»•rmk (N*. 14» »itWM hy th» Atal O—kar t, ■jjffe, Aac«pU»— gor BdMtg »i ^ ^ ^^CUOMlIZICi inotonski konfe »nuiuunnulnuiuii hbnoi. o ti n m i it n h RUSIJA NAROČILA $00,000 > Buftuiv PtnuoE v iga, 25. myf. — Poročilo i« kVe ee glaai, da j« aovjetaka a sklenila pogodbo s ameriško ibo Allied Chemical * Dye »oration te nakup uiiljon pu-(okrog 600,000 buftljev) pže v Združenih državah. Ploho zamenjana «a ramo ruako AMPAK vsak baiume stvar po svoji. Briand je sprožil ? Waahiagtonu nov konflikt; Anglija a vari Francijo. Tako je in tako ja bilo, kadar govora diplomatje. AIJBTIftNA STKAN . JB PRIČELA BLED! bila približno 600 Indijcev po streljsnih, je snova oživljen v spominu domačinov, kajti sedanj! sloflin ni po svojem snsčsju nič mttalnejU. Ujetniki so IHli ss pri I v želesni. Akem vosu pst ur med vožnjo is Tierurja v Bellsry, ne da bi ss bil hdo smenil sanje vso pot. Ko ss js vlak uslavll^v ssdnje Imenovsnem mestu, je sprevodnik odprl vsgon n nslel kup mrličev, druge pa v nesavesti. Od sto Moplahov, ki so Mil stlačeni v vosu, je bilo aamo 36 reženih. Mrliči so bili atraloo ogriftenl, kar dokesuje, da ao reveži grisll drug drugegs v divjem boju ss ivtk. Driteke vojažke oblasti iu* Ugovarjajo, da nlao saprle Moplahov v vos s namenom, da jih nadute, toda isgovor Js selo slsb. Kskor poročajo Is Msdrsas, prisnsvsjo engleAki čaetniki sami, de je poveljnik v Tlerurju dobro vedel, da sto ljudi ne more prestal i, sko Jih stlačijo v tsko majhen VoV, It nima oken niti nobene luknje ss srsk. ls Kslkute javljajo o ponovnih isgredih in demonstreeijeh proti briteki nadvladi. Položaj v Bom baju Je tsko slab, da a«* vlade ne tipe več poročati resnice in eno-stsvno Jsvljš, ds Je "vse mirno". KIBB LOVB I ROKAMI FBI OONBY ISLAMDV, Vew Tork, N. T. - Ob Oenejr lalendu je videti isradno prlks-t(»n. Ns »i I Jon* rib ae gnets pri obrežju, ki Mi te jo od funta de funte in pol, Ljudje jih love s ro-ksmi in morje jih včeal vrže eelo ne obrežje. Hibe prodejajo po tri aeate komad. Si Louis, Mo. — Rlmer Csrsoa, tiskar, Je pričal, da mu Je mirovni aodnik Werremeyer is Si. Lo ai-ae prodel gelono žganja ss dssel dolarjev. Chieago in okolica I V nedejja*^ neatelno in deževno. Trmpetatu- , re v zadnjih 24 urah t nejvllja U, najnižje 3». Holne* fcide ob 643, sakle ob i ti. P R O S V P - y*ta HElf- Nubv m VM, ker Im ilft ■ IU««»i "PROSVETA" ZIS7 M S*. UnMAvMM, "THE ENLIGH ing r«tr* IjliBiLUon: ftAJI IHsTBBff ChkagbMM, and fersign coontries »8 .....• --M -- -T5Basj.il wl I, M - Dmfm v mkUprntm m. pr. <0«t. 11-It) p»U| »S ■ pomeni 4 *M i« • tMI potoki« Mril^l, NmvIU i* iaaiM, 4m — vi — wUd ________ ___________ t * • A * . i - Jfcfa dt ŽENSKA MANIFESTACIJA ZA RAZOROŽITEV. y Ženske so prvikrat nastopile odločno za razorožitev. V New Yorku je bila prirejena veličastvena manifestacija za razorožitev. Udeležile so se je ženske tujih narodov, med njimi tudi Japonke in Kitajke. Kaj pa je de teh treba bilo, poreče navihan diplomat ali pa zagrizen inilitarist? Da, neprijetno, zelo neprijetno je za diplomacijo in za militariste, da so žene povzdignile svoj glas za raz-oroženje. Kajti žene so vzgojevalke ljudstva. Mati ima največji vpliv na dete, pa naj bo revna pli bogata. Ali žene tudi najbolj trdo zadene vojna, čeprav ne odhajajo kot bojevnice na bojno fronto. Vojna vzame materi sina, dekletu zaročenca, ženi soproga. Zdrav odhaja od doma, domov prida kpt pohabljenec, ali se pa celo nikdar več ne vnie. Strašne so ure, ki jih žene prežfve doma v strahu, ko na fronti divja strašna bitka. Mati se je mučila skozi dvajset let, da je vzgojila sina, ki mora v vojno na "sovražnika", ki ga ne pozna in kateri mu nikdar v njegovem življenju ni storil kaj žalega. Nekega dne izve, da Je padel na bojišču. Mati premišljuje o njegovi smrti. Vprašuje seber če je bil kdo tam poleg njega in mu podal požirek hladne vode, za. katero je prosil milo. Kakšne so bile njegove muke, predno je zatisnil oči. Ali je trpel, ae zvijal v smrtnih krčih in klical mater na pomoč, ali je bila njegova smrt hipna, trenotna? Taka vprašanje razjedajo materi srce in zaradi tegfc bolje razume, kaj je vojna, kot njen sin, ki je odšel, omamljen od atmosfere navdušenja, in se ni nikdar več vrnH. Sir\ je mrtev, mati je še živa ip trpi. Tako je z dekletom, katere saročenec je odšel v vojno, še hujše je z ženo, kateri je mož zapustil kopo nedoraslih otrok. Žene trpe še mnogo let po končani vojni, možje, ki so padli na bojni poljani, so prestali trpljenje. To je tisti vzrok, zakaj žene manifestirajo aa mir, za razoroženje in proti vojni. In da je ta ženski čut razvit po vseh deželah, pokazu-je manifestacija žen v New Yorku, katere so se udeležile tudi žene tujezemskih narodov. Tako kot čuti Američanka, Uko misli Japonka, Kitajka, Jugoslovanka, Italijanka ali Nemka. Žene po vsem svetu navdaja samo ena misel: "Mir in konec vojn)" t So pa pač tudi izjeme med njimi, saj smo doživeli v zadnji vojni, da so nekatere žene celo kot bojevnice odšle na fronto. V vsakem narodu so posamezne take žene, ki nimajo nič ženskega -na sebi, ki so izjema, katera potrdi pravilo, da so žene za svetovni mir in ne za vojno. ITHtorfcm, Okla. — Lokalni uniji rudarske organizacije U. M. W. of 4. it. 1864 ia 1127 pošilja ta komunikacijo, r kateri obeoja ta brata Wilkeraona, radi njegovega stališča, katerega je zavzel v boju proti br. Howatu na zadnji mednarodni konvenciji, poleg ja pa tudi Leuris prejel, kar mu gre. Rezolueiji »e glasita: United Mina Workers of A norica, lokalna unija št. 1664. VTil-burton, Okla. €4. oktobr* 1921. Ino. Wilkerson, predsednik 21. distrikta U. M. W. of A. Mi, odbor, imenovan od loksl-nih unij št. 1864 in 1127 pošiljamo to izjsvo, ki obaoja br. Wil-kertona radi njegovega stališča, katerega" je zavzel v boju proti bratu Howatu na zadnji aiedna-rodni konvenciji. Mislimo, da je bolje tanj, ako se aanima sa zadevo v njegovem lastnem distriktu, mesto da se bo-joje proti takemu prd#H^niku, ki gle<}a na interese članstva in ki se bojuje vrlo in sam proti kanaaškema induatrijekemii sodi šču. Zaključuje ae, da aa po ena kar pija te resolucije pošlje "Mine Wofker» Jouirnalu" in drugi« delavskim listom. Odbor lokalne unijo It, 1864 loy Brown, J. 8., Epps, Jas. Ov )avidson. Odbor lokalne unija št. U27 A. M. Haup, Od is Bmett, Tka«. Gest Johnu I*wisa, predsedniku združenih premagarjev v ,Ameri-kil Ker so Slani lokalni uniji št. 864 in 1127 U. M. W. ol A., je mnenja, da je boj med bratom ilowatom in Lewiaom, politični toj in nš odobravamo obsodba nad bratom Howatom od strani mednarodne konvencije in ker o? dobravamo bojevanje brata Ho-wata proti industrijalnemn zakona države Kansas, mislimo, da bi ga morali v tem bojn podpirati vsi glavni uradniki. Boj med bratom Howatom in Levriaoat tie soglaša i načeli naše unije. Vsled »o manj kanj s dela v deželi in vsled prihajajočega t boja'1 'fclpde plačilne lestvice v aprila mislimo, ds bi ae ne amelb porabiti nobenega denarja v s vrhe, katere b| raz^ dvajale naše vrste. Vsled tega člani lokalnih unij it. 1864 in 1127 protestiramo pro ti asesmentu v znesku $3r, katerega je naložila zadnja mednarodna konvencija. Sklene se, aa bi moral br. Lewis obračati po-sornost nekaterim opazkam od strani s ameriškega rudarskega kongresa, mesto, da vstvarja razdor v lastnih vrstah. Br., Levrisa obsojamo, ker je tnapendiral br. Iowata brez zadostne in nepristranske preiskave, kar se je ste-rilo bres pomoči članstva 14 distrikta. Kopije te resolucije pošiljamo na United Mine Workers Journal, bratu Howata in raznim de-avskim listom. j Odbor lokalne unije 1864 Roys Brown, Jas. O. Davidion, J. E. Bppe. Odbor lokalne unije 1127 A. M. Haup, Thos. Osat, Od i s Emett. mogli ae naprej niti na*aj s »m i« ranjki je moral ležati »a vozu od pondeljka do četrtka. je voda nekoliko otekla, smo ga mogli nositi naprej kakik 15 milj po železniški progi, ki ni i-mela mostov. Bpnjki je bil član SNPJ, dobro »znan med rojaki v Duluthu, Minn., kjer je tudi laatoval nekaj zemlje. Pogreb se je vršil dne 4. novembra. V starem kraju zapušča pokojnik stariše in dve sestri; če i«a kakega ao rodni ka v Ameriki, mi ni mano. — Poročevalec. KAKO SE VELIKA BRITANIJA RAZ0R02UJE! Razoroženje, razoroženje je zdaj parola v javnosti. Ali pride res do razorožitve, ali saj do takega snižanja oroževanja, da.se bo res kaj poznalo? Mogoče I Ce treano sodima stvar, kakor je bila sredi ali konec m oktobra, bosta militarizem in navalizem prav zanesljivo spravila velike države na rob propada, ako se ne napravi konec blaznemu oroževanju. E. D. M orel, urednik za zunanje aadeve, je piaal kon cem oktobra: "V sedanjem finančnem leta potrošimo za armado, mornarico in sile v zraku 207,794,000 iterling-skih funtov. Mi lahko prihranimo )• 90,000 Marlingskih funtov, da se zakrpajo slaba posestva na fitootafcem, ne moremo pa prihraniti 24,960,000 šterlingsklh funtov na vojaški okupaciji v Mezopotamiji, Znižali «mo naš gra-ditveni program, ki smo ga smatrali neobbodao potrebnim, hkoraj za polovico. Ali mi smo golob miru sa wash-ingtonako konferenco v podobi štirih ifovth dradnatk, katerih začetni troški znašajo aa vaako drednMkd od oaem do deset miljonov ftterlingaklh funtov". En šterlingski funt znaša po aadanji izmenjavi okoli $8.75. Tako je izgledalo britako "faaocoievanja" pred konferenco v Waahingtonu. Kaj bo aedaj? To bodo povadali diplomate, pra- i ■■ ti »a ae postavimo v. treba ofgspizirati se u ti poduka, kako naj ae ta poduk pa lakko do v.naftik iiattf^ Naši a,saprotiiiki so organizirani in ao edini v boju proti nam ; tako moramo biti tudi mi in orgajafcirati so t eni sami veliki uniji, ki bo zadotten, protiutež proti nasprotnika. Delavci pristopajte k naprednim organizacijam/— Prolotarec. ®y, MhiJ — Dne šestega decembra se vrše v tem mestu "vo-litvp" za tri atyfrmfqe in sodnika, kateri so izvoljeni za dobo >dveh let. Delavci, ko pojdete na ki so izvrseije na volilni dan, se volišče, volite previdno 1 Napake, ne dajo več popraviti do prihodnjega termina, poleg tega pa i-iii a jo tudi lakko dalekosežne po-Sladice. Volite za ljudi ki jih poznate kot poštene, pravične in dc-laveem naklonjene. Ne dajte se zapeljati o4 ljudi, ki jim je deveta briga kaj se iz vami godi če je izvoljen vaš sovražnik; oni so sebičneži, ki propagirajo za svoj dobiček in v vašo škodo. Imeli smo volitve leta 1919, katere bo gotovo marsikomu ostale še v dobrem spominu. Takrat ae je tudi dobro agitiralo za — r— t Priilo pa je keaanje — ali prepozno. Ljudje? ki so ae vrezali po lastni krivdi, dolže zdravnika kot povaročevalc* bolečine, toda ni tako; in pametni ne verujejo v take pripovedke. Naš stari "sodnik" se je ž? že večkrat izkazal prijatelja delavcev, in takega sodnika mi rabimo, "poštenjaka", ki se «ie da podkupiti od nobene stranka 4*; laveem nasprotne in kakoriniJh* sodnikov je na žalost le malo dandanes po svetu. Volilci naj dobro premislijo prej ko oddajo svoj glas, ker lahko se dogodi, da sš bddemo po volitvah prav bridko kesali nad storjenimi napakami. — Poročevalec. Kock Bpringa, Wyo. — Ptiš kukavica in kapitalist bi se zelo dala primerjati v vsem svojem soptic oz. soljudi. Kukavipa pride vsako sposmlad, ter pojoč svojo enakomerno pesem »e drži po grmovju in gričevju. Po takem Srmovju in avetu pazi na atržka, a ga izsledi, kje si je napravil gnjezdo in mn tam med ftjegova jajca naneae svtje. Stržek je vesel, ko pride domov in vidi debelejše jajce med svojimi manjši mi in zredi iz tega jajca ptico kukavico. Nerazumen strŠek hrani mlado kukavico ravno tako kakor svoje stržlrt, a kukavici zraste dolg* vrat, da dobi ona vso Richwood, W. Va. — Poročati imam žalostno vest, da je dna 80. oktobra priljubljeni naš rojak John LavrW postal žrtov nežna nega umora. Pokojnik bil star 35 let, doma is Muljave pri Sv. VMu na Primorskem. Dne 80. oktobra se je podal ob 9. uri sva-čer i! šotoriMa 54., kjer je bil zaposlen. Brftkone je mislil iti v sosednjo šotorišče, ki je oddaljeno kakih 16 minut. Ni ga bilo nazaj in Ai smo dragi dsn gledati, sska/ se ne povrne. Komaj ka kih 100 čevljev proč od šotorišča sra» ga našli mrtvega lešati deleeniškem tiru. Na vratu in ha na glavi je imel saaasenja umora, ki je bil videti, da ae je isvršil še pred kratkem. V š«pn je imel kakik 23 dolarjev ia aekaj centov, torej očivtdno, je bil to umor Is aščr vanja. | Ravno tisti dan so bili veliki naliVl ia smo ranjksgs šele dragi dan peljali v mrtvašnico t 4aa Pi«o, ML — Pred nekaj meseci sem dal priobčiti tri pisma od mojfga bratranca iz stafe domovine, |ije pisal o zavratnero umora posestnika Kreka, v Ločnici pri Medvodah, na Gorenjskem. Ker sem prejel razna pisma Od rojakov sirom Združenih dr feav, povprašujoče za nadaljne novice gleda sotfbe, hočem na tem mq*ta objaviti pismo, ki sem ga ravno prejel iz domovine. Pismo se glasi: v| Dragi bratranec Ivan j—Z velikim veseljem sem pred kratkim prejel Tvoje cenjeno pismo z os mirni izrezki Fčosvete, katere aem, prav s veseljem čital. Dopis od zavratno umorjenega Janeza Kreka, ja.pa že prej poslal v domovino Govejški France, ki se pa&aja aefcif f Ameriki. Z yeli-ldm zadoščenjem in tolažbo ao ga čitali in dali dragim čitati, Kre kovi smojri. Porotna obravnava aa je vršila dne petega septembra od 9 ure dopoldne pa de 11 ure pred polnočjo. Marijana Krek jo olpojena v smrt aa vsfola. Katarina Alič je bila po upiiva avojega pravnega zagovornika odpuščena iz eapora. Marijana Je 7 dni in 8 mesecev, porodila deklico, za katero se neve, kdp ji k Oče/ 0 obsojenki krožijo razno verfti katerim ni dajati nol>eqe stvarnosti. Govorilo se je že, da je dete takoj naslednji dan po obsodbi umdo in da «o pjp takoj nasledai dan'premestili is ljubljanskih v. mariborske zaporo, kjer se bo baje dopolnila njena usoda. Zatem ao že zopot krožile druge veati, ki so prve naravnost pobile, itd., O'sedanjem stanju obsojenke nihče ne ve zanesljivega. Frahceta Alič orožništvo do se (Fedarated Press.) sklenili, da bodo meseeiuj vati |16,000 za izprte ru«lur> , Texasu. ■ Stavka radarjev v južnem C0.1 loršdu, zaposlenih pri Col(,Pad(l Fuel t Iron Oo., se nadaljuje 1 Stavka krojačev v NCvv Vork« ae bo najbrž vlekla dolgo r-ant Organizacija krojačev je odkloni-la Vsak kompromis. Stavke v Italiji. V^ik, stilvke so% izbruhnile in se rasbij^ po vsej Italiji. Mornarji, pristani4,^i delavci, železničarji in kovinarji so v boja proti znižanju mezd« in za odpravo fažistienegu morilske, ga sistema. iz sovjetske II1SIJL Sovjoti konfisoirajo. Svet ljud. skih komisarjev je izdal novo m. redbo, s katero zaplenja vse v Usesti zasebnikov se h.»iMe ne ve kje se nal^ja Sporočiti Ti imam izreden smrtni slučaj, ki se je odigral pri našem soseda Vohtarju. Jakcova Katra iz *'0utw >Je na pagloma zbolela ia želela župnika, po ka terega so poslali. Župnik in cerkovnik sta začela svojo pot, ker se pa cerkovnik ni dobro počutil ju jo vzela pot trikrat dalje nego po navadi. Vse skozi je župniku odbro odgovarjal pri zadnji be sedi amen ae je pa čul zategli "a-a-a. . ." V tem hipu se je zgradil mrtev na tla. Bil je 78 let hrano, do katere ne morejo pose- star in čudovito pri moči, par di maU stržki in tako ginevajo vsled lakote in končno poginejo. Stari stržek vrle svoje mladiče is gnjezda in potepi hrani dobro aa redečo kukavico, ki ji končno že komaj prinaša zadostf živeža. Ali ni to lepa primera s našimi kapitalisti, dandanašnjim vladajočim sistemom. Is jajea, katerega nam je znesel kapitklizem, se je izlegla Ameriška liga. Ta ptič je "napreden" in je še sedaj ste-gnU vrat po celih Združenih dr žavah. Proletkroi nepremišljeno priatopaja k ligi, organizaciji, ki očiridno ne i prinaša nikake kori *ti. Ali je to kako podporno dru štvof Ta liga je aa razbijanje stavk in obrambo kapitalizma pred' upravičenimi zahtevami delavskih nnij. fte eno jajse imamo, iz katerega je ptič Še ategnil svojo glsvo in po nekaterih mestih se tudi še izjavil. Temu izvaljencu so dali Ime "open skop". In tega ptiča sn proletarei sprejeli ter gs rede, da se je še raztegnil od morja do asorja. ' Proletarei, ki ste svobodnegs mišljenja povejte svojim »o<|e-laveem. da je v resnici uko. Sami lahko slutita, kaj se bo izeimi-lo it "open shopa", ako mn boste prepustili raavijanje. Delali boste sa njega od. 6 do 8 ure zvečer in polag tega boste imeli pls-čo, da bodo vaši otroei ginevali vsled pomanjkanja. Kdor bere delavske liste, j« la-bko zapazil v marsiksterem, da leti v jeseni pla- st«, ki je oddaljcn«* protestanti in katoličani le od v delje, je bilo do daaea .16 o**b •• bitih in na stotine ranjenih. Visi* poslala vojaške četa ta poti* črn je nemirov. SHIUSII PREPOVED mu mu vom SANJI O ZNIŽANI VOZNIKI SO BILI KRATKE. PROSVETA Obravnav* o BHWH voznim se vrši s. Ho«mDri|,. je Chicago, HI. — Zgodilo se tako, kot je povedala Proaveta Državna komisija je izdala odredbo, po kateri se niža voznina na cestni železnici od .osem na pet centov. Komisija je icrekla to znižanje šele po tem, ko je najvišje (Jržavno sodile izjavilo, da zadeva ne spada pred sodišče, a m pak je stvar državne komisije, da jq resi. V sredo popoldne se je izvede lo, da je dj^avna komisija odločila, ko je najviije sodišče podalo svoje mnenje, da se voznina zniža in da znižanje voznine stopi veljavo v četrtek o polnoči. je ^il odlok izdan, so advokat je kompanije lli na delo ih izdali peticijo, da sodišče izda 11r<-poved proti znižanju voznine. Kompanija ee je obrnila na zveznega sodnika Carpenterja, ki je peticiji ugodil in odredil, da se zaslišanje vrši dne 2. decembra pred «r?mi sfdniki. CeatnoŠelezniSka družba se lovi za navadne bilke. V svoji peticiji navaja, da ji' je bil odlok komisije izročen pozno zvečer, da imela družba izgubo, da jo ugrožs bankrot itd. Ko je bila ob času guvernerja Lowdena, ki je bil naklonjen velikim korporacijam, od komisije povišana voznina od pet na osem centov, ni eestno!ele*niftka družba prav nič dvomila, da im| državna komisija pravico povišati ali pa znižati voznino. Zdaj sodi kompanija drugače. Stvar je pa tale: Ako nima državna komisija pravice povišati ali znižAi voznine, je nepotrebna. Trcfba jo je odpraviti, da se tako prihrani depar davkoplačevalk cem. . Nfajvišje zvezno sodišče je preje že večkrat odločilo, da i-majo države, pravico znižati ali "Tribuna" - namigujejo, da pripravljene čete polioajev zborovale! bodo aretirani še pred no se odpre shod. — Kar je pametnih ljudi v Chicagu, se smejejo najnovejšim izbruhom kapi taktične histerije. kampanja za pokodno konteolo v niw VORKU. ■ New York, N. Y. - (Feder. Press). — Več. tisoč oseb je napolnilo gledališče Park pred par dnevi, kjer se je vršilo javno predavanje o porodni kontroli. Predavatelja sta bila mra. Marga-reta Sanger in Harold Coz, prej šnji poslanec v angleškem parlamentu. Gledališče je bilo tako natlačeno, da je -več sto oseb moralo oditi, ker ni bilo prostora. Tako reklamo je naredil predavateljem katoliški nadškof Hayes, ki je bil najel policijo za razbitje prvega shoda »pred desetimi dnevi. Zdaj ni nihče motil zborovanja, čeprav ;io bilo dosti policajev v gledališču in okrog ducat polioijskih stenografov je zapisalo vsako besedo, ki je bila izgovorjena« Med poslušalci je bilo nabranih $3000 za materniško kliniko, na kater* ae bo poučevala porodna kontrola. — iOLA ZA BTAVKOKAltVO. Ohioago, 01. — Šmokavzarsko časopisje je priobčilo medeno spisano vest, v kateri pripoveduje, da je organizacija pekovskih podjetnikov kupila poslopje, v kate-rem sfe ustanovi pekovska šola. tej šoli se bodo delavci učili pripravljati kruh na "znanstveni" način, da postanejo predde-avei v pekarnah. Jasno je, da bo v par letih sa-pustilo več delavcev to šolo, kot >otrebujejo preddelsvpev v pekarnah. In ker ne morejo sedanjih preddelavcev tkar meniniČ in tebinič spoditi, je ošividno, da še-le pekovski podjetniki infreti veliko rezervno armado icučenih pekovskih delavcev, da jo izkoristita stavkokaštvo. Sedanja stavka je pokasala, da so pekovski podjetniki, ki lastujejo velike krofr* pa povišati voznino na železnicah ^ tovarne, hudo udarjeni. Baj to k* ------- " " tudi že stokali, da je bilo stavko- v svojih mejah. Najviije državno sodišče je podalo razsodbo, da i-ma komisija pravico povišati ali znižati voznino in da se sodiščs ne morejo vmešavati v zadeve, ki 8pq)dtfjo pred komisijo. Ta itakta so danes znana. Zategadelj bo ljudstvo pazno sledilo, kako se stvar razvija. Razni tovarnarji so rekli, da cenie j>adajo in za to je treba znižati mezde. Ip znižali so mezde. Mezde so torej bile imttnel Zakaj mora ljudstvo plačevati voznino in plin po oderuških cenah, ako so cene padle t Ali imajo družbe, ki se pečajo • transportacijo s-li produkcijo plina kakšne posebne privilegije, da lahko izkoriščajo ljudstvo! Ako drulbe jnpvijo, da bodo imele izgube, je dofcaza-no, da imajo v vodstvu nezmožne ljudi, ki jih je treba odsloviti. Ze večkrat so eksperti izjavili, da ima cestnoieleaniška družba v Chieagu najelabeji sistem. Dolžnost ljudetva pa ni, da krije izga-be, ki jih napravi nezmožno vod-stvo, ker nima ljudstvo pravice, da nastavi ravnatelje kompanije. kaze lahko dobiti, toda z* delo ni* so bili, čeprav največ dela v krušni tovarni izvrše stroji. Kruh ni bil dosti prida in pekovtfki vele* podjetniki so izgubili veliko kon-zumentov. zettija, ia oklicanje tega sho• iklIno "Reola." Na vUčMai ledi* i« bilo devet zsamarjev, na ška- m ps dvsjset. Boje ss. da )• »o- it vo obeh ladij izgubljeno. briavd odpotoval matov OW ROPAMKI UKORI MUM ka umorjena; svak oeum Utn i Chicago, DL — Ko je mehanik Charles H. fiharples prišel tri te trt aa sedem domov od dela, je slišal plakati njegovo dete, staro trinajst mesecev. Družina, ki sta-nuje sdolaj, ga je ališala prihaja ti. Sbarples js vssl dete is aibeli ia je tekel v bližnjo sobo. Tu je našel svojo soprogo ležati na po stelji. Bila je še mrsla in mrtva. Okoli vratu je imela namenja, kakor da je aadav\jena. Kaanejže poklicani zdravnik je konetatiral, da je bila mlada žena zadavljena. Sharples je izpovedal, da je f-rael v mali omari pet in šestdeset dolarjev in bančno knjižico. Denar je izginil, bančno knjižico so našli v pepelu. To dokazuje, da je bil izvršen roparski umor. «}o je zločinec! Policija je takoj napravila svojo teorijo. Pri-jsla je Thomas Cathervvooda, soproga Sharplssove sestre. Svojo teorijo graji ne olfolišČinske dokaze. Cathervrood je nekaj časa brez dela, mra. F. X. MoCune je pa izpovedala, da ji Sharplesovs izpovedale, de je bil Qatherwood pri jyi, ko je prišla k nji, da ji cupi nekaj blaga se otročje oblete, ko pojde v mesto. ^cCunova je baje tudi aama videla senco skosi steklena vrata, a ker je bm-teno steklo, ni mogla razločiti, kdo je prišel. Kno vprašanje pa ostalo odprto. McCunova atanuje naproti tfiarplesovifc. vprašanj« je, cako to, da ni plakati de- eta, ki je pričelo prav zanesljivo okatl, ko je bil,o gladno in je nastal mraz v sobi, ker je pošel o* geaj v peči. Zakaj ni McCunova slišala trušča, ki je nastal vsled boja, kajti mlada žena ae je gobovo borila s svojim napedakem ia boj je povzročil več ali manj hm-ščaf Cathervrood taji dejanje, policija pa izjavlja, da je našla v nje-i fovem Žepu precej močno vrvico, latere se je držalo nekaj temnih ase bo ala polioija v preiskavo kemičarju, da Mene, Če so U«j|c umorjene žene. Vjetske vlade. Iz lega okstrema je prMel takoj v dhig^tra to pove dal nekaj zelo Čudnega. Milju kov je rekel: "Če boljševiki gredo, tedaj po-stoji alternativa, ds reakoijohar-ji prevzamejo njih mesta ali da ae Kusijs razvije v kaos."N Nadaljeval p*a je: "Nevarnost mouarhističnetfa vpada, kakršne ga je povzročil Karel llabsburg, je Še nemogoča. Hes je, da monar-kisti niso popularni v Hasiji in vpostavljenje monarhije ne bi bilo trajno. Htiri leta revolucije so odprla kmetom oči, da vidijo so-cislao nevarnost v ^postavitvi monarhija. To je pozitivna pridobitev revolucije." ▼ vojvmm proračunu. Washington, D. 0, — Kongres-zbornici je bil predložen naknad-ni proračnn, ki je zelo Črtan. OH. ginalna predloga je zahtevala, da se dotoli malenkost sto devetdeset miljonov dolarjev. Zdaj je do-voljenih le sto Itirt miljone do-arjev, ker je bilo črtanih šest in osemdeset miljonov dolarjev. Mornarica je vprašala za sedem in dvajsst miljonov dolarjev, d6vo: ljenb ni bilo ničesar. Veteranski biro je aehteval sto eden in dvajset miljonov dolrajev, dovoljenih je bilo pet In šestdeset miljonov dolarjev. Od teh miljo-jbov jih pojdfc štirideset sa strokovni poduk in pet in dvajset ca »olaišnioe. In tako so bile znižane tudi nekatere drage postav-£e, med katerimi je todl dve sto tisoč dolarjev sa zvezne brezplačne posredovalnice dela. Tako pa K leda tista skrb, da ae zniža št«-» brezposelnih delavčev, • kot govori zadnja črtana jkMtavks. KDO lažb: cajopivs Ali umuu&ort Sew Tork, N. T. - ArisUds Brisnd. frsnec*! ministrski pr«8 •edaik. ki ie je rnndU dva tedr.« ns rszoroUtvenl koaferenel ^r potoval damev. New Tork, N. T. - AmarUko velebizniško čaaopisjs je prins-sla po cele koloae gradiva, da je Lenin zatajil komunistična naM le in da js napravil kapitalistom velike koncesije. To se je zgodilo prfd par meseei. Zdsj je prišel v Ameriko Milju kov, velik podpornik Kerenskije-vega aistems. Govoril je v mestni dvoreni is dejal pred vsemi zbo rovelci, da Lenin ni dal prav nobene koncesije kapitalistom. Miljukova je pezdrsvil vss ruski reakeljonarni In earistišai element ob njegovem prihoda. Ali Miljnkov je spnstfl mešks is vrs če, lu> se nazadnjaški elementi nsjmaaj pričakava«, da ee kaj tskegs tjodi. Ko je gevoril e ke«sesijsh. je rekel: "Pristsli so ns neksj W erslj, tskih koneesij, da sme pri vatao lastništvo vstopiti v doma-šo obrt, ki je opiaaaa kal deli krog sa privatno inleijatlvo pri ustanovljsajn malih Indnstrijaklk BOOAT HBlBTAR ARBTIRAN KOT "RDBCKAR." Ohioago, 111. — Polirija jo aretirala Moritz J. Leoba, netjaka Jacob M. Leoba, podpredsednika in blagajnika 6ears, Roebuck A po., bivšega člana Šolskega ayeta, miljonarja, zavarovalnega meie-tarja, ker je razkazoval kinema-tografične alike o tretji interna-cijonali v Domu eestnoŽelosniških uslužbencev. Loeb je bil takoj izpuščen, ko je položil petdeset do-dolarjev, poroštva v gotovini. Majhno poroštvo pokazuje, da iti izvršil velikega greha, a detektivski saržent Lawrenoe Me-Donough dela iz te aretacije ve-liko vodo, velebizniško časepisj« mu pa pomaga a frazami, da stvar izgleda važnejša kot je. Aretaoi-ja je bila izvršena, ker*ni imel dovoljenja za razkazovanje kinematograf išnih sliki Radovedni časnikarski poročevalci so hitro tekli k njegovemu atrieu Jakobu in ga vprašalC če je Moritz njegov netjak. Stari mož je pritrdil in je' rekel, da je že zdavnej a obžalovanjem vtel na znanje, da se njegov netjak zanitta za aooialističns teorije. Morita je sshteval, da ga sodijo porotniki in ne munieipijalnl sod-pik. Stvar js mslenkostns, a nekateri šinokavsarji so napisali kolone o nji. Kajti polidija sama pri-sna, da ni bilo pddžigajočih govorov v dvorani in da so se gls-dalci mirno raašli, ko je bil Loeb aretiran. . UiUi "te t. »»ril* JedMta "n&ititjr GLAVNI STAN t NST II SO. LAWNDALK AVBH CNlCAGO, ILLINOIS. IiTricvnlni odbori UPIUVKI ODaZKi rt*š»U»lk VkMMM C*Uk.r, sssv s*. UtrUik A V«, M IS% h, gL taJmSi TM*, sL M>eM»ai V»*TUk. mvmvIMJ sts. roaoTNi oosaai «ss x«t slfc osatnMja okroIjki i«^, pnMeik sssv-se a. VZHODNO oicaotjzi a^ruk, bm sss, ZAPADNO OKZOllBi A«lM^ft«iUr. Bm 104. On—, I U* KnUr, Bm s4s. olsurt, * : Vojaki v Italiji streljajo na Invalida. Rim, 25. nov. Včeraj se je zbralo več sto Invalidov pred zbornično palačo t namenom, da demonstrirsjo za svojs zahteve, namreč da jim parlament dovoli podporo. Med invalidi je bilo največ takih, ki trpe na jetiki. Vojaštvo je pa dobilo povelje, da raz-Žene bivše vojake, in ker se iirvs-lidi niso dsli jNTVpidtttl zlepa, so vojski streljali usnje In dvanajst invalidojf'je bilo ranjenih. PRAV NOBRNBOA N1A00LAJ- JA Nil (Nadaljevanje s prve strani.) tero je sem brzojsvil preds, 'Iz-obraŽevalnnga društva' na Kitajskem; po kateri so japonaki hite-rssi podžgali Ijndatvo, da je pričelo jemati denar Iz dveh bank ns Kilsjakem, ds se tako omaja kre-|ttt0m, druga pa je tkzv. krščen dit Kitajs pred konferenco. Busngjen|iej,. vzgojitelj In uči telj, ki je odposlal brsojsvko Stojim tovsrišem v MTsshingtotm, pravi, ¥Ma je namen vseh teh nemirov, vštevši ponudbo mamlžur- Nadzorni odbori h07 e 14 Hulik Nt (L S. N. P. Jh sssr.es U. Lmau CklMt*. III. vaz ZADBVB BOLNIŠKB POUPOBB BS NAŠLO VB i SSST4S Z* UmtMim Am, CkM^ IU. DZNAZNE POŽIUATVR IN STVABI, M M U4«)« «L M Miltvil TajaMlv* a N. P. Jm VBB BADBVB V ZVBZI B BLAOAJMIŠKIMI POBU SI itlAive a N. P. K SSST-SS S«. liw-mnoiena na trideset miljonov de-Isrjen Ka deset miljonov Je izdanih prednostnih «r-gqvih gozdih, Klodii-Hrovatova ps po vasek v koševeka kotlini. Htvar je trtfka preštudirali. Kaj-feš ln Auersperg imata gozde, In bi rada itvašala Ia« po šaliBilSl, kar na debelo. Sitnost pa jo a to progo, ker ima 86 metrov dviga in p* medvedi ss nahajajo v ko-ftevskih gozdih. T» šaleznica bo torej manj vozila, ker je prešli* m«, kakor pa ona Klodtf llrove-tova, ki iaia le ld »etrov dvigji in je lOkm krajša. Olaaoval bo« sa ieleznloo po koševzki kotlini, ker ne varujem, da bi koševska medvede navadili na vošnjo, v koševskl kotlini pa prebivajo ljudje,|kl H kaj radi vošiio po železnici. Vrtitega sa bojfnf M«-silo v s lelsanice, kar šo bi propo-«ssi voilla, bi naa na votaji »ad-vedi napadli. To na bi bUo prav prijetno. Da se nahajajo rw medvedi v Košev ju« mi ja pravil na-ki poslanec, ki ja IbmA tam doli shod, pa «a je prišel pOd okno medved poelnSat. Torej lo napravite leleznlco sa naša prljalslja Koi-evarje, ns pa sa — BMdved«. Voro bankovoe po 10 dinarJor so pripeljali Iz Amerika v Bel-grad. Na eni atranl ja naalfkan orjak, ki obraffa kolo, na dragi pa Dobro polje ki kot simbol na-elonalnega osvobojenja Sokol. Kdaj bodo novi banfcovel dani T promet, še ni dološano. Oroftna vala po mdutnsm •» Ulkn alkohola. V hotelu pri Be- lem volu, je dne M. oktobra pi-janAevalo kakih sedem vojakov in nekaj aivilistov. Po zadostnem vHitk u alkohola so se ob H. uH skrsgali med seboj, nakar sgraki eden vojifkov sabljo in ndari 8ea glsvo naredniki teko mošno, da ji« v nezavectl eMešal. Policija je sko*oclslna. Med obems js oster boj. To nem kali jo tudi nasledil je becedc klerikslletlšns *NUe maši": "Kdo je kriv, ds nI ve* krttsnaklh poštenih drullnf Če pa so še, nieo po nsši zsalugi, ker R velikim trudom rasgrajaše ste- krivi smo ssmi, ds jUi ni vsi. Vz gojili smo polhilns krlstjsne, vs-gojili Mane krššsnskih društev, vzeli, ps družini ono, ksr označuje sv. Psvel v pismu KfMsnom.., Mola in sins, očeta in hšere smo viseli družini In jih pognali na politično areno. Kazpslili smo atreeti, vzeli dtihs in nsdomeati' 11 gs * pompom in psrsde. Teko etojimn le prepogost^ fk» krivdi ofleijelnib voditeljev ns tem, de orfrsaisseije (n. pr. in. 'red sv. FTaoMška, Msrijina dražbe), b-mirtje.M primnnje ju to. Iz njage aije ne eni etrani nsj roakeijonsraejši duh klerikaliz-BM ia arednjoveŠke teme, ns dragi strani pa potrjuje dejal vo, ki emo ga mi š« n«4t«ti»kret beležili, da eo klerikslei vero grdo zlorsb- pri šemer jo rabila celo ne Ia na slepi strel Ia sa- KiUjeem ok *e«4 civilnih n«mi- beli v sveje politMne svrhe in, >ffsl«r t„ iint tilMIlji, pa kvarili z tem krščanske družine, Itndija O Koševskl leleealMd zvezi a Jadranskim morjem. Ilml prepir jO nastal v Jugoslaviji, eli Mj ee gradi Mueiiova proga ali tirala, orožja, um krese so ee errtlranl vojski o-dsli, na kar so jih odpeljali na strslnfro. Krtvei kodo najkrše etrogo kaznovani. Wra«gloral na mariborskem kolodvoru. Kljub protestom je vleda naatavila na glavnem kolodvoru v Mariboru deset Wran-gloveev, ki eo popolnoma neamo-Inl te sluibe. Prt nasilnem padopanja Wran-glovcev v štajaraklk mejaih krajih je uvedeaa preiskava. Kakor pa lujema, se Ia preiskava vrši na način, ki iakaanj* Wranglov-e«.m menda val eiaMpaiij kakor pa etrogoetil ' ANDREJ SPOLA*, PROSVETA Nasveti za naše di« letante. Pile F. B. t "Maski". MALI 0D1L (Konec.) iepeUlec. T» aH oni bi »i morda mislil, ds tepetalec ni tako važna oseba, da bi bilo treba zanj piaati jMiaeb-no poglavje I To pa ni rea! Hept' tel«' je tako važna oaeba, da ai komaj mialimo predstavo brez njega in je akoraj celo važnejši kot inšpieijent In režiser. Nekateri igralei ga imenujejo rezilni pa* tudi lepo Time rešilne ladije mu dajejo. In vendar on aedi neviden v avojem prostoru na aredi »podaj, ali pri malih odrih kje ob strani. Nihče izmed oWin»tva ga ne mara slišati in fce ga ališijo, ao hudi, igralci pa ga oštejejo, «e ga slišijo premalo. Njegova naloga je, da bere beaedilo besedo za be-aedo, med tem ko izpuati vse režijske opazke v oklepaju in zasleduje igro prizor za prizorom, da pomaga tam, kjer igralec obtiči. Najbolje je, da je šepetalee vedno eden in isti, ki so se ga igralci na-uAili, da gs lahko slišijo in ki ima organ zatot Poleg *ega mora bitr kolikor toliko inteligenten in spreten, da ai zna hitro poinaga^ ti v posameznih slučajih. Zgodi se, da dva igralea naenkrat v tfvo-jem razgovoru preakaftta pol atrani. Ce v takem slučaju izgubi tudi Šepetalee avojo glavo, je vae akupaj izgubljeno. Zgodi ae tudi, da tu pa tam igralci koj vpletejo mimogrede, čeaar ni Igri; tudi tu je treba imeti glavo na pravem mestu. ftepetalee mora zato igro zelo dobro poznati, pri zadnjih vajah mora šepetati isti šepetale* kot pri predatavi. Zgodil ae je aMaj, da ao postavili za šepetalca flove ka, ki ni bil pri vajah in ki je bil v branju tak po&anei, da ai do-hajal igralcev. Prvo dejanje je sicer Šlo dobro, a pri drugem sem moral jaz zleati na njegovo mesto. Zapomnite ai: dober šepetalee mnogo pripomore k uspehu igre, slab šepetalee jo lahko potegne a seboj. On daje tudi igri lahek ali hiter tempo. Zato mora rešiaer tudi paziti na šepetalee, da mu igre ne spravi v drugačen tir., Igralci mu navadno tudi povedo svoje posebne želje. Eni sploh ne marajo šepetale* druge spomin zapušča na kakem posebnem mestu. Glavno pravilo pa je, da jasno pove začetke stavkov, da spomni igralca, kaj mora govori-ti Če bi slučajno kakega igralea ne bilo na oder, naj glasno šepeta proti onemu kraju, odkoder bi moral igralec priti, beeede, katere naj spregovori prve. Paziti je treba, da se šepetalče-va knjiga popolnoma ujema i onim besedilom, ki so ae ga igral ei naučili. Vse ono, kar ne rabi, naj razločno črta, da ga ne bo motilo! Kaj naj igramo? O tem je težko kaj reči. Ml nimamo katalogov, kot jih imajo Nemci ali drugi narodi, da ai lahko izbereš iger, ker tudi iger ni mamo mnogo, niti izvirnih, niti natisnjenih prevodov. Samo en pameten naavet je treba dati, ne igraj vsega, kar ti pride pod roko. Poglej, le ni nezmiael, če je hvaležna za igralce in za občin stvo, če imaš kuliae za to, če imaš obleko in primernih igralcev in če bo igra, ki jo boš podal, umetni: ško vsaj košček proti navzgor, do umevanja (občinstvo) in do izra žanja (igralci) pravo umetnoati Če boš storil to, boš šele vreden imena igralec .ali režiser, boš kos svoji nalogi. ' J-1— Delavec bres delavskega feao-plsja j« kakor vojak bres pvške. Naročite m in širita avojo glasi- Spiaal Pavel HBAVA. I čevlji ž lilijo mi divji etezl, 4* vidiš mnogokrat zveide Ulnee. Ce je še tako lep razgled z visokega vrhe, pa te do kottf ali iz gumi ranega blaga, ki ne propnfeča vode. Dolge pele I lilo "in posebno etrmih pobočjih v 4ežju velika (Daljo.) I oblekel za visoke gore, in vidiš komaj polovico lepote. Vso čude-Lia zimska krasota ti nepravi pretresa mraz, ker si se poletno nadlega. Moderni dešni plašči z M .....rokavi, kratki, a tako široki, da ik oblečemo tudi čez nahrbtnik, ao tudi jake pripravni. Proti vodi in vetra trdni plašči postanejo pri ko ji zelo vroči in potni, a počitku, posebno pa pri prenočevanju na planem alnžijo iz->orno. Oumirani plašči so pozimi komaj porabnic l^er ae potrde. Ob suhem mrazu in vetru bi bili naj-ter zavarovati proti mraza in boljši plašči, oziroma suknjiči iz |V čistem planinakeuuzraku H^/SS* mehkem rabi močno delujoče telo več p v ^Jem hrane nego v dolini. Zato mn jo «*«. tv°j je različen. ^ j Važno je le to, da ao konci zuna-~ njih žebljev zakrivljeni zunaj so tudi porabne škatle. Zabavno in prijetno je kuha- nje na planem. Kdor gre v divje p0(jpiatovega roba nazaj do pe-doline, ležeče daleč od koč, in ko- roti. Jezik naj bo širok in prišit če biti ree nekaj čaaa popolnoma do vrha ^vlja Uko, da voda in avoboden v proati gorski naravi, Lneg ne m0reta drugače do noge, ai mora zakuriti ogenj^ navad- kakor prideta čez rob. Novim HfjKn| _ no ni mogoče dovoljšpirita vzet.Uevljem je treba olja (najboljše volneno perilo, pozimi debelejše ___L. ^ T., i. m ia.ha niivif i nn. I . • a 41 »» A__Jf____J a seboj. Tu je pa treba paziti, po- L ZVt Martovo olje) tudi na pod aebno ob auhem vremenu. V goz pjate> Nftdar naj ne bo Čevelj du, kjer leži mnogo enhljadi, je trd in ^jen m8eti ali pa dalj ča-treba skrajne previdnoati, ker aoLa blateni Tako zanemarjanje ae lahkomiaelneži že večkrat zaŽ- kroto maščuje. Komur ao ae čevlji gali gozd. Pozor torej! Okoli og|premo£i)j( naj jih v koči-natlači a nja, ki naj bo majhen, n< ti nikakega goriva. Zato nja, ki naj bo majhen, ne sme bi papirjem g cnnjami, posebno je nt j ^imi( da jih naalednje j boljše kurišče primerna plošča ta akala- Okoli ognja ne amojo val zaspati. Pred odhodom je ler javico popolnoma pogaaiti in po kriti a prstjo. Požar v gozdu la jutro la hko obuje. V neki zgodnji pomit di naju je s tovarišem nagnal hud vihar z Brane. V koči sva so odpočila od sneženega meteža in se sušila. Čevlje sem dal sušiti močnega blaga za šatore ali jadra, iz tfko zvane jadrovine. Po moinooti nepropustno naj bo. pokrivalo, klobuk aH čepica. V viharju je treba klobuk pritrditi z vrvico, sicer boš nenadoma go^oglav gledal žalosten za pokrivalo«, ki bo plavalo v globino. Za zimske ture je treba volnene kučme, ki si jo po potrebi potis-neš daleč čez ušeaa ali pa še bolje čez vso glavo do vratu tako, da le oči gledajo ekozi izrezano lpk iz Ctrljenja elo- Ve- o pootnino vrsd $1-75. Vilo pouftn* knjiga, k! pove, kako sleherni človek ponovijo r aebi razvoj vodi ovojih živalskih in divjaških prodnikov. 8 slikami. Vs-zano. 8 poštnino rrod |U0. , Obo knjigi, ki ao naročito Obenem, za tri dolarje poštnino prosto. Naročila sprejema tajnik Knji-ievne matice S. N. P. J.: Frank Aleš, 2124 So. Orawford Ave, Chicago, BI* —• Adv. Perilo je rea dobro le takšno, ki hitro popije pot pa ne povzroča hladu. Poleti je priporočati lahko Za kuhanje piva doma imamo v zalogi alad, hmelj, sladkor in vse druge potrebMine. Poskusit« in se prepričajte, ds je doms pri n«. kuhani vedno le najboljši In nsice! nejii. Dobiti je tudi zbirko sodov, steklenic in rasnih loncev, itd. Mi vsm dostavimo naroTlo po pošti, točno v vse kraja« . in v pro-n po-Pišite po bavi tndi sestniku. dolžnosti OPRAVA lo " Prosveto. XV OEODJB PLANIN OXV. vremena. Dijak z revnimi stvi sem to sam doživel. -F. It Doatojevikij: - BESI ▼ mh dolih. >Preloia Vladimir Lentik.- (Dalje.) I Književno podjetje je bilo tole. Na Ruskem izhaja po .glavnih in mfiijAih mestih neštevilo časnikov in časopisov, ki vsak dan poročajo o vaeh mogočih dogodkih. Leto mineva, liati ae valjajo po omarah in po kotih, ali pa jih trgajo in porabljajo za ovoje in čepici*, s kakršnimi se dečki igrajo. Mnoga dejstva, ki so bila objavljena, zanimajo človeka in mu ostanejo v spominu z letf pa vendar oblede. Marskido bi jih želel poiskati, ali kolik trud je potem, brskati po morju H-atov, ko ne veš doatikrat niti dne, niti mesees, niti leta, v katerem ae je pripetil dogodek t Če pa bi bila zbrana vaa ta dejstva r.n vae leto v eno knjigo, urejeno po točnem načrtu in določni misli, s kazali, opomnjeni i in razvrstitvijo po me-aeeih in Številkah, bi mogel lak Izvleček nuditi, vso ksrakteristiko ruski'ga življenja v vspj dobi leta, ue gUde ns to, ds n« objavlja le majhen del vaeh dejstev, ki se dogajajo v resnici« MNsmesto množico listov izide nekaj debelih knjig, to bo, ksr se s tem doseže'*, je menil fta-tov. Lizeveta Nikolajevim pu jo vneto nagovarjala avojo idejo, čeprav je le s težavo pojasnje-vala, kaj hoče. Knjiga naj l»i bila samo ena in niti ne predebela, jo zatrjevala. In, recimo, če bi bila tudi debela, pri« I vsem bi morala biti jasna, nakaj glavno je načri in način podajanja dej-atsv. To so ve, da ne bi kazalo zbirati in ponati-akovstl vsoga vprek. Ukori, vladni ukrepi, odredite lokalnih oblaati in zakoni so sicer zelo važne reči. loda v nameravani tadaji bi se dala taksna i le j* t v n povsem ispustiti. Urednik bi lehko msr-slksj prosrl in Izbiral zgolj dogodke, v katerih se x večjo sli insnjšo israritostji»'irenli lastno nravstveno ftivljonje itusijo in osebnost naroda v danem trenotku. Zaznamuje se Irbko vse: snniinl* vosti, |MiJUri, darovi, razna dobra in slalm dejanja. vsakovrstne l»eeetemtakem tendenčna knjiga, »sbi-' rs deM v gnlovi smeri," jr nnmrmral, *e vedno pove4ajr slsvo. "Nikakor ne; po smeri nI treba isbirati in tendfo. n jr čisto