Geografski vestnik 78-2, 2006, 123-137
Kronika
Geografija v raziskovalnih delavnicah
Ljubljana, 17. in 28.7.2006
Leta 2005 je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti med {olskimi po~itnicami prvi~ izvedel raziskovalne delavnice za otroke, stare od 7 do 14 let. Ker je bil odziv zelo dober tako po {tevilu udele`encev kot tudi po zadovoljstvu otrok in njihovih star{ev, se je vodstvo delavnic odlo~ilo, da jih ponovno organizira.
Tokrat smo delavnice preimenovali v raziskovalne igralnice. Ponovno jih je organiziral Center za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU pod vodstvom dr. Brede ^ebulj Sajko, geografski dan pa so vodili Primo` Ga{peri~, Mateja Breg in Primo` Pipan. V skladu z novim imenom leto{njih delavnic smo ve~ji poudarek dali raziskovalnem igranju. Izku{nje lanskega leta so pokazale, da otroci `elijo in pri~akujejo, da se bodo imeli lepo in ~im bolj spro{~eno. Za njih so bila ta sre~anja v prvi vrsti po~itnice, {ele nato pa spoznavanje ali u~enje ~esa novega. V primerjavi z lanskim letom je letos pri projektu sodelovalo ve~je {tevilo in{titutov ZRC SAZU in ve~ zunanjih sodelavcev. Pove~ala sta se tudi {tevilo in raznovrstnost delavnic, ki so bile ~asovno nekoliko kraj{e, vendar dopolnjene z vsakodnevnim uvodnim ter sklepnim programom.
Delavnice so potekale dva tedna in bile razdeljene na {tiri razli~ne poljudno-znanstvene vsebine za dve starostni skupini otrok (od 7 do 10 let in od 11 do 14 let).
Za otroke, stare od 7 do 10 let, sta bili v obeh tednih pripravljeni dve igralnici.
Prvi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost v naravoslovju I: • Paleontolo{ki dan (sre~anje z dinozavri) je vodil Paleontolo{ki in{titut Ivana Rakovca ZRC SAZU. Otroci so v laboratoriju, dino-peskovniku in mezozojskem botani~nem vrtu spoznavali fosile in `ivljenje dinozavrov.
Slika 1: Otroci se seznanjajo s hidrolo{kimi procesi v obre~ni pokrajini.
123
Kronika
Geografski vestnik 78-2, 2006
•  Arheolo{ki dan (ko govorijo kamni) je vodil In{titut za arheologijo ZRC SAZU. Otroci so si ogledali lapidarije v Narodnem muzeju in spoznali njihov pomen, izdelali so svoj napisni kamen ter se z avtobusom odpeljali na arheolo{ko potepanje po barju.
•  Geografski dan (zgodba o vodi in odpadkih) je vodil Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Otroci so se prelevili v »okoljske in{pektorje« in naravovarstvenike. Na bregu Save so odkrivali in popisovali odlagali{~a smeti ter se seznanili s pomenom pitne vode.
•  Krasoslovni dan (kaj se skriva v temnem podzemlju) sta vodila In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Jamarsko dru{tvo Dimnice. Otroci so postali jamarji, se spustili v jamo Dimnico ter spoznali kra{-ke pojave v jami in zunaj nje.
•  Biolo{ki dan (botani~ni vrt nekoliko druga~e) sta vodila Biolo{ki in{titut Jovana Had`ija ZRC SAZU in Botani~ni vrt. Otroci so si ogledali zbirko herbarijev, metuljev in hro{~ev ter spoznali vsakodnevne pripetljaje v `ivljenju rastlin v Botani~nem vrtu.
Drugi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost in potepanja I.
•  »Mehi{ko pinjato« sta vodila dr. Ivan [prajc z In{tituta za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU in Silvija [prajc. Otroci so spoznali delo arheologa, odkrivanje mehi{kih piramid, prebijanja skozi d`unglo in izdelovali pinjato, ki je del bo`i~ne igre mehi{kih otrok, polna sladkih presene~enj.
•  »Odpravo Papua Nova Gvineja« sta vodila mag. Andrej Seli{kar z Biolo{kega in{tituta Jovana Had`ija ZRC SAZU in dr. Breda ^ebulj Sajko s Centra za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU. Otroci so se v`iveli v ~lane odprave, ki je spoznavala ljudi in divjino Papue Nove Gvineje ter posku{ali narediti svojo masko, zna~ilno za tamkaj{nje domorodce.
•  »Rezijo in Rezijane« je vodila dr. Jo`ica [kofic z In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Otroci so spoznavali Rezijo, se u~ili njihovih besed, navad, zaplesali njihove plese ter se igrali zverinice iz Rezije.
•  »Abeceda` - skrivnost Slovenskega etnografskega muzeja« je vodilo strokovno usposobljeno vodstvo po muzeju in Abeceda`u. Otroci so si ogledali Slovenski etnografski muzej, kjer so izvedeli {tevilne zanimive pripovedi o ljudeh doma in po svetu ter se na koncu igrali v Abeceda`u, igralnici na{ih dedkov in babic.
•  »Na grad po dru`inski grb« je vodil vodi~ po Ljubljanskem gradu. Otroci so se s cestnim vlakom odpeljali na Grad, si v gradu ogledali kapelo sv. Jurija, spoznavali zgodovino in lastnosti grbov ter izdelali svoj dru`inski grb.
Tudi za otroke, stare od 11 do 14 let, sta bili v obeh tednih pripravljeni dve igralnici: Prvi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost in potepanja II:
•  »Po ljubljanski promenadi do Tivolija« je vodila Katja Jerman z In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Otroci so spoznavali me{~anski na~in `ivljenja in pre`ivljanja prostega ~asa v Ljubljani na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
•  »[kofov šsede`’ in semeni{ka u~enost« je vodila dr. Ana Lavri~ z Umetnostnozgodovinskega in{tituta ZRC SAZU. Otroci so si ogledali stolnico, ki letos praznuje 300 let, semeni{ko knji`nico ter spoznavali njune arhitekturne in arhivske zaklade.
•  »Kitajsko kaligrafijo« je vodila akademska slikarka mag. Wang Huiqin. Otroci so spoznali, kaj je kali-grafija in od kod prihaja, si ogledali film o Kitajski ter s pomo~jo ~opi~ev, tu{ev in akvarelov narisali svojo kaligrafijo.
•  »Argentino skozi otro{ke o~i« so vodili akademska slikarka dr. Beatriz Tom{i~ ^erkez, otroci iz {ole »La escoulita« in Kristina Toplak z In{tituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Otroci so spoznavali `ivljenje v Argentini ter izdelali likovni trirazse`nostni izdelek z »argentinskimi« barvami in motivi.
•  »Risanje z ra~unalnikom, slikanje s fotoaparatom« so vodili dr. Kri{tof O{tir z In{tituta za antropolo{-ke in prostorske {tudije ZRC SAZU ter fotografa ZRC SAZU Igor Lapajne in Marko Zaplatil. Otroci so spoznavali, kako deluje digitalni fotoaparat, kako z njim posneti dobro fotografijo, jo prenesti na ra~unalnik in jo izbolj{ati, kako iz vesolja slikajo Zemljo sateliti in kako te slike najti in jih uporabiti.
124
Geografski vestnik 78-2, 2006
Kronika
Drugi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost v naravoslovju II. Ponovili so se geografski, arheolo{ki, krasoslovni in biolo{ki dan, nov pa je bil:
• Dan Tehni~nega muzeja Slovenije (Nikola Tesla in vremenska napoved), ki so ga vodili strokovni delavci Tehni~nega muzeja Slovenije. Otroci so si ogledali muzej, spoznali `ivljenje in delo Nikola Tesle, se seznanili z njegovimi poskusi, ki jih hrani muzej, ter posku{ali izdelati solarno pe~ in napovedati vreme.
Prej{nje leto je bil geografski dan zasnovan na temo kartografije in se je delil na teoreti~ni in prakti~-ni del. V leto{njem letu so bili pogoji dela in `elje nekoliko druga~ni. Glede na odziv otrok, predloge vodje Centra za predstavitvene dejavnosti in ~asovno zmanj{an obsega delavnice smo se sodelavci Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU odlo~ili, da pripravimo geografski dan, ki se bo odvijal izklju~no na terenu in v naravi. Po premlevanju razli~nih idej in lokacij smo se odlo~ili za vse bolj aktualno temo o ~lovekovem onesna`evanju okolja in pomenu pitne vode. Najprimernej{o lokacijo tako po dostopnosti kot po terenski primernosti smo na{li na desnem bregu reke Save, gorvodno od ~rnu{kega mostu, kjer je in{titut `e izvajal okoljske projekte, tako da so bili vodje delavnice s terenom `e prej seznanjeni.
Zjutraj smo se iz dvorane Zemljepisnega muzeja sprehodili do avtobusne postaje, kjer smo vstopili na avtobus {tevilka 6 in se po Dunajski cesti odpeljali do postaje pri mostu ~ez Savo. Med vo`njo do izhodi{~ne to~ke terena smo se predstavili in hitro spoznali. Ker je bil za otroke to `e tretji dan delavnic, so se med seboj `e dobro poznali in bili zato spro{~eni. Prva to~ka geografskega raziskovanja je bila na mostu, nad reko, kjer smo otroke seznanili s potekom delavnice. V prvem delu delavnic smo skupaj spoznavali svet ob Savi, v drugem delu pa so otroci samostojno raziskovali in odkrivali obre~no pokrajino. Po kratkem uvodu o zgodovinskem pomenu mostu in njegovi legi smo na tla razgrnili nekaj zemljevidov, jih orientirali in dolo~ili, kje smo in kam vse {e gremo. Najbolj zanimiv se je otrokom zdel
Slika 2: Prikaz pronicanja povr{inske vode v podtalnico.
125
Kronika
Geografski vestnik 78-2, 2006
Slika 3: Otroci se prebijajo skozi »d`unglo«.
digitalni ortofoto posnetek (DOF), kjer so lahko natan~no dolo~ili svoje stoji{~e. [e bolj jih je navdu{ilo delo z dlan~nikom. Z mostu smo se spustili na re~no teraso in se podali v nasprotni smeri re~nega toka v »d`unglo«. Zaradi velike zara{~enosti in na posameznih odsekih te`je prehodnega terena smo tako poimenovali na{o pot, ki se je vila po {tevilnih stezah bolj ali manj vzporedno z reko. Pustolovsko prebijanje skozi d`unglo je pri otrocih prebudilo raziskovalni duh. Kaj kmalu smo naleteli na prvo divje odlagali{~e odpadkov. Pogledali smo sestavo odlo`enih odpadkov in si postavili nekaj vpra{anj: zakaj ljudje odlagajo odpadke v tako lep prostor, zakaj ravno ob Savi, kako so odpadki pri{li do tukaj, koliko je staro odlagali{~e in podobno. Po dobljenih odgovorih in od prvega odlagali{~a naprej so imeli otroci nalogo, da so pozorni na svojo okolico in vsak nekoliko ve~je kupe smeti, odlagali{~a, ki so jih morali vrisati na DOF. S tem smo dobili prostorski pregled nad najdenimi odlagali{~i in smo jih lahko primerjali z rezultati terenskega popisa, ki je potekal na tem obmo~ju zgodaj spomladi 2006. Naslednja to~ka je bilo neporaslo prodi{~e ob reki kjer smo otroke seznanili z naravnimi hidrolo{kimi procesi, ki povzro~ajo, da vode te~ejo nad ali pod povr{jem, zakaj je voda pitna, kaj pomeni voda v na{em vsakdanjem `ivljenju in podobno. Naredili smo poskus, pri katerem smo na preprost in razumljiv na~in demonstrirali, kako in zakaj se v naravi pronicajo~a voda onesna`i. Nato smo se podali do najbolj oddaljene to~ke ob reki, gledano s prve to~ke na mostu. Tam smo na{li kar dve veliki odlagali{~i odpadkov. Privo{~ili smo si odmor za malico, med tem pa si ogledovali odlagali{~a in na~rtovali na{e nadaljnje delo. Otrokom smo razdelili posebne okoljske mape in popisne liste, s katerimi so postali pravi raziskovalci. Ugotovili so, da nam ni~ ne pomaga, ~e odpadke samo najdemo in kmalu na njih pozabimo. S pomo~jo popisnih listov so otroci podrobno pregledali, izmerili in popisali eno od obeh odlagali{~. Zaradi njihove neizku{enosti pri terenskem delu ter la`je predstave, smo najprej dolo~ili povpre~no dol`ino njihovih korakov, s katerim smo nato izmerili velikost odlagali{~a. Ko so otroci izpolnili svoje vpra{alnike in vrisali obe odlagali{~i, so bili pripravljeni na zadnjo nalogo. Sami so morali najti odlagali{~e in ga sami tudi popisati. Med tem ko smo raziskovali in iskali nova odlagali{~a, smo se zna{li v veliki gramozni jami, kjer smo otroke seznanili z nastankom in pomenom gramoza. Na lastne o~i so se prepri~ali, da so gramozne jame tudi zelo vabljivo mesto za odlaganje smeti. Ker so imeli otroci nekaj problemov pri iskanju in vrisovanju gramoznic na DOF,
126
Geografski vestnik 78-2, 2006
Kronika
smo jih opozorili na to, da se v naravi, {e la`je pa v ali ob naselju, ~lovek najla`je orientira po objektih in pojavih v svoji okolici. Ko so ugotovili, da stojimo pod elektri~nim daljnovodom, problema ni bilo ve~. Na koncu smo pri{li do velikega odlagali{~a, kjer so otroci sami ocenili in ugotavljali vse zahtevane podatke iz popisnega lista. S pomo~jo zemljevidov, DOF-a in orientacije so nas uspe{no pripeljali do za~etne to~ke na mostu, kjer smo pre~kali reko, po~akali na avtobus in se vrnili v mesto.
Vsakokrat posebej otroci presenetijo s svojimi idejami in iznajdljivostjo. Ena od dobrih poti, da te svoje lastnosti {e bolj razvijajo, so prav tak{ne igralnice. Kot ka`ejo izku{nje obeh let, lahko otroci prek igre sprejemajo zelo veliko {tevilo najrazli~nej{ih vsebin oziroma informacij, ki jim bodo lahko koristile v `ivljenju.
Mateja Breg, Primo` Ga{peri~
Pavle Mihevc - sedemdesetletnik
Ljubljana, 25.9.2006
Jeseni leta 2006 je slavil sedemdesetletnico Pavle Mihevc. Ob vsakem jubileju se seveda vpra{amo, kak{no »sporo~ilo« je slavljenec pustil svojim sodelavcem, pa tudi tistim, ki bodo njegovo delo nadaljevali. Mislim, da lahko ob jubileju Pavleta Mihevca z veseljem ugotovimo, da je bilo njegovo delo vsestransko plodno, interdisciplinarno, a vedno tudi geografsko.
Ne bom se spu{~al v podrobnosti njegovega strokovnega dela. Poudariti ho~em predvsem tiste zna~ilnosti njegovega dela, ki se mi zdijo bistvene. Pavle Mihevc se je `e leta 1961, pred diplomo, zaposlil na Urbanisti~nem in{titutu Republike Slovenije, ki je bil v tistih letih {ele na za~etku svojega razvoja. Na in{titutu je ostal do upokojitve leta 1997, z vmesnim sta`iranjem na Biroju za regionalno prostorsko planiranje pri takratnem Sekretariatu za urbanizem Socialisti~ne republike Slovenije.
V prvih letih je delal predvsem v okviru raziskav, ki jih je vodil pokojni dr Vladimir Kokole. Pozneje se je vedno vklju~eval v neposredno izdelavo regionalnih, urbanisti~nih in dru`benih planov oziroma njihovih prostorskih sestavin. Kot nosilec ali sodelavec pri izdelavi {tevilnih planov (na primer Kr{ko,
127