Največji fllorentki dnevnik T Združenih drŽavah V«lia za vn leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * [ list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian D the United States. everyday except S and legal Holiday 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-^3878 NO. 202. — STEV. 202. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 29, 1935. — ČETRTEK, 29. AVGUSTA 1935. VOLUME XT.TTT, — LETNIK XLUL "ABESINIJA NAJ BO IZKLJUČENA IZ LIGE NARODOV!" italija in anglija pošiljata svoje bojne ladje proti vhodu v sueški kanal Italija zbrača vso krivdo na Abesinijo. — Mussolini zahteva kolonije v Afriki. — Ako jih ne dobi od kake druge države, bo pričel vojno z Abesinijo. — 12,000 domačinov je pobegnilo iz Somalije v Abesinijo. Senator svari Ameriko pred vojno LONDON, Anglija, 28. avgusta. — Po zanesljivih poročilih iz Rima bo Mussolini 4. septembra na seji Liginega sveia najprej zahteval, da Liga obdolži Abesinijo kot kršiteljico miru, vsled česar bo takoj nato zahtevala, da je Abesinija izključena iz Lige narodov. Ako se Ligin svet za to zahtevo ne bo zmenil, bo Italija dala ultimatum, da ji kaka druga država v Afriki odstopi svojo kolonijo, ali pa bo pričela vojno z Abesinijo. Angleški zunanji minister sir Samuel Hoare in minister za Ligine zadeve stotnik Anthony Eden sestavljata angleški predlog za zasedanje Liginega sveta. Oba sta v stalni zvezi s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom. NA MANEVRIH pri Bolcanu, Italija, 28. avg. Na predvečer seje italijanskega kabineta so diplo-matični krogi prepričani, da bo ta seja zgodovinskega pomena. Neko poročilo pravi, da bo Mussolini z ozirom na to, da je Anglije poslala svoje bojne ladje proti Sueškem kanalu, poslal italijansko brodovje v isto vodovje. S tem si bosta oba brodovja stala nasproti v vidni razdalji in Angleži in Italijani bodo imeli svoje oči obrnjene proti Sueškemu kanalu. Drugo poročilo pravi, da bo brodovje v Rdečem morju, ki ga je ustvaril il Duce, ojačeno in bo stra-žilo Sueški kanal z druge strani. ADDIS ABABA, Abesinija, 28. avgusta. — Iz zanesljivega vira je znano, da je iz italijanske Somalije pobegnilo 12,000 domačinov in šlo na pomoč Abesincem. Italijanska vlada je takoj zahtevala, da Abesinija vrne nove italijanske puške, ki so jih dezerterji odnesli s seboj. Ob istem času pa tudi prihaja poročilo, da je zadnje mesece pobegnilo iz Eritreje in Somalije o-koli 1 5,000 domačinov, ki so se ponudili za vojaško službo cesarju Haile Selassieu. Cesar sestavlja polke prostovoljcev, katerih se vsakim dnem več prijavlja. Medtem ko je bilo splošno domnevano, da cesarju Haile Selassieu primanjkuje orožja, je cesar tiho dal povelje, da se odpro podzemska skladišča, kjer je že več let spravljal orožje in municijo za vsako nevarnost, ki preti tudi sedaj od Italije. Veliko množino municije so prinesli iz skritih skladišč, katere je še zgradil stric sedanjega cesarja, cesar Menelik II., ki je leta 1 896 porazil Itali -jane. Drugi vojni materijal pa je bil naložen v raznih cerkvah v shrambah, ki so bile izdolbene v živo skalo. Pri tem so mu duhovniki zvesto pomagali, ker smatrao vojno z Italijo za sveto vojno. Cesar je tudi ukazal odpreti skrite jame v notranjosti dežele, kjer je tudi spravljeno orožje, ki pa je že staro. Najboljši abesinski vojaki prihajajo iz Gallas plemena in so posebno izvežbani v guerilla voje-vanju. Ti vojaki sedaj dobivajo mesto starih nove moderne puške. Njihova poglavitna jed je meso povodnega ko- obe stranki se zanašata na mladino Sneli pravi, da bi New Deal dad vso moč bogastvu. — Sneli odgovarja na predsednikov govor na mlade voJilce. Washington, D. C., 28. avgusta.-—Ko so približuje loto lJKSfi, so Now Doal in njegovi sovražniki na dolu, da si z raznimi obljubami dobijo j>orepovedu-jo posameznikom soditi po svoje in samostojno upravljati svoj posel, farmo ali tovarno. Vsakega državljana bi New Deal ponižal na stališče avtomata, ki hi prejemal povelja od vladne birokracije. JUGOSLOVANSKI POSLANIK ZA WASHINGTON Beograd, Jugoslavija, 28. avgusta. — Dosedanji jugoslovanski delegat pri Ligi narodov Konstantin Potic je bil imenovan za poslanika v Združenih državah. na vsak način treba ohraniti nevtralnost Pomembna izjava angleškega učenjaka. — Civilizacija je na kocki. Abesinija in Liga nista vredni vojne. London, Anglija, 28. avgusta. — Z ozirom na pretečo vojno med Abesinijo in Italijo je rekel sloviti angleški učenjak Bertram! Russell naslednje: — Pametno se mi zdi, da se je Amerika odločila za nevtralnost. Ako bi bil Amerikanec, bi podpiral predloge, ki so bili v rokah kongresa in so imeli za svoj cilj, da Združene države ostanejo izven evropske vojne. — Želim, da bi tudi Anglija sledila taki politiki. Prepričan sem, da bo Amerika mogla ostati nevtralna in sicer na ta način, da no bo nobene stranko zalagala z orožjem in da se bo strogo držala pred kratkim sprejetih določil glede nevtralnosti. — Na sedanji točki svetovne zgodovine, ko bo vojna najbrže uničila civilizacijo in vdeležene evropske narode, se mi zdi nevtralnost v interesu civilizacije nujna zahteva. — Želim, da bi se vojna v A besi ni ji izkazala za tako težavno in nepopularno, da bi vodila do Mussolinijevega padca, vsled česar bi se v Evropi pričele boljše razmero, medtem ko bi so učinek vojne obrnil proti fašizmu. Taka vojna bi mogla tudi voditi do padca vseh urejenih vlad. — Iz tega razloga sem zastopal stališče, da angleška vlada dela prav, ko gre počasi, ker jo najvažnejše odvrniti splošno vojno. — Italijansko postopanje seveda smatram za neopravičljivo. Italijanska zadeva nima za njo nikake ugodnosti. Nima ni-kake podlage. Z druge strani pa ne verjamem, da je mogoče Italijo zadržati, razun z grožnjami resnične vojne. V0R0ŠIL0V NADZORUJE ARMADO Minsk, Sovjetska unija, 28. avgusta. — Klement Vorošilov, ruski voini komisar, je prišel inspicirat rusko armado ob poljski meji. Posebno pozornost bo posvečal tankom in letalom ter radio-zvezi med letali. nja. Ker je smodnik predrag, pobijajo živali z bodali. Amerikanci in drugi podaniki kupujejo živež za slučaj vojne. Tujci in domačini v velikih trumah oblegajo Narodno banko, da zamenjajo papirnati denar za srebrnega. Nad sto Grkov, Italijanov in Armencev je že zapustilo deželo. papež hvali ameriški protest "Osservatore Romano" govori o kršenju določb Lige narodov. — Odobruje nastop Amerike proti sovjetski Rusiji. Vatikan, 2K. avgusta. — Vatikansko glasilo 44(>sservatore Romano" je objavilo članek, ki se odločno zavzema za protest Združenih držav proti komunistični propagandi. Z ozirom na to, da je Rusija stopila v Ligo narodov in sprejela njeno določbe, ki prepovedujejo vmešavanje v notranje zadeve druge države, pravi papežev list: — Komintem jo neko vrste nad-sovjet, v katerem se zbirajo skupino iz vseh dežel, da ne organizirajo samo komunizma, temveč tudi mednarodni teror. Dalje pravi44Osservatore Romano," da jo bil pod vladnim varstvom stoječi kongres tako drzen, da je razpravljal o potih in sredstvih, kako bi bilo mogoč vprizoriti komunistične revolucije v državah, s katerimi ima Sovjetska Rusija redne diplomatske zveze. Nek zastopnik italijanske vlade jo rekel, da se italijanska vlada ne zmeni za celo zadevo, ker je fašistična vlada komunizem v Italiji zatrla. Zadnja izjava pa je v popolnem nasprotju z resnico, kajti italijanski poslanik v Moskvi je protestiral proti sklepom komunističnega kongresa. Je pa tudi v nasprotju z izjavami italijanskega delegata Batiste, ki je 16. avgusta na kongresu izjavil. da skuša njegova stranka italijansko ljudstvo poučiti o imperijalističnem značaju nameravane vojaške eksepedicije v Abesinijo. nye poziva deželo, naj ne ^ * pozabi svojih izkušenj MINNEAPOLIS, Minn., 28. avgusta. — Geraia P. Nye, republikanski zvezni senator iz North Da-kote, je govoril po radio ter dejal, da pomeni ita-lijansko-abesinski spor tudi za Ameriko resno nevarnost. — Sklep Amerike, — je izjavil, — da se ne bo vmešala v inozemsko vojno, ni danes nič večji in močnejši kot je bil v dneh pred svetovno vojno. Vsi naj pomislijo, kaj je napotilo Ameriko, da se je udeležila vojno, pa se bodo prepričali, da bodo Združene države le težko ostale nevtralne, če bo izbruhnila vojna onstran Atlantskega oce- KMEČKI NEMIRI NA GRŠKEM Atene, Grška, 28. avgusta. — Komaj je bila zadušena Veni-zelosova komunistična vstaja na Kreti, stoji sedaj Grška pred novo vstajo na rojalističnem Peloponezu, ki pa ima popolnoma gospodarsko ozadje. Vinogradniki v Messenia de-partmentu so pričeli veliko protestno kampanjo proti vladni odredbi glede cene malih rozin, katerih v tem kraju največ pridelajo. Njihov protest se je razvil v odkrito vstajo proti vladi v več mestih. Dve osebi sta bili ubiti, 12 pa ranjenih. V Thilaitri je v teku boj med kmeti in vojaki. Tisoč oboroženih kmetov je navalilo na mesto Kyparissia in oblegalo brzojavni urad in železniško postajo. Vašcani v Koronu so zažgali hišo notranjega ministra Periclesa Rhallis in so brzojavno od njega zahtevali, da odstopi kot minister. Kjer so vojaki zasedli vasi, strašen umor na farmi Ko Je bil mož odsoten, je bila njegova žena umorjena s sekiro. — Zločinec je vlekel ženo v gorenje nadstropje in jo umoril. Bridgeton, N. J., 28. avgusta. — Frank Horuvitz, ki ima 5 milj od Bridgetona farmo ob Rosen Road, so je s tovorom paradižnikov odpravil v Bridge-loii. Ko se je okoli 5 popoldne vrnil domov, se mu je nudil strašen pogled. V kuhinji polog deske za likanje in likalni-ka je opazil krvne sledove in razbito naočnike svoje ženo. Krvna sled je vodilu v drugem nadstropju nahajajočo so spalno sobo, ki jo morala biti pozo-rišče strahovitega boja. Žena jo ležala z razklano glavo na tleh, pohištvo pa je bilo razmetano po sobi. Horuvitz je takoj poklical policijo na pomoč in okrajni detektiv A. P. Murray je takoj pričel s preiskavo. P«> dosedanjem domnevanju je moral kak neznanec vdreti v hišo ter je našel 47 let staro ženo pri branju nekega kriminalnega romana. Prva preiskava trupla jo dognala, da je bila nad ženo storjena sila, prodno je bil njenemu življenju napravljen konec z udarcem s sekiro; Moral se jo od igrati strahovit boj na življenje in smrt, prodno so je zverinskemu zločincu posrečilo ženo spraviti v gorenje nadstropje in jo umoriti. Morilec je pred svojim odhodom preiskal vse predale, da bi našel kak plen. Njen mož stoji pred veliko zagonotko, ker si ne more razlagati nikakega pravega nagiba za umor. Zakonski par ni imel otrok in je živel na farmi 20 let. Umorjena je bila doma iz Philadelphije. Proti večeru je bil aretiran črnec Roman Johnson, ki je delal na Horuvitzovi farmi, pa na dan umora ni prišel na delo. Črnec je šele pred kratkim prišel iz kaznilnice, kjer je presedel kazen zaradi vloma. so razjarjeni kmetje zapustili svoje domove in spe na poljih. Vladni zastopniki skušajo pomiriti kmete ter jim obljubljajo, da se bo vlada ozirala na njihove zahteve, ako se vrnejo na svoje domove in odlože orožje. Prekupčevalci in trgovci z rozinami so se postavili na stran kmetov. ana. — Danes je obletnica podpisa Kelloggove proti-vojne pogodbo, — je rekel senator. — To je bil sporazum med državami, da ne bodo dajale vojni nobenega povwla. Danes pa mora sleherni priznati, da tako pogodbe ničesar ne pomenijo. V Evropi in Afriki se koncentrirajo armade, in zdi se, da je nova vojna neizogibna. Vse države, Amerika ni izvzeta, potrošijo danes trikrat do petkrat toliko za orožje, kot so potrošile v letu pred vojno. Govornik je opozarjal na nevarnosti, ki prete demokraciji ter rotil ameriško javnost, naj no pozabi izkušenj zadnjih let. Svoj govor je zaključil z besedami : — Danes imamo jasno (izkaze, da je Amerika prod dvajsetimi loti zavrgla svojo nevtralnost in sicer samo zato, da ugodi bankirjem in municijskim tovarnarjem. Dovolj je bil nespameten tisti, ki je mislil, da bo Amerika črpala iz vojne dobičke, obenem pa ostala nevtralna. VELIK JEDEC Philadelphia, Pa., 28. avgusta. — Brivec Tony Laurent is je hotel pokazati, koliko prenese njegov želodec in je povžit 20 funtov hrane in pijačo. Restavrater Frank Palumbo mu je ponudil jedi, kolikor je je mogel pojesti. Tonv si je najprej sčistil grlo z eno galono vina. Nato pa je pojedel 4 funte špageti je v s paradižniki in sirom. Nato pa je naglo sledilo: 12 piščancev, dva velika stea-ka, pečena govedina in vse si je poplaknil z galono piva. In po taki večerji je dobro spal. KRVNIK SE JE OBESIL Dunaj, Avstrija, 28. avgusta. — Alois Fuerst, ki je v Avstriji obešal zločince, se je v svoji celici sam obesil. V zaporu jo bil, ker je umoril dva svoja otroka. j NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR« DRŽAVAH, ^ , f ® L *A S V ARO D A" I TOW YORK, THURSDAY, AUOgST 29, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. << Glas Naroda" Fraak Sakser. President OvMd and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMFANI iA Corporation) L. Benedlk. Treat. Ml W. lltt gtmt, fli thi corporation and tddnaM of a bora oMetn: •f Manhattan, New Yeric City, N. Y. "GLAS NARODA (Tike mt ttw People) Day Except Saadaja and Holidays —r • velja aa fc POi lata ■•■••••txvirtaaaiaaa la Mft lata aaa-raaaa«aaaaa»a«a Za New York aa aalo Mo ..M.. 17.00 Z& POl leta traaaaaaaaaaaaaMM fBJO 2a InnwiaiBtvo aa oalo lato «7.00 Ba pol lata.............|M0 Bahaorlption Yearly »6.00 Advertisement oo _**Qlaa Naroda" iahaja rsakl dan lTaamil nedelj in pragnlkor. Uoplei brra podpisa In osebnosti se na prlobčojeja Denar naj aa blagovoli faCUJatl po Money Order. Pri aprememM kraja naročnikov, prostato, da aa aass tadl prejfioje MrallMa naznani, da Hitreje najdemo aastoralka. "GLAB NARODA", 21« W. 18th Street. New Yertu N. X. i: CHalern S-4S74 —'__ TUDI ANGLIJA PROTESTIRA Zdi se, da so nekatere Jdržave izbrale Ameriko, naj sega zanje po kostanj v žerjavico. Ako si pri tem opeče prste, to nobene druge države ne boli. Ameriška vlada je poslala potoni svojega poslanika v Moskvi sovjetski vladi ddločeii protest, ki so ga sovjeti istotako odločno zavrnili. Prijateljski odnošaji so se ohladili in diplomatske zveze bodo najbrž prekinjene. Iz vrt lelo se je, da so poleg Amerike protestirale Anglija, Italija in Litvinska- Kako ostri ali slabotni so 'bili ti protesti, se ne ve. Vse pa kaže, da je bila uvedena nekakšna skupna akcija velikih in malih držav i^roti Sov-jetski uniji. Včeraj so sporočili iz Londona, da je lord Chilston, angleški poslanik v Moskvi razpravljal z ruskimi Idržav-nimi unrduiki o komunistični delavnosti. S tem je zadeva za angleško vlado rešena. Med Ameriko in Rusijo 'bo pa prišlo do preloma- Blago, ki ga je nameravala ku]>iti Rusija v Združenih državah, bo kupila kje drugje. Najbrž v Aisgliji. Amerika se je s svojo noto opekla, Anglija bo pa žela ddbiček. IZPRAZNENJE ABESINSKE PREST0UCE Na povelje abesinskega cesarja se bo vlada preselila iz glavnega mesta AMdis Ababe, in tudi civilno prebivalstvo ga bo moralo zapustiti. To naj bi bilo resno svarilo za Mussolinija. Mussolini najbrž ve, Ida je bilo pred davnimi leti iz-prazneiio neko drugo glavno mesto in sicer baš pred prihodom njegovega rojaka. Leta 1812 je sklenil Napoleon Bonaparte premagali Rusijo. S silno armado se je odpravi proti nji. Ko je pa dospel do Moskve, ni našel v nji razen nekaterih postopa-čev nobenega človeka- Ko so se naznanili po hišah Napoleonovi vojaki, je izbruhnil v mestu požar- Temu je sledila strašna ruska zima. Armada je postala malodušna in začeta bežati. In Napoleon je bežal ž njo po zaneseženih pokrajinah, spremljan od lakote, volkov in smrti. V Abesiniji so velike razdalje. Njene gore so visoke, 3ijene puščave strašne, podnebje je pa Itako vroče kot je rusko poklnebje mrzlo- Hiše v glavnem mestu veljajo od $2.50 do $50. Efna sama bomba, vržena iz laškega letala, pa stane $2,500. V Addis Abalbi ne boklo Italijani ničesar našli- Smrt bo pa prežala nanje izza vsakega grmiča, iz vsake votline in vsake gorske .soteske. Pozno je sicer, toda ni še prepozno, Id'a bi se Mussolini premislil. Spominja naj se Napoleona in nemškega cesarja Vi-IjemaH. i Conemawgh, Pa. — Daj no kmalo kaj pisati v liste, pa se kaj zlaži, — mi pravijo naši ljudje, kamor koli pridem. Ker pa nisem ve ečak, mi gradiva primanjkuj«-, poleg vsega tega pa tudi prav Inerad obiram naše rojake. Veste, sem v bisnesu in bi mi znalo škodovati, če bi tam pa tam koga vščipnil. No, pa če že želite tako, evo ga! V nedeljo, 18. avgusta ^em bil na pikniku društva SNPJ. v bližnjem Bon-Air-ju. Kaj kmalu najdem skupino naših prav blizo sodčka. Približal sem se jim, kajpada, saj veste, da kozarček piva nikdar ne škodi. Upal sem, da bom n-žil par ur v veseli slovenski družbi, se lepo po domače zabaval in pozabil na tuge in težave, .katere nas stiskajo že dolga leta, pa se je ravno o-ibratno zasukalo; bolje rečeno, prav v globino srca so me raz-žalili. Neki Petrovčič, ali kako se mu že pravi, me zaluča v obraz: 4 4 Al o povžar''! To je bila zame več kot preveč. Vpričo mnogobrojnega občinstva, pa mi kaj tacega reče. Pretepam se nič kaj rail, ampak če bi me drugi rojaki nt držali, bi imi zavil vrat kot medvedu. Poleg tega mu pa prisegam pri vseh živih in mrtvili svetnikih in svetnicah, da mu te žaljivke ne bom liikdar odpustil. Je že res, da imamo tam v Višnjigori rogato zverino, privezano na debeli železni verigi, ampak da bi se pa kdo žnjo i-gral, pa ne bomo Višnjegor-čani nikdar dopustili. Kaj pravita na to, Turk in Groznik. Naši predniki junaki, so polža spoštovali 100 procentno in ravno isto 'bomo delali mi. Zapomni si to dobro, žaljivec \z Bon-Air'ja. Pa ni trajalo dobrih deset minut, že se nam pridruži druga čenča Jože, doli nekje od .Johnstown'a. — Vsi Dolenjci boste deportirani, — upije na vso grlo. Ker pa sem tudi jaz Dolenjec, stopim malo bližje, kaj vendar misli s tem povedati. — Kdaj in zakaj bomo Dolenjci deportirani? — ga vprašam. — Ja, vsi, kolikor Vas je v Ameriki, boste šli, — kriči na vse pretege. — To sem že vse skomandiral, — pravi. — Zaikaj pa vendar? — ga vprašam. — Zato, ker k meni jest in pit hodite. — Saj vendar imaš zato gostilno, da prodaš in se tako preživis, — ga zavrnem. — Jaz sem kupil gostilno zase, ne pa za Vas. Oe hočete jesti in piti, si kar svojo gostilno kupite, jaz Vas ne bom "futral". Vsi, kar nas je bilo Dolenjcev -smo mu svečano obljubili, da če naš ne bo v Washington ovadil za deportacijo, ne bomo nikdar več prišli v njegovi gostilno ne pit, ne jest. To je moža potolažilo, in se je prijazno viasmehnij. Segli smo v roko z obljubo, da ostanemo mož- ? 55 Tukaj Je Nenavadna ffknička Jed- Georgia Brunswick Obara je poceni in zelo, zelo okusna. Staro in mlado jo ljubi. Da bo pilehak gotovo uspešen, postrezi z Ko naročate, ne recite pivo — recite RUPPERT'S Brunswick Obara ^Georgia S p 1 a t n i in Majonezni Sendviči JACOB RUPPERT'S PI V O GORIŠKI SLOVENCI DEZERT1RAJ0 Maribor, Jugoslavija, 27. avgusta. — Oblasti naznanjajo, da nameravajo postaviti koncentracijske tabore za dozertor-je iz italijanske vojske. V nede-lj° prišlo 20 dezerterjev v Maribor. Naši v &OJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI CE IZ NASELBINE. 1 Mi Peter Zgaga Jacob Ruppert's Beer "MELLOW WITH AGE" *Ce nimate tega navodila, ali run ga lahko pošljemo z našimi pozdravi? Jacob Ruppert Brewer)', New York City Drage vo-svojili beseda vsi. Pred .kratkim ustanovljena slovenska godba na pihala nam je krepko zaigrala koračnico, pod vodstvom -nagega dobro znanega naprednjaka Josepha Turk-a iz Conemaugli. Ljudstvo je bilo presenečeno, da je Mr. Turk izučil v teku par mesecev naše .slovenske fante talko dobro, da morejo i-grati več lepih komadov za vsako prireditev. Čestitamo dragi Joško. Naprej do tvojega in našega že dolgo zaželjenega cilja! Kadar bo godba rabila naše jMjiiioči, oglasite se lje bomo pomagali po močeh! Slovenski prijateljski pozdrav vsem! Ivan Pajk. Saginaiv, Mich. Iz te naselbine se malo kdaj kaj bere v tem časopisu, ako ravno nas je sedaj že precej ^lo venskih družin tukaj. Kaj posebnega nimam poročati. Dela se še vedno bolj slabo. Obetajo nam nekaj boljšega, pa jaz mislim, da je to samo v časopisih, da nas malo bolj zadovoljne na rede. Farmarji se pa tukaj okrog Saginawa ne morejo preveč pritoževati letos. Poljski pridelki lepo kažejo, žita je bilo zadosti in za živino imajo tudi dovolj, da ne bo letošnjo zimo stradala kot je morala lani. Nedavno sem tudi bral dopis iz Claridge, Pa., od Mr. xYntona Yerina. Sem bil kaj vesel od tam zopet kaj slišati, ali to pot so bile samo žalostne novice. Upam, da bo v drugem dopisu kaj bolj veselega. Pozdrav vsem čitateljem in citateljicam 44Glas Naroda". Priloženo dobite tri dolarje za nadaljno naročnino. Peter Raspotnik. AU STE ZAVAROVAN! ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE AU SMRTI? AKO &E NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNQT0 V AMERIKI. kot najboljšo jageelovansko bratsko zavarovalnico, U plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM ^ - 4 v .* »Je >i>ili ■inlcc skoro t vsaki iloTeaiki naselbl-1 Posluje ▼ IT. driavah ameriike Unije, nad $1500,000*0. — Za vrtnetltev S m v a pojasnila nalega lokalnega tajnika ali pUile na:— OLAYMI URAD J. B. K. J„ ELY, MINNESOTA * ----• -I ----- » Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v atari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da je pouien t vseh ttvarek. V sled naie dolgoletne skuhije Vam tdmoremo dati najboljša pojasnila in tudivse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobna in hitro. Edt& se eaupno obrnite na eu ca vsa pojasni*- ; lMi preskrbimo vse, btSih prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vce, kar je ea potovanje po-trebno najhitrejMn basu, in kar je glavno, ea najmanjše kedriavljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, kot prednb se dobi m Washingtoha povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi fmjman) en mesec. PišitU SSrij takoj ta brbspiatna navodila in emaotovlja-m o Vam, da besto a ima na koncu prav dobro določbo. Pravi namreč, naj se porabi vse to imetje po smrti njegove žene za sirotni-šnico za dečke, ki naj nosi njegovo ime. Ni mogoče trditi o vsakem politiku, da je o vršila ves dan zabava v Slovenskem Domu. --PRIDITE ZGODAJ!- DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ jugoslavijo f 2.75 ..:........________Din. 10« $ 5 JU ...............Din. 20« $ 7J8 ________________ Din. 36« $11.75___________Din. 500 $23.60 _ ________Din. 1000 $47.00 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 0.35 .......... Lir 100 $18.25 ................... Lir 200 $44.40_____________________lir 500 $88.20 .......... Lir 100« $170.— .......... Ur 2000 $203.— .............. Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE 1 CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALT DOLI Ba izplačilo rečJLh sneakor kot sgoraj navedeno, txxUal t dinarjih I ali lirah doroUuJomo še bol]o pogoje. •*" r i urlaclla ¥ ameriških dolarjih Sa IspUHU $ 5.— aMrate »Mlati..........$ 5.70 $10w— " " ..........hoji $15.— " - ... flfc— M|. rt n ({1 _ ..... ..M. V' ■ 1 $40.— .. $41^5 $50.— - - ..........$5l50 Prejemnik dobi r starem kraja laplaOlo r dolar j Ui. »t Nnjn aiha ■!!■ tsviftsfcaM pa CaUe Letter aa prist*jblae $L—. SLOVENK PUBLISHING COMPXNY Glai poroda si« miw york, M. x. .»ur Učitelj pravi učenčku: — Na.štej mi elemente. — Elementi so: ogenj, voda, zrak in žganje — se odreže ueenček. — Žganje vendar ni element — se ("udi učitelj. — Seveda je. Kadarkoli vitli moja mati očeta opotekati se proti domu, pravi: — Aha, je že zopet v svojem elementu. * Otroci so sedeli pri mizi z lepo, živahno materjo. Sedem jih je bilo. Najmlajši med njimi, tri ali štiri leta star, vpraša: — Zakaj je pri nas toliko otrok, pa samo en oče? Mati ga ostro pogleda, rekoč: — Molči, molči, ti nič ne veš. * — Podvizaj se, podvizaj! — so svetovali potniki strojevodji na kamniškem vlaku. — Gl«\j vendar, da bomo malo hitreje prišli v Kamnik. Strojevodja se je namuzal ter odvrnil: — Jaz bi rad hitreje prišel, pa moram biti na maši-ni. * Rojakinja mi piše: — Že tako je kratka tvoja kloona, po-leg tega pa postavljaš v njo še toliko zvezdic, pik, vejic, vprašajev, klicajev in tako dalje, da res ni nič za čitati. Ze vsaj vejice bi izpustil, kajti po mojem mnenju so vejice brez potrebe. Oh. kako se motiš, draga prijateljica. Vejica je najvažnejše ločilo. Včasi je vejica še bolj važna nego pika. Vzemi za primer stavek: — Jezna rojakinja pravi, Peter Zgaga j«1 Šema. Vejica za besedo "praviM natančno povo, da mene smatraš za šemo. Ako pa vejico v stavku prestavim, eno pa dodam, se stavek glasi: — Jezna rojakinja, pravi Pr-ter Zira^a, jo soma. Torej sedaj vos, kaj si, če zn-Iitovaš, da bi pisal kolono brez ločil. * Marsikateri moški potrebuje samo zato pri poroki priče, ker bi mu v poznejših letih brez prič le malokdo verjel, da si je prostovoljno nakopal takega zlodja na glavo. * Ko je debatiral govornik s svojim političnim nasprotnikom, mu je rekel: — Vaš zdrav človeški razum vam mora povedati, da ste neumni. * Trpljenju se morajo ljudje zahvaliti, da so začeli misliti. * Učenjak je po dolgoletnem študiranju iznašel takozvani eleksir življenja. To je mazilo, ki omogoča človeku petsto ali tisoč let živeti, ako se namaže ž njim. Za izdelovanje tega zdravila je pa potreboval precejšnjo vsoto denarja. V svoj laboratorij je pozval najuglednejše kapitaliste, pojasnil je svojo iznajdbo in jih prosil za finančno podporo. Po dolgem posvetovanju so kapitalisti takole odločili: — Niti centa ne bomo riski-rali za to stvar. V današnji depresiji ni nobenega človeka, ki bi hotel le en dan dalje živeti kot mu je usojeno. * Neki pisatelj je napisal knjigo z naslovom: "Kako naj se oženim"? Knjiga je imela velikanski uspeh. Prej kot v enem letu so bili vsi izvodi razprodani. Po enem letu je pa napisal knjigo "Kako naj se locira"? Knjiga je bila takoj razprodana. Vsak, ki je kupil njegovo prvo knjigo, je hotel tudi drugo imeti. " O L A S NARODA " NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 29, 1930. MORSKI ROPARJI IZ TEH DNI Pamik 44Mary** je bila lična ladja, ne sicer velika, a krepka. Bila je najboljša in uajui nejša ribiška ladja za na odprto morje. Kapitan bi moral biti ponosen nanjo, a je le preklinjal in robantil, češ, da bi se že skoraj iznebil te pretete "Mary". Saj je bilo razumljivo, da se je kapitan jezil, zakaj barka se je že četrti dan motovila po plitvih vodah severnega ledenega morja in iskala rib. A rib ni bilo prav nobenih. Po lagali >o mrežo za mrežo, a ničesar niso ujeli. V štirih dneh so nabrali točno deset stotov slanikov in to ni bilo niti toliko, da bi z jimi poravnali račun za premog, ki ga je 4Mary* pogoltnila. Kapitanova dobra volja je padla pod ničlo. Tedaj je dal nekaj takih ukazov, da so se spričo njih mornarji kar spogledovali. Najprej je dal ladjo zaviti proti islandski obal.i Nato so spustili mačka. Neki pomorščak je moral iti na pre-fto, kje da je islandska križanka "Odin". Kmalu je našel kiižarko in je sporočil, da na vso moč puha v nasprotno smer. Kapitan se je nato toliko potolažil, da je dal moštvu pet steklenic angleškega žganja. Nato se ni ničesar zgodilo. A zvečer je vse vrelo na "Mary". Vse moštvo je bilo na straži. Kapitan je bil na poveljniškem mostieku in je dajal določna in rezka povelja. Zopei vse predpise je odredil, naj ugasnejo vse luči, celo pipe so morali ugasniti in niso smeli več kaditi. Potem pa je izvršil kapitan pravo pravcato mojstrsko delo pomorske umetnosti. Rav-nal se jo po zvezdah in krmil z "Mary" proti Islandiji. ()n-di jo ukazal vreči mreže v morje in polagoma pluti k obrežju. Ko se je zdanilo, je ukazal potegniti m reže iz morja. Ujeli so štirideset stotov izbornih rib in kapitan je bil zadovoljen rekoč, da so zmeraj izplača loviti ribo kraj obale. Seveda je lovil v prepovedani coni, ki jo bila namenjena samo domačim, islandskim ribičem. Te je zdaj ukanil. Spet so vrgli mrežo in iz previdnosti krenili v odprto morje. Islandski ribiči so pa kmalu odkrili neljubo konkurenco, vse so javili policiji, ki je plu- la v posebni barki po morju Policija je obvestila križarico t4Odin", ki je bila le zato na morju, da je lovila inozemske ribiške ladje. Zares, kaj kmalu se je prikazala križarica. Ko so jo zagledali na '1 Mary ", je " Mary;' začela s polno paro pluti na odprto morje. Obe ladji stu zaceli tekmovati druga z drugo. Da si imajo Angleži sport radi, vendar jo začel spet preklinjati kapitan na "Marv". Prav nič ga ni zabavala dirka :: "Odinom". Mimo tega so ga oviralo mrože na morju, ki s.> bilo že polno rib, pa jih je bilo težko vlačiti s seboj. Naglo se je kapitan odločil in ukazal, naj mrože pustijo v morju. Kai s sekirami so posekali vrv». M reže* z ribami vred so utonile v morju, a "Man " je bi la zdaj prosta in je upala, da i i teče križarki. Kmalu je bilo jasno, da ne i jO moči uiti. "Odin" j«» bil že blizu in je dal znamenje, naj koj ustavijo "Mary". Za odgovor je kapital grozovito zaklel iu ukazal, naj poženej j stroje, kolikor je le morejo. Razdalja med "Odinom" in "Mary" so jo spet povečata, a ne tako, da l>i n«' bila granata s križarke »frčala proti nji. Sicer je ni zadela, a kapitan -e je vendarle prestrašil. Vdo.I je v svojo usodo in dal u -kaz, naj "Mary" ustavijo. Oez nekaj minut je bil čoln s križarke "pri "Mary". Kapitana so vljudno povabili, naj stopi v čoln in pride na križa rko. Ker so bili odposlanei močno oboroženi, se je kapitan vdal. Na njegov poveljoniški mostiček jo prišel islandski pomorščak in še dva oborožena mornarja. Tako so 'privlekli "Mary" na Islandijo. Kapitana so odvedli k sodišču na križarki. — Vzeli so vos plen z "Mary" in tudi nadomestne mreže za ribji lov. Mimo tega je moral plačati kapitan 15,000 islandskih kron kazni — nato so ga izpustili. Doma pa so kapitana spet pozvali na sodišče, kjer so sodili sami častljivi pomoršča- ki. Kapitan je za nekaj let izgubil kapitanski patent (to je na leto ^000 angleških funtov) in ni smel več na daljše vožnje. A če se bo dobro vedel, bo dobil spet vse pravice nazaj. Izlet v Jugoslavijo se vrši dne 4. septembra na razkošnem Cunardovem parni-ku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremljevalec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj pravočasno javi, da mu za-jamčimo prostor. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City Iz Jugoslavije. IŠČEM — moža, katerega veseli delati na chicken farmi; plača po dogovoru. Pišite na .JOlIN P()D-BORŠEK, Center Grove Rd., Box 8fi, Dover, N. J. (2x; Predrzen razbojniški napad. Vsa vas Ranovac nedaleč od Požarevca je bila v oblasti razbojniško tolpo, katero sta po izjavah in opisovanjih žrtev vodila razbojnika Dimitrije Nova-kovič in Mil jut in Bogosavlje-vič, ki sta še edina živa člana veliko razbojniške tolpe, ki jo dolgo časa straliovala ves okraj. Xodavno je bil izvršen razbojniški napad na poštni voz in so domnevali, da jo bil od orožnika, ki j«' pošto spremljal in s ceno svojega življenja obranil, nbit hajduk Novakovič. Kmalu pa se jo izkazalo, da je pomota in zloglasni hajduk, na čigar živo ali mrtvo glavo jo razpisana večja nagrada, je sedaj z novo krvoločnostjo pokazal, da se živi. Razbojniki so bili vso noč v pravem pomenu gospodarji male vasi. Najprej so vdrli v hišo bivšega občinskega predsednika, uglednega kmeta Petra Pauno-viča ter moža z mukami prisilili. da je hodil z njimi. Klicati je moral sosedo, ki so na poziv dr*bro znanega glasu nič hudega sluteč odpirali svoje domove, da so jih potem razbojniki (»plenili. Razbojniki so tako iz-ropali več hiš, odnesli precej denarja, ubili pa so kmeta Dri-kiča in njegovo ženo, ker sta se postavila v bran. Nevarno so ranili tudi kmeta Žutiča. Bivšega občinskega predsednika Paunoviča. ki jih jo moral spremljati na razbojniškem pohodu, pa so proti jutru, proden so z bogatim plenom odšli iz vasi, hudo pretepli. Zaklala je hčerko in sebe. V vasi Bočnju blizu Čačka so je zgodila strašna družinska tragedija. Branka Semičeva, žena uglednega posestnika, je v trenutni blaznosti zaklala svojo triletno hčerko, nakar se je Še sama končala. Branka je hčerka kmeta Dragana Jovano-viča iz bližnjo vasi. Ko je bila PROTINAZIJSKO ZBOROVANJE se je nedavno vršilo v newyorškom Madison Square Garden. Govorniki so protestirali proti preganjanju Židov v Nemčiji ter pozivali ameriške športnike, naj se ne udeleže olimpijskih iger, ki se bodo prihodnje leto vršile v Berlinu. Zborovanja se je udeležilo-nad 10.000 oseb. še dekle, je slovela po lepoti, izmed mnogih proscev pa si je izbrala Dragiča Semiča, ki je bil yz zelo spoštovane družine. Rodila je v zakonu več otrok, ki pa so zapored kmalu umrli. To je menda strahovito delovalo na mlado mater, ki je neprestano silno žalovala in skoro sleherni dan zahajala na grob otroči-čkov. Polagoma je začela kazati znake duševnega razkroja. (Svojo triletno hčerko, ki ji je edina ostala, je Branka imela sicer zelo rada, vendar je zadnji čas nekajkrat rekla sosedom, da jo bo morala vreči v reko Moravo. Sosedje se niso brigali za te njene besede, ker je zadnji čas večkrat govorila zmedeno. Vsi so sočustvovali z njo in z možem. Ko pa je bila Branka sama s hčerkico doma, jo je nenadno prijela za roko in jo odvedla v bližnjo koruzo. S seboj je imela velik oster kuhinjski nož. Odrezala je hčerkici glavo. Njena nečakinja Košara, ki je bila opazila, da se v koruzi nekaj dogaja in je bila priča strašnega prizora, je začela kričati kakor iz uma: — Hitite, hitite, teta kolje otroka! — Ali v tem si je nesrečna mati že sama zadala z nožem nekaj strašnih ran v glavo in v prsi. Ko so prihiteli sosedje, so našli v veliki mlaki krvi sredi koruze mater in hčerkico mrtvo. Strašne razmere na zagrebškem pokopališču. V "Novostih" čitamo popis škandaloznih prilik, ki vladajo na zagrebškem glavnem pokopališču. Te dni je avto povozil neko dekle, delavko v perilnici Novak. Oblasti so odredile raz-telesenje Truplo pa je še 4 dni po obdukciji ležalo v mrtvašnici. Tovarišice pokojne delavko so hotele nesrečni žrtvi prirediti skromen pogreb. Plačale so takso in so prišle na pokopališče. Tam so morale gledati, ko so truplo s silo zmašili v premajhno krsto, ki se ni dala niti zapreti. Ko so grobarji truplo nesli k grobu, je cel čas iz krste tekla sokrvica. Preden so spustili krsto v grob, so zahtevali potrdilo, da je taksa plačana. Ker dekleta potrdila niso imela pri sebi, bi bili skoraj odnesli truplo zopet nazaj v mrtvašnico. Akoravno je bila taksa plačana, ni bilo nobenega duhovnika blizu in grob je ostal brez blagoslova. Iz poročila izvemo tudi, da se mrliči, za katere ni plačana posebna taksa, v Zagrebu pokopavajo brez duhovnika v zgodnjih jutranjih urah v takozvanih skupnih grobovih, ki ostanejo po nekoliko dni odprti, dokler se popolnoma ne napolnijo. Niti v mrtvašnici preden odnesejo krste, se ne javi duhovnik, da bi nad njimi izmolil poslednji očenaš. Priznati moramo, da so to strašne razmere. _■ ^^ 1 _ < * / Knjigarna "Glas Naroda" Advertise in 'Glas Naroda9* 216 West 18th Street New York, N. 7. IMEffiUUMMB Romani: AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena .............................................. .80 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel zavrniti, je Kersnik uspešno dovršil. ''Agitator" spaa- »Jed njegova najboljša dela. . ANA KAREMXA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka* trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 u Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najiiomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT ŠTV. 113. Spisal E. Gaboriau. 5.*>G strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, itolno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 5G strani .............. .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov«__ 164 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova tak«»rekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.............................. .60 Kratke izvesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESFN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ..................................1................ 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nai>eto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena ............... .60 Od začetka do koncu napet roman. i>ol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko dolar. 135 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje IKjletnejai jutru". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmc-, tih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Šopek i K) vos t i našega dolenjskega pisatelja, ki se jtr razmeroma mlad ix>slovil s tega sveta. Če kdo pozna l>olenjce in njihovo dušo, jih iKizna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.ttkov Jože. 92 strani. Cena ---------------- .35 Pod j«sevdonimoin "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob či tan ju njegovih i»ovesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ...................................................... .35 To so i>orcsti. vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste. kako ri-1 »arijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneoort. 112 strani. Cena .....................-......—....................40 Concourtova dela so polna flnes in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da iH>samezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega šimnskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kiliot" sjtada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Frane Miitinski. — 130 strani. Cena .60 Nrš najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najltoijSih črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mečka. 103 strani. Cena .60 Dve čtricl enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in 4'Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more za vršit i edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar. 207 strani. Cena --------------------------------------------.L— To je iz češčine preveduo delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vae življenje živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOYSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 stranL Cena _______________________________________ .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj pretita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre »like sanja vega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesein ljubezni in zvestobe. GLAD. Spovcdnik iu i»oznavatelj narave nudi čita*elju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Stiki knjige, cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Itoinan vsebuje nad tisoč struni. IGRAČKE, spisal Franc Milanski. 151 strani. Cena .80 Šopek črtic in iMxllistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slnvni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, {Mtskušn na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in ;>ozablja, toda strast do ' Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črti<-e izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo i opisal kraške burje in Cerkniškega jezera * kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menciger se ih> pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je / prvi krenil s poti, ki sta jo hodi!u Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcujigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROl'CKA V XV. STOLETJE. spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega 1'ružana gosi »oda ItrouC-ka v dotn> strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od : konca do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finigar, roman, trda v». 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je i>osegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 V knjigi je poleg naslovne še povest "Starček z gore". Obe sta itosebno zanimivi, kaj- / ti spisal ju je znani mladinski pisatelj * Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena ................................................59 Knjiga vsebuje i>oleg naslovne povesti znanega (»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi", obe sta zanimivi in vredni, da jih > človek čita. ▼ JU AN MISEIUA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva i>ovest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo i>o-nedolžnem obsojenega Juaua Miserije. V o- t sel »I brezvestnega Lopeslnka pa vidimo, kam $ privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je .............................i.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi orlgl- i nali. dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava r desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko- mandirajte pismo. (fl KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 29, 1935. THE LARGEST SLOVENE TTZ1LY IN V. *8. J. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^-^ Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 27 Vesti iz Primorja. Molče me Albert gleda. Nato pa strese glavo in pravi: — Motite se! Se nikdar nisem izgovoril besede, ki v trenutku, ki sem jo izgovoril, ne bi bila v meni kot pekoč občutek, kot resnica, v katero sem veroval. In ko bi poznali moje življenje, bi tudi razumeli, da od bodočnosti nimam ničesar več pričakovati, ker mi je bilo edino, kar bi mi bilo pogoj za vsak dobiček mojega življenja, izgubljeno, ne da bi ga bilo mogoče nadomestiti. — Ker tega "pogoja" ne poznam, si tudi ne morem rešiti zagonetke vaših besed. Toda ostanem pri svoji veri, da je odvisno samo od vaše volje, da postavite svoje življenje iz sence v svetlobo. Več ste se učili in ste razumnejši, kot sto drugih, ki v svetu igrajo vloge. Poskusite tedaj to lastnost izkoristiti. Z veseljem nad delom vam bo rastlo tudi veselje nad uspehom. Kajti delo je življenje. Vsakega, ki diha, tepe zahrbtna usoda po hrbtu. Eden čuti to samo na koži, drugi pa globoko v srcu. Toda veselje nad delom in nad njegovim uspehom premaga vse, izpiha iz naših možganov brezpomembne skrbi in v nas dozori oni smehljajoči sklep, v katerem vidimo najvišjo človeško modrost in ki nam daje misliti: če sam sebi ne moreni pomagati, tedaj pomagam komu drugemu; kakor imam, imam dobro, v ostalem pa bom vzel življenje in smrt, kakor je. — Bi! Bi! Toda ne morem! — vpade Albert z glasom, ki je zvenel kot ihtenje. — Moja preteklost ni za menoj, težko mi visi na rokah in nogah, ne pusti me korakati dalje, veže me, in tako vidim potekati dan za dnevom, leno in nemo. In za zadnjim vidim prihajati ono strašno: samoten, ostuden konec po izgubljenem življenju. — Vaša domišljija je preveč razgreta. In kakor sem si doslej razlagal napetost vašega mišljenja, v katero vas mora zapeljati vaše pred veseljem bežeče življenje, tako tudi sedaj ne vidim, da iz vaših besed govori pamet, samo zbeganje, ki ste ga odnesli od postelje, na kateri je smrt pred vašimi očmi dovršila svoje uničujoče delo. — Kako mi je paral srce ta pogled! Poglejte tukaj! — Albert drži proti meni tresoče se roke, katerih bela koža je bila z nohti razpraskana. — Tako se je ta otrok oklepal življenja! Se vedno je v mojih ušesih obupno stokanje, še vedno vidim mrzlične oči, kako štrle iz votlin, vidim, kako se trese suho truplo. To je bilo grozno umiranje! In ko je smrt dovršila svoje mrzlo delo, me iz mokrih blazin ni gledal otroški obraz, temveč spačeni, bledi obraz starke. Pri teh besedah me spreleti kurja polt. Albert molči nekaj časa. Nato pa pravi z ugašujočim glasom: — Bilo je drugič, da sem videl, kako je davila smrt. Ko mi je umrla mati, sem bil v svetu. Toda že takrat sem na syo-jem vratu občutil mrzli dih groba. In kadar sem mislil, sem moral vedno misliti, da sem bil jaz kriv materine prezgodnje smrti. In ko sem se vrnil, je njen grob že prerastel bršljan — prava predpodoba vedno zelenega plota, katerega je narava postavila med žive in mrtve. Zgražal sem se pred tem listjem, ki je bilo tako debelo! — Težko diha. — In nato smrt mojega očeta! Bil sem ob njegovi smrtni postelji. Dva dni in tri noči. Dovolj časa, da sem si smrt natančno ogledal! — Njegove oči so strmele v praznoto, kot bi bila pred njegovim pogledom naslikana v zrak pretresljiva podoba. Nato me pogleda in pravi: -— Morali bi ga poznati! Dolžnost in čast sta mu bila vodnika njegovega življenja; njegov poklic in njegova družina popolna vsebina njegovih misli in čutov. Kdor je prišel v njegovo bližino, ga je glt "il s spoštovanjem. In jaz — jaz sem v svojem srcu imel očeta za malika. In vendar sem njegovemu življenju vzel veselje, sem tisočere žrtve, ki mi jih je prinesal njegova ljubezen, jjoplačal z grdo nehvaležnostjo in sem stri njegovo srce. Kako nasprotje! Da moram uničiti, kar ljubim, to je pre-kletstvo moje nesrečne narave. Kako sem postopal s svojim očetom, tako sem tudi -. Vsled ropota, ki je prihajal od vrat, Albert obmolkne. Gospod Barka stoji na pragu. — Prav lepo, da, prosi m za odpuščanje, — pravi s pridušenim glasom, — večkrat sem potrkal, da, toda najbrže niste slišali. — Oprostite, gospod profesor, — mu pravim, boreč se s svojo ginjenostjo, — stopite vendar bližje. — Zdelo se mi je, da je gospod Albert pri vas, in zato, da, si dovoljujem. Albert ne more govoriti, pozdravi samo z roko. Boječe in obotavljajoč se stopi gospod Barka v sobo. Njegova obleka je bila v neredu. Ovratnik njegovega suknjiča je kazal majhne, sive madeže, kot bi ga bil poškropil s tanko juho. Zmešano mu vise kodri čez vrat in vsa njegova glava je plešasta. Bela mesta njegove brade so se povečala, odkar sem ga zadnjič videl. Siv, kot star omet, je njegov obraz; trepalnice pod motnimi naočniki so bile rdeče obrobljene. Z bolestnim nasmehom prikima Albertu in se nato obrne k meni. — Saj ste že gotovo slišali? Gospod, da, je zopet enkrat položil na mene svojo roko. To se je že tolikokrat zgodilo, da, in na te vdarce se še vedno ne morem privaditi. Najbrže me ima zelo rad, da, ker me vedno poišče. Da. To je tudi tolažba! Kako trudno je bilo slišati med njegovimi besedami ta "da," ta najbolj čudni "da'* na svetu. Ker sem opazil, da se mu tresejo kolena, mu ponudim stol. Zahvali se. — Ne bom vas motil. Hotel sem samo, da, z gospodom Albertom govoriti eno besedo, ako dovolite., — S čim vam morem biti na uslugo, dragi gospod profesor T — vpraaš Albert. — Ravnokar sem bil pri vas, in ker vas nisem našel, sem si mislil, da ste pozabili glede učenja, da, in tako sem vas hotel spomniti -. — Toda prosim vas, — ga prekine Albert, — kako si morete le misliti, da bi mogel danes od vas zahtevati, da me učite klavir. Saj še za mene to ni mogoče-. (Dalje prihodnjič.). ^ Pri Ljudski posojilnici v St. Vidu na Vipavskem je bil imenovan za komisarja Stanislav Pertotti (Pertot). Kakor izhaja iz dekreta kmetijskega ministrstva, ki je bil objavljen koncem preteklega meseca, je v to svrlio pismeno interveniral goriški prefekt, ki je tudi predlagal razpust upravnega sveta omenjenega denarnega zavoda. Pri Kmetski posojilnici v Šmarju pri Riliember-ku, ki je v likvidaciji, pa je bil na prefektov predlog imenovan za novega likvidatorja Jurij Caioli Carrara z nalogo, da likvidacijo pospeši. V Gorici so umrli Josip Dostal v starosti 61 let; Florijan Gravnar, star G9 let; Anton Cej, star 35 let, in France Pregelj, star 69 let. Poročila sta se Karel Stanič in Ana Makarovič. V Komnu je zadela kap 44letno kmečko posestnico Franjo Ostrouško. Z doma je odgnala kravo na pašo. Med potjo ji je nenadoma postalo slabo in se je zgrudila. Našel jo je neki deček iz Gabro-vice, bila pa je že mrtva. Občinski zdravnik jo je preiskal in je ugotovil, da jo je zadela srčna kap. Njeno truplo so prebijali v komensko mrtvašnico. V Postojni z vso naglico gradijo novo za- roka povprečno po 7 metrov. Cesto iz Lokve v Divačo pa bodo v kratkem betonirali. V Trstu restavrirajo palači pokrajinskega glavarstva in policijske uprave. Vsa dela bodo v bližnjih dneh dokončana. V Jakovičih in Punti Križu so, kakor znano, zgradili dve novi ljudski šoli. Tinjanska in nerezinska občinska uprava, ki sta jima upravno podrejeni tudi omenjeni vasi, sta ponudili zemljišči obeh šol državi v dar. Zemljišče v Jakovičih meri 1270, v Punti Križu pa 1356 m. V FOTOGRAFIJA NAMESTO NASLOVA SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« Will ISth STREET NSW YOKEL, N. X. Pl&rrs NAM ZA GENS VOZNIH 1UBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE iHHimilHHHliiiiimniHiimiiiiniii^mHn'^ MADŽAR IN JUGOSLO-VANKA Po starem ljudskem pregone snidejo, pač pa vo. Človek bi mislil, da bo roma-vetišče družbe "Italia Reden-'1« tako pismo naravnost v koš, pa ni bilo tako. Na amsterdamski pošti so prijazni, uvidevni gospodje, ki so se najbrž spomnili, kako je bilo. ko so bili sami mladi in zaljubljeni; zato so pomagali zaljubljenemu fantu najti izvoljenko.. Objavili so njeno fotografijo v listih in javno pozvali dekleta, naj se javi, ker jo čaka tam daleč, za morjem sreča. Kmalu se j<> zgla-silo na poštnem ravnateljstvu dekle in dvignilo pismo s svojo fotografijo. ta." Zavetišče bo dobilo ime po vojvodi Abrucov. V njem bo prostora za 150 otrok. Tudi v Bukovju bodo v kratkem pričeli graditi tako zavetišče. Baš sedaj pripravljajo potrebne načrte. Tako zvano reško cesto bodo preuredili po novem načrtu. Razširili jo bodo v tesneli pri Famljali, Vremali in Ribnici. Preko Reke bodo zgradili štiri nove mostove. Cesta bo ši- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READEB STANE 8AMO $2 Naročit* ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET New York City. pred orožniki, ker imajo na vesti mnogo grehov, žive ti moderni cigani v blagostanju v velikih mestih, kjer se pečajo Mlad lfolandec se je nautilivečinoma s trgovino. Njihove nedavno v nizozemsko Indijo, ž<*iie nosijo dragocene nakite kjer je dobil službo. Tik pred|in obleke po najnovejši modi. odhodom se je pa seznanil Y|Vi da se tudi ciga-Amsterdamu z lepim dekletom, lli modernizirajo, ki mu je dalo za slovo svojo fotografijo. Fant je pa njen naslov izgubil in ni vedel, kako 1)1 si pomagal. Bil je do ušes zaljubljen, a ljubezen je iznajdljiva. \ glavo mu je šinila srečna misel. Napisal je nežno ljubav- *' . , i voru se gore no pismo in na kuverto ie nale-' .".,... . . . , . . ,. . | se snidejo ljudje, pa naj bodo pil fotografijo svoje izvonenke,1 v , , ,.v . rr , .... , . , .. . se tako raznem. I ako sta se sc-ker je bil naslov izgubil. Pripi- , , .. T> . , . T . . „ . 1 . , i sla pred 20 leti v Parizu mlada sal je tudi prosnio, naj amster- - i i ~ i- i t* . *' , ' , - , * jugoslovanska državljanka Ber-damska posta poskusi dostaviti . n, ■ , « • , -x t ' ' ..... „ .. ta r leissova, ki )e tam študira- pismo po totou:raiiji. v prošnji , . ,, .. - , TT , . . . v ' , i la, in Madžar David Hercz, ki je bilo rečeno, tla gre za zenit no. . , . . . , .. , i se ie predstavi lal za lnozemske- ponudbo, torej za važno zade-l . A, . ga novinarja. Med njuna se je razvilo ljubavno razmerje in imela sta nezakonskega otroka Angel i ko. staro leta 1930 štiri leta. Ko je pa morala Berta tega leta zapustiti Pariz in od-potovati k bolni materi v Jugoslavijo, je prosila Hercza, naj skrbi za otroka, dokler se ne vrne. Vedela j«* sicer, tla z njim ne l>o mogla živeti, ker se nista razumela, toda otroka ni hotela zapustiti tujim ljudem. Cez nekaj dni je pisala od doma v Pariz, toda pismo so ji vrnili.B češ, da je Hercz odpotoval neznano kam. Prestrašena Berta je takoj odpotovala v Pariz, kjer je pa šele čez nekaj dni zvedela, da je odpotoval Hercz v Dresden. Prvotno je bila z njim tudi mala Angelika, ko je pa Hercz kmalu zapustil tudi Dresden, je sled za otrokom izginil. ftele te dni je mati zvedela, da je otrok na reji. Hercz sam je bil pri svoji materi v TCpor-jesu in zato je odj>otovala za njim. Hotela je vzeti k sebi otroka, toda oče se je temu uprl in državno tožilstvo, na katerega se je mati obrnila, ni moglo sprejeti tožbe za ugrabitev, ker je imel Hercz lastnoročno materino pismo iz leta 1930 v Parizu. Oblasti so pa prisilile Hercza, da je povedal, kje je otrok. Ko je priznal, da je v reji v Dre-sdenu, ga jo moral poklicati v Eperjes. Ko je pa devetletna deklica prispela, jo je vzela mati ob asistenci orožnikov in odpotovala z njo v Jugoslavijo k AVGUST 30. Bremen v Hidden 31. lie de France v ilavn Rex v Genoa U4. septembra: Rex v Genoa 1*5. septembru: Washington v Havre 'J6- septembra - Chumplain » Havre Aiiiiitacla v Cherbourg septembra: Europa v Bremen SEPTEMBER: 4. septembra: Norinumlle v Havre 5. septembra: Champlaiu v Havre 7. septembra: Aquitania v Cherbourg 10 septembra: Europa v Bremen Coute tli Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra : Lafayette v navre Con te Grande v Trst "iT. septembra: Bremen v Bremen 19. septembra: Berengarla v Cherbourg -1. septembra : lie de France v Havre svoji stari materi. Ilercza slučajno ni bilo doma, sicer l»i se bil gotovo uprl. POLITIČEN UMOR Na pariški postaji podzemelj-1 skt* železnice Belleville j«> italijanski emigrant (initio Baissi.s tremi revolverskimi streli usmrtil svojega dolgoletnega prijatelja, emigranta Montavinija. Ko so morilca prijeli, je izjavil,' J da j<* izvršil svoje dejanje zato, ker j«- Montavini izdal antifa-ši stir no stvar. VA2NO ZA | NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno dt kdaj imate plačano naročnine^ Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali j6 pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-si h rojakov naseljenih. CIGANSKI KONGRES Pokroviteljica ciganov je Sara, ki jo proslave cigani vsako leto z velikim kongresom vedno v drugi državi in drugem mestu, kar odgovarja njihovi tradiciji. Lotos imajo cigani kongres v južnofrancoskem mestu St. Marielemer, ki se je iz-premenilo v veliko cigansko taborišče. V mestu je zbranih nad f 100.000 ciganov in oblasti imajo z njimi hude preglavice. Treba je to ogromno množico ciganov prehraniti, kar ni baš lahko. Prve dni je bil na programu post in molitve, potem je pa zmagala ciganska kri in začele so se velike svečanosti. Med cigani je tudi mnogo premožnih mož, ki se niso pripeljali s kljuseti. temveč z modernimi avtomobili. Dočim se mora večina ciganov skrivati JUNAŠTVO MLADEGA ČASTNIKA Pri kopanju v okolici Prizre-na so te dni tri dame zašle v nevaren tolmun, iz katerega jih je rešil v zadnjem hipu poročnik Dušan Vukičevič, ki je vež-bal vojake ob Drimu. Bil je oddaljen kakih 150 metrov, ko j