ampak jih je že davno obsodila celotna narodno preko prezira smrti delavna slovenska, duhovščina na Koroškem s Več pa, nego: Podgorc, Križaj in Raj nik so nam škodovali na Koroškem plebiscitni agitatorji ala g. „vahtar“* ki je bil v stari Avstriji socijalni demokrat, ob prevratu prostovoljni „Scharfrichter“ in strokovnjak za o-’ bešanje, nato narodni socialist m sedaj je že na narodnem gnojišču demo kratov, kamor spada. Öd demokrat-s tva pa do nemškutarstva j'e samo še eden korak* katerega si bo-najbrž do-volil politično svobodni g. Tono. Lju, die, ki menjavajo politično prepričanje kot „valitar“, niso nič boljši kot zgoraj omenjena trojica, katero je krstil g. „valitar“ za izdajice lastnega rodu. Ako so reševati Koroško politični kameleoni kot „valitar“, pa se nam pač ni čuditi, da je šla v AvsUujsko žrelo. Ako pa želijo Taboriti, jim lah-lo postavimo poleg: Podgorca, Rajnika in Križaja na prang’er narodnega izdajstva cele litanije mož, M so ati nekdaj ali pa so še danes na JDS smetišču, O g. „vahtarju“ pa velja latinski rek: Ubi bene, ibi patria’ ;
d Vse, kar je umazano, pobereta demokratska stranka in Sokol. V svoji sredini trpita Džamonjo, dr. Irgoliča itd. Mi smo objavili umazano perilo dr, Irgoliča in pozvati Sokola, da se izjavi, kako more šteti človeka* kakor je dr. Irgolič, med svoje člane. SokoI se ne zgane, dr. Irgolič je še , vedno član Sokola, dasiravno bi že davno bil moral „frčati“ iz društva s ako bi društvo gledalo na čistost svojih članov, „Gliha pač vkup štriha“l
d Ekscelenca Konkovetz. Ker se Jaboriti dosledno poganjajo za naro-* dno čistost, jih opozarjamo, da „Jouc-* t?af des Debats“ dne 23. marca y poročilu o nameravani rekonstrukciji ministrskega kabineta v Beogradu govori tudi o ministrih „Koukovetz“ in: „Pouzelj.“ Čudili bi se, da sta naša slovenska poštenjaka Kukovec in Pucelj tako hitro slekla svojo slovenska obleko, ko bi ne vedeli, da se tudi Vesnič, kadar mu koristi, podpisujem „Vesmtsch“, kakor smo videli na podpisu rapallske smrtne sodbe, ki jo je prinesel še pred „Piccolom“ dunajski „Interessantes Blatt“, kojega tiskar - ' na tiska „Ilustrovani list“, izhajajoč v — Belgradu!
d Odvetniško zbornico v Ljubljani opozarjamo, da je dr. Irgolič svo| čas kot genent Mestne hranilnice mariborske proti izrecni prepovedi dež« vlade vzel iz hranilnične blagajne 26 tisoč K. Vprašamo zbornico, ali je kaj takega dopustno za odvetnika, ki najj ima čiste roke? Javnost želi tozadev.» nega pojasnila!
d Odklonjena opasnost. Demokratsko časopisje vidi v izletu eks carja Karla na Madžarsko strašilo od klonjepo opasnost, ki pa nas Jugoslovane presneto malo tangira, ker se Je vozaril Karl preko Avstrije na Ogr -sko, kjer je pa na kratko in slabo o-pravil. Duševne pogorevščine Habsburžana Karla se ni bati Madžarom* še manj pa nam Jugoslovanom. Istočasno ko piše „Narod“ o odklonjeni opasnosti Karla za Madžarsko, pa pelira na čuječnost naše vlade, ker rovarijo protidržavni elementi po Jugoslaviji in se je pripravletala za Ve iikonoč revolucija na Hrvatskem in v Sloveniji, Taka pisava demokratske -ga časopisja so same race, ki bi naj odvrnila pozornost javnosti od liberalne korupcije in koritarst/а, katerega goslaviji in se je pripravljala za Veliko noč v Beogradu in v Ljubljani v kompaniji s samostojneži» Večja nevan nost nego alkoholu vdani revček Kari*
.-£& Ogrske In .žongler Radič za Hr -• vaisko je. demokraisko-radikalna kupčija z muslimani in s Samostojno za celotno našo državo. Obstoja naše države ne majejo Ratlie in od demokratov iingirani protidržavn|i elementi , ampak korupcija od vladnega prestola demokratsko osoljenega Pribičeviča Kukovca — Baltica do vitežko oderuškega Džamonje v Mariboru.,i
k Kakor gladili volkovi. Cio veka srce boli, če gleda in premišljuje, kako so se zakleti, sovražniki slovenstva na Koroškem zopet vrgli na naše ljud sivo, da ga odtujijo slov. narodu in «auöe zaničevali slovensko govorico . Ge »e pomisli, da imajo ti ljudje zopet vso vzgojo slovenske mladine v svojih rokah. In ljudstvo samo jäh mora plačevati» da mu vzgajam deco v tu -jem duhu. O ironija' usode! V dolgih letih so sistematično in obliga.toi ično ljudstvu vcepljali nemško mišljenje a In lani, namesto bi om Krivico oupra-vili in iztrgali žrtev volkovom*; so na ;tej podlagi (glasovanje) znova potrdili prejšnje krivično stance. Moralisti. sKušajo ugotoviti, kdaj je kaka vojska pravična. Ge se oziramo zgolj na pra vno stran, je v takih okoiščniah gotovo opravičen nastop z oboroženo silo. Desetkrat bolj, kakor kaka ekspedicija na ruske boljševike . , »
d Pasji kontumac — ljudska nad- j logu. Obmejni Slovenec,nam piše: V j naših. obmejnih občinah 'ko' v St/liju S v Slov. gor.,, Ceršaku, Selnici ob Mu- j ri, Dobrenju itd., traja pasji kontu - i mac že dalje kakor eno leto, čeprav se v teh obmejnih občinah dosedaj še ni pripetil noben slučaj pasje stekli -ne. Dne 28. marca t. 1. zjutraj je pa bilo pri vseh cerkvah razglašeno, da je okrajna politična oblast za vse ne-Se obmejne občine odredila poostreni pasji kontumac. Razglas je prebival -stvo silno razburil, kajti ljudstvu je znano, da je poostreni pasji kontumac razglašen samo radi tega, ker ima razna mariborska gospoda lovišča v naših obmejnih občinah in ta gospoda se boji ш svoje zajce ravno sedaj, če bi kak pes ujel kakega mladega zajca na ležišču in ga pojedel. Ljudstvo si je v sodbi edino: Sedanji poostreni pasji kontumac je razglašen na ljuoo mariborskim lovskim zakupnikom. Kaj pomeni tako dolgo trajajoči, a sedaj v-novič poostreni pasji kontumac za naše ljudstvo, je znano. Psi so priklenjeni na verige, se torej ne morejo na prosto gibali, razni tatovi, krščeni in nekrščeni, pa ponoči pridno lazijo na -okrog kmetskih poslopij ter neovirano kradejo kmetom vse, kar jim pride — pod roke. Se celo lisice, dobro vedoč, da jim niti psi ne morejo do živega, so postale Itako drzne, da celo r fitem dnevu v navzočnosti ljudi kradejo kokoši, tatovi-tihotapci pa odnesejo še vse drugo, kar le morejo. Kako se pa maj brani naš kmet? Orožje mu je pobrala oblast, mestni nedeljski lovci vidijo samo naše pse in mačke in jih •streljajo, ako jih zalotijo nekaj korakov od poslopij, zajci pa delajo ne -moteno na sadežih škodo, ki se nifi še ranit? ne da. Naše ljudstvo je prepričano, da leta okrog veliko število, po -
Шп\ stric in moj lopnile.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Na svidenje, moj ljubi, stari župniki“
Tako sem župniku menda dovolj ialostno naslikala svojo dušno sta-mje.
Dva dni pozneje nas je povabil
strlo na izlet v grad M.
Nekaj se je pripravljalo, to sem slutila. Na predvečer sta imela stric In poveljnik dolge in tajne pogovore * Pavel je bil nemiren in sestrična zamišljena,
1 Prvikrat sem bila v M- Stric in poveljnik sta mi z veliko postrežljivo-stjo razkazovala starine» Toda slabe volje sem bila» Kaj so mene urigali o-siveii zidovi, zaprašene dvorane in začrnele slike davnih junakov! Stokrat zanimivejše reči sem videla na licu debelušnega, zaljubljenega junaka, ki je obdajal Blanko z vso svojo gkrbljivosfjo in se za mene ni zmenil prav nič.
Kako sem bila neumna! Da nisem prej zapazila njegove ljubezni! Vsak kamenček ji je spravljal s pota, samo da bi se ji prikupil. Od časa do časa
čolnoma nepotrebnih psov, kajti dandanes ima že vsak delavec in urad -nik in pisač svojega psa in ravno ti psi letajo sestradani in zanemarjeni o-krog in so pravi povzročitelji pasje stekline. Merodajno oblast prosimo, aa ukine takoj pasji kontumac vsaj za tiste obmejne občine, kjer se ni pri -petil noben slučaj pasje stekline, nepotrebni psi se pa naj brez usmiljenja uničijo.
d F ožari v mariborski okolici. Zadnje dni je napravil rdeči petelin v mariborski okolici ogromno škode.* V sredo proti večeru je izbruhnil požar na posestvu Jožeta Kolmana v Hočah kateremu je v kratkem času upepelil hišo ter celotno gospodarsko poslop(e. Iz Maribora na pomoč pribrzela po -žarna bramba ni stopila niti v akcijo, ker j,e požar prehitro opravil svoje oopelno deio. V sredo popoldne je mišmi’ gozdni požar nad Zgornjo Sveti Kungoio kjer so zgorele večje mni-.i-ne že posekanega lesa v vrednosti nekaj desettisoč K,
d lir. Barič, nadbiskup iz Sarajeva je potoval v četrtek preko Maribora v Olomuc. V Mariboru sta mu delala družbo do odhoda, vlaka proti Dunaju Zdenko in Boris Verstovšek, id sta spoznala takoj visokega cerkve nega dostojanstvenika, ki je, potoval inkognito.
d Dvorni sodni svetnik in bivši pravosodni poverjenik Fon je nastopil danes službo pri mariborskem okrožnem socišču.
d V konjiški bolnišnici Rdečega križa je umrla na, veliki petek, dne
25.	marca č. usmiljena sestra Kordula Schwegel, doma od Sv. Miklavža pri Ormožu. N. v m. p.f
d Povsod centralizem! Beograj ska „Epoha“ javlja, da se vrši dno 9, aprila t. 1. v Beogradu kongres ži-vinozdravnikov iz cele kralje vrne. Cilj kongresa je osnutek centralnega udruženja. Za učitelji so se „ujediuik“ novinarji, sedaj so na vrsti živino -zdravniki, kmalu jim sledijo brivci itd. Vse v znamenju centralizma! Ker imajo mestne občine navado, da pogostijo' sijajno udeleževale© takih in e -n altih kongresov, bodo beograjski mestni očetje morali, prav kmalu zvišati dpldade, sicer ne bo nič z mastnimi banketi!
Iz Ptuja.
p Žalna manifestacija v Ptuju . Dne 20. marca 1921 se je vršila v Ptuju žalna manifestacija povodom a-neksije Goriške, Trsta in Istre. Manifestacija je izpadla izborno. Na ti -soče ljudstva je dalo duška svoji o -gorčenosti. Le 'eden je manjkal, in to je isti, kojegä dolžnost bi bila, da se udeleži te manifestacije. In ta manjkajoči se zove dr» Pirkmajer z debelo kožo. Ze ob 9. uri ta dan si je dal zapredi „svoje“ konjičke ter oddrdrai ne ve se kam in se vrnil še le popoldan, ko je bila manifestacija že končana. In taki ljudje naj bodo predsta-vitelji politične oblasti, M se v takih slučajih demonstrativno oddalijo iz svojega službenega kraja? Ko pa zbo

rujejo JDSarji, pa je eden prvih na zborovanju. Proč s takimi ljudmi: Znano je vsakomu, da so za časa vojne bili vsi Slovenci označeni s „p, v.“ in so kot taki morali v vojaško službo in sicer ne glede na to, kje/so se nahajali v službi. Le gospod dr. Pirkmajer je ostal na svojem mestu celo vojno pri okrajnem glavarstvu v Ptuju in „vodil“ gospodarski urad, To te značilno in da misliti. Sicer pa smo o tem marsikaj slišali in bodemo svoi-čas prišli na dan tudi o tej zadevi.
d Pri ptujskem mestnem magistra tu je od preobrata opravljal službo mestnega fizika znani goriški trpin i» narodnjak clr. Hudelisf Janko, Mestnim očetom pa ta gospod ni bil po volji, ker ni trobil v njihov liberalno -frakarsiu rog in so ruvali profi njemu toliko časa, da so mu vzeli mestni fizikat To mesto so ponudili okraj n emu i' ravniku dr. Vre.siu Ker j a je ta itak že preobložen z delom, je ponudbo odklonih Očetje so pa bili vsled te odklonitve v zadregi, a jim je priskočil na pomoč oni dičai gos-* pod z debelo kožo, g. dr. Pirkmajer , Ta je enostavni vročil dr. Vrečku — pismen uradni nalog, glasom kolega mora dr.. Vrečko to mesto sprejeti, G. dr. Vrečko je pod pritiskom sprejel to službo, za kar se ga honorira mesečno s 70Ö K. Ker je ta korak dr. Pirkmajerja v protislovju s predpisi, pa vprašamo slavno deželno vlado:	Ali
jej je o tem kaj znano, oziroma, kdo jo Pirkmajerja pooblastil, da postopa v tem slučaju samooblastno in abso -lutističuo ?
pt Pod št. 410 ex 1919 ptujske državne policije je bil vodja okrajnega glavarstva dr» Pirkmajer nazna -njen oblasti radi pijančevanja, odnosno radi motenja nočnega miru. — Cujem, da je bil Pirkmajer v smislu n aredl>e z dne 20, aprila 1864 od mestnega magistrata (referent polic, kom. Meža) kaznovan na 20 K globe,, odnosno na 24 ur zapora. Ptujsko ljud stvo, ki tega gospodiča tako „časti“ , M rado vedelo: Ali je Pirkmajer kazen plačal, oziroma zaporno kazen od služil ali ne? Govori se namreč marsikaj o tem,
d Med Antavte in Macedonee naj bi se poslalo ptujskega okrajnega glavarja dr. Pirkmaierja, tako piše ljubljanski „Naprej", ki je ugotovil, da je ta policajdemokrat prepovedal socialistom v Strnišču veselico, med tern, ko je dovoljeval ruskim Wranglovcem prirejevanje pojedin, katerih se je še celo osebno udeleževal. — Demokratska korupcija je pričela že tako smrdeti, da preseda to že sicer mirnodu-šnim sodrugom okoli „Napreja“, Radovedni smo, kako se bodo g. Otmar v tem slučaju branili!
Iz Maribora.
d Zadoščenje dr. Tominšeku. Na svojem izrednem občnem zboru dne 30. marca i, I. je organizacija prole-sorjev vseh srednješolskih zavodov v Mariboru odločno obsodila ostudne na pade, ki so v zadnjih dneh izšli proti g. ravnatelju dr» 'Josipu Tomiušeku .
sem ga ošinila s temnim pogledom, ki
ga seve še niti opazdi ni hond.
„Regina, kako vam ugajajo tele dvorane in sime slavnih junakov P'
„Rečem vam, stric,“ sem jezno od govorila, „če bi tile junaki še živeli, bi mi dvorana že ugajala.“
„Dvorana sama in grad pa vam ne dopadeta?“
„Oh, prav nič! Starikavo zidovje in stebrovje!“ sem čmerno dejala, pa. brez junakov, ki bi jim nekoliko zmešala glave in razburila srce, pojdite mi s tem, to ni nič! —
Lezli smo po temnem hodniku, O-kleniia sem se poveljnikove roke, Pavel je seveda ponudil roko Blanki.
„Se vratove si bomo zlomili!“ sem godrnjala.
„Smo žalostni in otožni! kajne, Reginica?“ mi je sočutno šepnil povelj nik.
„Govorite kakor moj župnik!“ sem mu ginjena odgovorila.
„No, pa meni zaupajte!“
„Nisem nič žalostna!“ sem mu osorno odvrnila. „In ne zaupam nikomur! Suzana mi je rekla, da so moški za nič, in jaz se popolnoma strinjam z njo.“
„04 o!“ mi je dejal poveljnik in
me gledal tako pomilovalno in sočutno da bi bila najrajši zajokala» „Tako mlada, pa tako Črnogleda!“
Nisem mu odgovorila ničesar. Ko smo prišli na prostorno verando, sem se mu izvila iz rok ter zbežala. Skrila sem se za mogočen, starodaven steber, naslonila nanj glavo ter bridko jokala.
„Ah,, kako prav je govoril moj župnik, davno,'davno je temu, 'da se z življenjem ne da prerekati, ampak da se mu je treba podvreči! Vsa moja logika, ves moj razum je brez moči vpričo življenja in usode! Kako je žalostno moj Bog, kako je žalostno , da me imajo ljudje za mlado, brez -pomembno; dekle! “ —
Pozno je že bilo, ko smo se vrnili. Pa vseeno je stric še vzel Blanko seboj, rekoč, da hoče še nocoj govoriti z njo o važnih stvareh,.
Spel sem jokala in legla sem spat prepričana, da Damoklejev meč visi nad mojo glavo.
Junona je prišla vsako jutro v, mojo spalnico, sedla k postelji in pogovarjali sva se brez konca,
Tisto jutro je prišla že ob sedmih. Mirno, umerjeno je vstopila , z ljubkim nasmehom, ki , je prijetno iz -
v kterem spoštuje podružnica svojega zaslužnega člana. Za odbor: Dr. Aj Pečovnik, t. č. preds., Josip Pirnat* t. č. tajnik,
d Dr. Irgolič predlaga samega se be v upravni odbor Mestne hranilnice. On misli, da brez njega hranilnica ne more izhajati in on ne brez nje. Ko je bil dr. Irgolič prvokrat ger.int Mestne hranilnice, si je proti izrecni prepovedi deželne vlade dal izplačati mesečno 2000 K, vsega skupaj za IS mescev 26.000 K. On je torej Mestno hranilnico oškodoval za 26.000 kroni Ko je bil odstavljen in je moral oddati hranilnične posle nasledniku g. Pušenjaku, je en dan pred oddajo prine -sel ta krivično si osvojen denar spet nazaj, ker se je bal, da bi g. Pušen« Jak, oziroma upravni odbor, to lumparijo našel in ga izročil roki pravice S Tudi Judeža je svoj čas pekla vest * .da je zapodil krivične srebrnike od sebe! Tako je bilo tudi pri dr. Irgoliču, ki te umazane zadeve še do danes ni pojasnil. Tisti dr. Irgolič to» rej, ki je blagajnika Mestne hranil* nice zapeljal, da mu je popolnoma pro-t'postavno izplačal 26.000 K, naj sedi zopet v upravnem odboru Mestne hranilnice ?! Človek, ki ima umazane prste, naj Še nadalje upravlja zavod, uo katerem je že enkrat stegnil svoje roke ?! Za takega človeka, ki spada . rs kriminal, glasujejo demokrati in nar. soeijalci, namesto da bi ga izključili iz stranke! S tem so pokazali, da je stranka r.avno tako umazana, kakor; njen član. Mi pa pravimo: Vun z dr, Irgoličem iz Mestne hranilnice, da ne bo zavodu zopet v škodo, kakor prej! Dokler je kozel za vrtnarja, je vrt še vedno v nevarnosti! Dokler bo sedel dr. Irgolič v Mestni hranilnici, je zavod v nevarnosti in ne bo imel zau panja pri vlagateljih!
d Marib. mestna hranilnica. Ge-lent dr. Irgolič je predložil mestnemu sosvetu listo upravnih odbornikov za Mestno hranilnico. V listi ima 2 Nemca, 2 socijalna 'demokrata in 12 demokratov in NSS, V mestnem sosvetu so izjavili zastopniki Ljudske stranke, da ie razpust upravnega odbora nezakonit, nezakonito je torej tudi imenovanje novega odbora, zato pri tej nezakonitosti ne morejo sodelovati in bodo glasovali proti predlagani listi. Prob listi pa morajo glasovati tudi za to, ker vsebuje take odbornike, ki so i -meli in še najbrž imajo sami velika posojila od hranilnice, oziroma od Kreditnega društva, katero tudi razpolaga s hranilničnim denarjem. Nikdar i a ni dobro za 'denarni zavod, ako m odborniki drug drugemu sami dovoljujejo posojila — s tem denarni zavod izgubi zaupanje ljudstva. Vlagatelji namreč zahtevajo, da njihov denar u-pravljajo ljudje, ki.imajo sami dia?.r, in ki jim ni treba, da bi si, denar morali izposojevati in to še posebno iz .'istega zavoda, katerega vodijo. Za predlagane upravne ocuornike je glasovalo 10 sosvetnikov, proti njim tudi 10. Vladni komisar je odločil nato za dr. Irgoliča in njegove zaupnike. Po-vdarjamo pa, da je bila seja nezakonita, ker niso bili povabljeni vsi čla-
premenil njen ponosni obraz in ki sem ga razumela 'danes morebiti edinole jaz,	»
„Regina“, mi je rekla, „Pavel je prosil za mojo roko!“ —
Nit je bila prerezana in Damoklejev meč je padel na'mojo glavo. Kako neumen je bil tisti kralj iz starih časov, da je obesil težki meč na tako. tenko nit! Ce se ne motim, pravi zgodovina, da ga je obesil celo na las. Zmožna je, si kaj takega izmisliti!“
Pričakovala sem, da bo Junona prišla s svojo novico, toda kje je človek, ki bi ne gojil v svojem srcu vsaj trohice upanja, dokler še usoda ni za p'ečatena, neizogibna?
Prebledela sem, prebledela tako močno, da je to opazila tudi Blanka, čeravno je bila spalnica še napol' mračna.
„Kaj ti je, Regina? Si bolna?“
„Krč me grabi“, sem slabotno šepnila.
„Poiščem ti dišav!“ Urno se je, dvignila.
Dalje prihodnjič.
Širite katoliške liste!
RT RIA.ZA,
aprila -lSSlrf
гажлжм смптадоио

№ш:жшттмжтмттшт№№
mi mestnega sosveta, zato tudi ta u-pravni odbor ni veljaven.
d Trgovci Weixl, Šoštarič Pinter i. dr. v službi koruptne demokratske stranke. Včeraj, dne 31. marca, smo dobili vse polno pritožb trgovcev in obrtnikov, katere je Weixl kar te -lefonično priganjal v demokratski jarem. Demokratom mora silno slaba presti, da se poslužujejo tako nizkotnih sredstev za volilno agitacijo. Čudimo se, da se dajo trgovci, kakor so Šoštarič, Pinter, Berdajs in drugi, katere smo vendar smatrali kot resne j može, voditi za nos od raznih demo - ; kratskih petelinov. Mi bomo beležili .j vse tiste trgovce in obrtnike, ki ne 1 morejo zadržati svojega demokratske- j ga srda nad „klerikalci.“
d Trgovski gremij — Voglar -Weixiova politična organizacija? Pošten trgoveo nam piše: Odkar je po na ši milosti postal Weixl načelnik trgovskega gremija, v Mariboru, gremij ni več to, kar je bil, ampak Weixl ga spreminja v politični „kašperlteater.“ iTelefonično tirajo Weixl in njegovi demokratski Voglarjevoi nas mirne tr -govce in obrtnike v svoj ostudni br -log. „Tabor“ in „Marburger Zeitung“ ne sprejemata takih naših pritožb, radi tega prosimo, da nam „Straža“ da svoje prostore na razpolago.
d Veliki rop v Mariboru. V če -
vrtek, dne 31. marca, zvečer med TA in 754 uro so prišli trije oboroženi moški v državno menjalnico na glavnem kolodvoru, zgrabili poslujočega blagajnika, ga zvezali, nastavili revol -verje in zamašili usta, Nato so pobrali denarja v znesku 330.000 do
350.000	K raznih valut. Roparji so br.ez sledu izginili. Uradnika so dali v pripor, izvršili hišno preiskavo, pa se ni našlo prav nič sumljivega. Država pri ropu ni prav nič oškodovana, ker zasebnik, ki vodi menjalnico, sam jamči za vsako škodo.
d Vsi im ljudski koncert, katerega priredijo gojenci in gojenke dr . moškega učiteljišča s sodelovanjem vojaške godbe v torek, dne 5. aprila, v mariborski Göfzovi dvorani. Koncert se vrši kakor lanski v prid Dijaški kuhinji. Mešani zbor Šteje letos 160 pevcev in pevk. G, operni pevec L. Kovač je pel vlogo povodnega moža svoječasno z največjim vspehom pn prvem proizvajanju Glasbene Matice v Ljubljani. Ljubljanska poročila, so enoglasno povdarjala izredno učinkovitost Parmove kompozicije. Uspel: je bil tudi uprav velikanski. Razven v Ljubljani se je proizvajal Povodni mož doslej samo še v Trstu. Z o/irom na velik izvajajoči aparat (200 sode bijočih), kakon tudi na to, da nastopa mladina, se začne koncert točno ob
20.	uri. Med proizvajanjem posameznih točk ostanejo vrata v sobo zaprta.
d „Materin blagoslov“ in „ V a -'riškem sirotišču“, predstavljajo otroci L, deške mestne in samostanske dekliške šole v nedeljo dne 3. aprila ob
4.	uri popoldne v Narodnem domu. Prebitek je namenjen za nove zvonove frančiškanske cerkve,
d Slov. planinsko društvo, podrt. Maribor, priredi na Belo nedeljo izlet k Sv. Urbanu. Odhod ob 13. uri, vogel parka pri okr. glavarstvu.
d Vsi vojaškoobvezni moški in pa vsa‘popisana živina in vprega se mora v slučaju mobilizacije zbrati na travniku zraven gostilne „Križev dvor na Ruški cesti. Označeni prostor se določa za „občinsko zbirališče.“
Orlovski vestnik.
o Telovadni odsek Orel Fram prt redi na praznik 4, aprila igro „Lov -ski tat“. — Bratje iz sosednih odse -kov iskreno vabljeni! Bog živi!
o Orel Studenci pri Mariboru priredi v nedeljo, dne B. aprila t. 1. svoj prvi izlet k Sv. Križu nad Maribo -rom. K obilni udeležbi se vabijo tudi bratje in sestre mariborskega Orla in oen-j. starši, dobrotniki in prijatelji na ših organizacij. (Zbirališče ob 7. uri zjutraj na Glavnem trgu. Ob pol S.
uri skupna sv. тф v cerkvi sv. A-lojzija. Po maši (okrog 9. ure,) odhod. Vrnitev je določena med 7, i®-48j ргда zvečer. V slučaju slabega vremena se-izlet ne vrši. Bog živi! — Načelnik o Rodbinski večer tel, odseka Orel Maribor, danes v petek ob 7. tiri zvečer v društvenem prestora, Lekarniška ul. 6, Starši pridite); Dog. živi!
ßSMMUWn»»,
Novejše.
Vladal • ukrepi proti orgseesifrju Karlu. Všted nenadnega pojava efcs-cesarja Karla na Madžarskem je ministrski svet sklenil vse potrebne -vojaške odredbe proti Madžarski« Spo razumno s Gehoslo vaško in Rtunnai jo; je za slučaj, proglasitve Kasdä za o« grškega kralja odrejena konoeatraci-ja naše pehote in konjenice na mad -žarski meji. Naša vlada,- - vpregala entento glede stališča, katerega 'namerava zovzeti vspričo • dogodkov / na Madžarskem., Pričakuje se, da, bo naša vlada v najkrajšem časa napove -dala Madžarski vojaško ■■■ju tervenoijo.
1.1 ali j an »k a z b o r n d e a i—• r a z p u š č e n a. Ministrski svet v Rimu je sklenil, da predlaga kralj«-razpust laške zbornice. Vplive v 'laški parlament se bodo baje vršile že v drugi polovici maja t, 1.

mala	тжт
mil ...ii■ ..—...—_____-_—_____g
Ivan Lorber,
slikarski irteislsr Mariboru, Vetrintsta ul 5
se priporoča cenj. občinstvu za razna slikarska in pleskarska dela, kot slikanje sob, napisov itd. Delo solidno! Postrežba točna, cene zmerne!	1—5 174
Služba orgenista. j
V Gor. Sv. Kungoti pri Mari-j boru se razpisuje služba orga-1 nista. Nastopi se s 1. majem. Prosto stanovanje, drva, njive? vinska zbirca, eventuelno tudi postranski zaslužki. Prednost imajo, taki, ki se pečajo s kako obrtjo.	(72
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Franc Krajnc
Maribor 175
Cvetlična ulica 8.	5—10
xxxxxsmaeE х
Ceno kupite ÄS
I20‘—, 190-—, 230'—, moške spodnje hlače K 80-— in 88 --, srajce pisana ali bela K 12P-—, ‘45'—> 170'—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 70-— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40'—j 45’—, 48'—, oksford, dober 1 m K. 40'~, 46-—, rujavo platno ! m 34-— do 40-—, Sifoni, fini l m K 42’— do 50'—, predpasniki za ženske K 58'—, 66-—-/2-—, 85-—, glavni robci, lepi i K зО'-—, 36’—, 42*—, konjske Strange 1 par K 24-—, 30-38'—, 44*—, uzde navadne in pletene K 1ß-—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron 1120'—, žamet rižast, črn, rujav ia zelene, barve za moške obleke 1 m K 130'— do 145*—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega togega blaga v zalogi
Molzli Gnjiišek, Pirlfesr»
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Lsp likalza.pro--aulno se
d Izleti v planine s'e skoraj začnejo. Vsakdo hoče porabiti svoj prosti čas ter iti v gore, da se raz -vedri, da pozabi na vsakdanjost. Zbirajo se v družbah, ugibajo kam in kako bi najboljše hodili, a nikdo ne ve pravega Izhoda. Iz te zagate reši najbolje „Planinski koledar za 1. 1921“ v katerem so natisnjeni vsi izleti ter je označeno, koliko časa se rabi za
eno ali drugo turo. Naroči se pri „Za ložništvu Plan. koledarja v Mariboru, Krekova ulica 5, I. nadstr.“ Cena s poštnino 21 K za komad ter je čisti prebitek namenjen za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico: Planinci ! Sirite ta vaš koledar» Vsak član S. P. D. posezi takoj po njem, da s tem omogoči n «daljno povečano izdajo ■ v letu 1922!
ssmmmm
Zahtevajte
^ 7 Ijß&i У м .‘K- '
kavarnah» gostilnah» brivnicali m javn№ lokalih „Stražo*9!

Čevlje,	fo—io 99
dokolenfee (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lall, Karibor, Slatni trg 2.
upravmštvo.
odda. Več pove
I37
«iföfiajie naše liste
Ж
Ж
Ж
Ж
Ж
Ж
%
Ж
Ж
Ж
Ж
Ж
m
ж
Ж
ledi
ж
m
m
preselitve trgovine I
v svojo lastno hišo
Ж
Ж
v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ж
prodam veliko zalogo manufakturnega blaga, £2 perila, robcev, nogavic itd.	££
po zelo znižani ceni.	ђ
Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago za malo denarja, naj si blagovoli vse nabaviti
Ж
Џ
Ж
* v trgovini J. N. Šoštarič
Ж ni Msrih»r, Gssposka ulica 5.	2-7
Ж
Ж
M. ВШ0УС
Olanbor,
Alekaar>dr. e. 28
Priporočam novo došle pomladanske novosti. Perilo za dame in vsakovrstne modne predmete, rokavice, nogavice, vezenine, čipke in razne okraske, svile, etamin, 'oatist, crepon, sifon, pravo platno, cefir, foulard, d’ lain. Nove barve volneno blago, za obleke in bluze angleškega, francoskega, češkega, avstrijskega in italijanskega proizvoda
Zanimiva navesti!	Zn žans cene!
Sf
MERKUR“
veletrgovina z manufakturo na debelo
Merfber, Car karleva utica 1
uljudno naznanja da je došla večja množina
ieltyslajüdkesa m italijanskega pomfadpsltip
2-8	blagi po zelo ugodni ceni
te
•татишммши«
Advokat dr. Kimovec
preje i Trstu
preselil le pisarno v Maribor
Sodna ulica 14.
3—3 161
L 1 f AlШR
ZVONOVE IN KOVINE
P0PSE1IDEHZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENI ZVONOVE
izdeluje surave liive v vseh kovinah in zltt-vsnah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILHIKi
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opre» za cevi, p pa za pivo, «teži iz medenine ;ast-nega izdelka. PopravSJ&lmca za brizgalne itd
st
Idi 1. & H. BDchl.
15«
RIBJE OLJE
po najnižjih cenah se dobi
v lekarni „pri sv. Arehu“
3—4f
MARIBOR, GLAVNI TRG 20.
Ш
вштжнат*
BXfcXSXSSXX


r
%4
M
ti
$4
m
m
n
ti
ti
ti
Stolna ulici štev. 6.	v Mariboru	reg, zadr. z necm. zav.
I ШШЖ Cbresteje wiege ;p© 4% ia 4 74%	j
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 135	brezplačno.	n
I#
мвматшхшшшшвЕп w
I	Asa '#j»ir*kUdL»»i	plačiaje ровојјПиЈе»,
____1.1цШ1ДДШЛШГ|11ГЈТГ11'т1Т11ТТГТГд»т~-1ГГЈ»11И111111111|1|	___^^ц^^1Ји^Ј^-1)Т111Рм,м”‘,1,",^х*,,,п,,^иж'ш*^,,,1||И,,М|та1*|,1П|,||И,С|ПИИЗаНа|!а|8теа1№

■^ođaj-ateH Ш aalMaik:? K<»*. *Strnu.*
CMgos®r.nl gwtfnfltia	BnšiElak..
Tisk' Cirilove tiskarne v Maribora,'