Slev. 29. Posamezna številka stane 1 Din. V LMU sredo № Шжја 1923. Leto LL L—u Naročnina вав za državo SHSi do preklicu i) no voiU aotoino Din ti b. đostavl|en, na don шевебвЈ...... „ |2 za inozemstvo i ■«»•dno.......Dta SS ssa Sobotna izdaja: s t Jugoslaviji.....Dm N v tnoznnitv«...... M \l\ ca Cono lnaeratom:« Eooetolpn» pttilna vrst« matt oglati po Dta.!'— In 01пЛ-ЗД veliki oglati nad 4S mm vi. lino po Din. 2 —, podana M. po D n. 3 —. M vei|tm narodUn poput Uboja vtak dna ItvsomA ponedeljki In dcavt po P(«>* nI k ti ob s. mrl zjutraj. PoštBioa plaSaBaTloteftflL HT Uredništvo |o v Kopitarjevi nltoi Itov. в/Ш. Ko opiti te ne vrataje; notuntlrann plsmr to no »pretentajo. Uredn. telet ttv. 50. npravn. Itv. Ш. Političen list za slovenski naroi. Dr. p. Znaki Kulturnega razpada. Francozi in Amerikanci trdijo, da se je Evropa pobalkanila. Iste glasove širi tudi italijansko časopisje. Bivši min. predsednik ital. parlamenta, g. Nitti, govori in piše o propadu Evrope, Mussolini je ideal pravega patriota na zapadu in v srednji Evropi, med tem ko je Trockega carstvo s svojo črezvičajko vzor vseh pravovernih komunistov. «Fašjo«, «Orjuna«, četniki in komite «Orgesch« in podobne organizacije so znanilci nove dobe, ki naj z ognjem in mečem prepriča ves vet, kako nekdo nima ?>rav in kako nekdo hoče za vsako ceno judstvu vtepsti v glavo pravo vero ali edino zveličavni njegov narodni ali socialni evangelij. Argumenti razuma in srca ne veljajo nič, debata in nji sledeče uver-jenje so zastarela brezuspešna stvar, pest, palica, revolver, bomba, karabinka — to so argumenti evangelistov nove «zlate dobe«. Jasno je, da se človeštvo bliža vrhuncu vse kulture, ko bo vsakdo dolžan verovati v edinozveličavno sredstvo — v strojnice in bombe. Vse pa radi splošne narodne blaginje, ki jo tako viosko cenijo vsi novi evangelisti. Človeštvo se organizira v nove kulturne svrhe — da se popolnoma uniči radi nove kulture, radi nacionalne in socialne blaginje. Vrhovno načelo je, da se e silo spravi e poti vsakdo, ki ni pristaš novih evangelistov, Vzorniki so namreč Ober» dank, Princip itd. — Vsak narod ima svoje velike može, ki jih mora častiti in slaviti ob vseh prilikah. Moderna doba izza svetovne vojske časti železne, energične može, ki se ne boje nobenih sredstev, samo da vtepejo svojo socialno ali nacionalno misel poedincu in narodu. V znamenju četaštva se odpira človeštvu nedosežni vrh človečanstva, višek vse «kulture«. Zakaj edino to je znak prave kulture — bomba in revolver. Da se čim- Ereje doseže glavni cilj te kulture, iztre-itev vsega človeštva — bi bilo najbolje, da se v vse vzgojne naprave postavi mesto križa znak bombe in revolverja pod mrtvaško glavo. Vse šole naj se pretvorijo v izdelovalnice municije in morilnega orožja, vse javne organizacije naj država prisiii, da se temeljito pripravijo na zadnji pohod nad — nekulturne ljudi, ki še tu in tam trde, da je človeštvo ne le znorelo, ampak kar pobesnelo. Da, nekaj mefistofelskega krohota gre iz kraja v kraj. Ni-Ii vse človeštvo v znamenju «faustične« kulture? Toda, konec, konec? Blagor mrtvim, ki ste dočakali vsaj ostanke «temnega« srednjega veka! — lozanska konferenca Je samo odgodena. Pariz, 6. febr. (Izv.) Preden je francoski delegat na lausannski konferenci Bom-pard zapustil Lausanne, je imel še daljši razgovor z Ismet pašo. Vsebino razgovora je Bompard brzojavil v Pariz Poincareju, Poincare pa v London. Upanje je vsled tega, da se konferenca ne bo končala brezuspešno. Lousanne, 6. febr. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so se vršili med delegati, kar jih je ostalo še tu, razgovori, tikajoči se gospodarskih in finančnih vprašanj Tur-čjie. Doznava se, da lozanska konferenca nikakor ni razbita, ampak samo odgodena. Glede zopetnega sklicanja konference ka-kor tudi glede kraja, kjer naj se skliče, se bodo vršila pogajanja diplomatskim potom. Danes sta francoski delgat Bompard in Izmet-paša izmenjavala med seboj važne depeše, Položaj se splošno optimistično presoja. Atene, 6. febr. (Izv.) Takoj, ko so dospela v Atene zadnja poročila o poteku konference v Lausanni, je ministrski predsednik Gonatas izjavil časnikarjem, da prekinjen je konference še ne pomeni nadaljevanja vojske. ¥ Š OSTRA BORBA MED PAŠIČEVCI IN PROTIČEVCI PO VOLIVNIH OKROŽJIH. NEZADOVOLJNOST Z RADIKALNIMI KANDIDATI. - SHOD PAŠIČEVCEV RAZBIT. Belgrad, 6. febr. (Izv.) Danes se je v političnih krogih mnogo govorilo o okrožni konferenci oficielnih radikalcev v Kru-ševcu. Kakor znano, so že nedavno imeli radikalni zaupniki tega okrožja konferenco in določili za nosilca kandidatne liste Stojana Protiča. To kandidaturo je moral odobriti sam glavni odbor radikalne stranke. Včeraj so oficielni radikali zopet sklicali konferenco in povabili nanjo same Pašičeve pristaše, ki so določili za nosilca kandidatne liste Božo Jeliča. Trdi se, da bo vsled takega postopanja radikalne stranke Stojan Protič spremenil svojo taktiko in postavil svoje kandidatne liste po vseh voiivnih okrožjih, kjer bo kandidirala oficielna radikalna stranka. O tem bo sklepal začasni odbor neodvisne radikalne stranke na svoji seji, ki se bo vršila jutri. Vaš dopisnik je govoril z nekaterimi člani začasnega odbora. Iz razgovora je spoznal, da js Protičeva politika našla širok odziv posebno v Voj- vodini in Južni Srbiji, kjer vlada veliko nezadovoljstvo z radikalnimi kandidati. Proti tem kandidatom so po mnogih krajih že postavljeni protikandidati in je tam vsak nadaljnji kompromis izključen. Te dni se je mudil v Subotici in okolici dr. Moinčilo I v a n i č, ki јз imel več dobro uspelih shodov. Stopil je tudi v stik z Bunjevci in Nemci za sodelovanje pri volitvah. Največje ne-zadovljstvo vlarla v Sremu, kjer so s terorizmom vsilili za nosilca liste znanega Pri-bičevičevega prijatelja prof. Janiča in Žarka Miladinovića. Prctićevi pristaši so že postavili protikandidata. V moravskem vo-livnem okrožju je prišlo na zborovanju do hudega spopada med Protičevci in Paši-ćevci. Slednji so proglasili za nosilca kandidatne liste Veljo Popoviča. šefa kabinetne pisarne ministrskega predsednika. Protičevci pa so nato shod razbi'i in proglasili za nosilca liste Nastasa Petroviča. Oprava It v Kopitarjevi nI. 9. — Badun poitao hran. l|abl|anako it. 850 ia naročnino ln it 34« u oglato, ■ngrob 3>.0tl, tirajev П63, prti'-olndnntj. 24.797 Nova nemška protestna nota. Berlin, 6. febr. (Izv.) Nemška vlada je izročila preko svojih zastopnikov v Rimu, Parizu, Londonu in v Bruslju enako se gla-sečo noto, v kateri protestira proti postopanju »komisije za zasedeno nemško ozemlje«, ki ne temelji niti na mednarodnem r:Iti na pravu kake posamezne države, ampak zgolj na določbah, ki jih je izdelala komisija sama. Nemška vlada izjavlja, da teh določb (»ordonanc-«) ne priznava. Pogajanja il neusossna. ZA MANDATE V SLOVENIJI SE ŠE BAPANTA. Belgrad, 6. februarja. (Izv.) Včeraj in danes so se nadal evala pogajanja med radikali in Nemci. Čuje se, da ni prišlo do nobenega pozitivnega uspeha. To je tembolj verjetno, ker so Nemci za Vojvodino že postavili svoje kandidate, in sicer za Sombor dr. Krafta, za Novi Sad dr. Mo-serja, za Subotico M'haela Preissa, za Veliko Kikindo pa Neunerja. Glede Slovenije pogajanja še niso končana. Nemci v Sloveniji so odločno proti temu, da bi volili kandidate radikalne stranke. Pogajanja se bodo najbrže zavlekla, ker se radikali še rî'so zedmili za nosilca liste v mariborskem volivnem okrožju. Za to kandidaturo se namreč potegujejo kar trije ministri: dr. Nilto Zucanič, dr. Laza Markovič in dr. Momčilo Ninčič. TRIJE MRTVI - ŠTIRJE TEŽKO RANJENI. ШЧ9 VLADA SE POSVETUJE. Zagreb, 6. febr. (Izv.) Po zadnjih informacijah iz Cerkvenice je bil pri nedeljskem napadu, ki so ga izvršili orjunci, 1 kmet ubit, 4 težko ranjeni, 14 pa lahko ranjenih. Kakor se je dognalo, je bil ves napad organiziran s pomočjo kotarskega predstojnika Bedekoviča in članov Orjune iz Cerkvenice in fašistov s Sušaka, ki so vsi pristaši demokratske stranke. 57 fašistov s Sušaka je zaprtih. Voditelju napada dr. Orliču se je posrečilo, da je z dvanajstimi krivci pobegnil na Sušak. V Cerkvenico je prišlo vojaštvo, da vzdržuje red. Od štirih težko ranjenih sta umrla še dva in sicer en kmet iz Grižane in eden iz Belovara, tako da so dosedaj trije mrtvi. Prebivalstvo Cerkvenice je še vedno silno razburjeno Občinski zastop v Cerkvenici je protestiral proti napadu in odpustil iz službe dr. Sobota, občinskega zdravnika, ki je sodeloval pri napadu. V Cerkvenico bo prišio poseb- Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Belgrad, 6. februarja. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se vrše konference strokovnjakov naše in avstrijske vlade radi nove trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 6. febr. (Izv.) Jutri ob 4. pop. bo imel finančni odbor sejo, na kateri se bode razpravljalo o draginjskih dokladah državnim uslužbencem. AMERIKA NAJ POMAGA! Lille, 6. febr. (Izv.) Socialistični kongres je sprejel od nemških, belgijskih, italijanskih in angleških delegatov predloženo resolucijo, naj se pozove društvo narodov, da apelira na Zedinjene države za pomoč Evropi in da se ugodno reši reparacijsko in poruhrsko vprašanje. P0V0DENJ. Katovice, 6. febr. (Izv.) V Katovicah je izstopila reka Brinca in preplavila velik del mesta in okolice. Voda je udrla tudi v neke mdniške rove. Rudarji so vsi na varnem. no sodišče, ki bo vodilo strogo preiskavo proti napadalcer.v Belgrad, 6. febr. (Izv.) Jutri ob 4. uri se bo vršila v Pašičevem stanovanju seja ministrskega sveta. Razpravljali bodo v pni vrsti o vprašanju rapallske pogodbe in j;a o zadnjih dogodkih, ki so jih povzročili orjunaši. Kakor se poroča z merodaj-nega mesta, namerava notranji minister razpustiti organizacijo Orjune in' proti njenim voditeljem uporabiti zakon o — zaščiti države. Proti vsakemu, ki se mu dokaže, da je sodeloval pri zadnjih izgredih in napadih, se bo uvedlo sodno postopanje. Vsem članom Orjune se bo odvzelo orožje. Že enkrat prej je sklepal Pašičev kabinet o razpustu »Orjune«, pa ni napravil nobenega definitivnege sklepa, ker je Pašič upal, da pridobi demokratsko ::Orjuno« za radikalno stranko. Južna železnica, Belgrad, 6. februarja, (Izv.) Danes se je nadaljevala konferenca radi južne železnice. Sklenjeno je, da se konfercnca, na kateri bo padla definilivna odločitev, vrši dne 15. februar a v Rimu, OMEJITEV NASELJEVANJA V AMERIKI. Washington, 6 .febr. (Izv.) Urad za izseljence je vladi predlagal, da se kvota izseljencev iz Evrope vsako leto zniža. SANACIJA AVSTRIJE. Bern, 6. februarja. (Izv.) Zvezni svet je sklenil, da se udeleži sanacije Avstrije z zneskom 20 milijonov zlatih kron. STAROSTA ČEŠKIH PISATELJEV UMRL. Pisek, 6. febr. (Izv.) Nestor čeških pisateljev Adolf Hejduk jc danes umrl. VELIKA TATVINA ZLATA. Milan, 6. febr. (Izv.) V Orient-Expressu Bukarešt—Pariz je bilo ukradenih 64 vrečic zlata v vrednosti 1,000.000 lir. Tatvino so opazili na carinski postaji Domotola. VLADNA KRIZA V EGIPTU. Kairo, 6.febr. (Izv.) Egipčanski kabinet (predsednik Nassim) je demisijoniral. Demisija ni bila sprejeta. ŽELEZNIŠKI PROMET POČIVA. Aachen, 6. febr (Izv.) Železniški pro» met počiva popolnoma, ker francoske ob* lasti niso izpolnile železničarjem danih obljub. Šest železniških uradnikov je belgijsko vojno sodišče obsodilo vsakega na 8 dni zapora zaradi upornosti Promet na progi Freiburg—Karlsruhe je zopet ustavljen. Berlin, 6. febr. (Izv.) Na progi Offen-burg—Appenweiler je v prometu še pet brzovlakov, dočim tovorni promet popolnoma počiva. V okrajih Koln—Trier-— Mainz ne vozijo sploh nobeni vlaki. Promet se vrši samo v angleški okupacijski coni. ŠTRAJK. Berlin, 6. febr. (Izv.) Štrajk v saarski kotlini še traja. Reda niso nikjer kršili. PREPOVED IZVOZA Z ZASEDENEGA OZEMLJA. Dflsseldorf, 6. febr. (Izv.) Francoske oblasti so prepovedale z zasedenega ozemlja izvažati têr, benzol in amonijakov sul« fat. General Weygand je odpotoval v Dflsseldorf, da skupno z generalom Degouttom najde način za izvedbo kombiniranega pro* meta po železnicah in rekah na zasedenem ozemlju. češkoslovaška. POMLADANSKO ZASEDANJE PARLAMENTA. Praga, 6. febr. (Izv.) Danes je bilo otvorjeno pomladansko zasedanje češkoslovaškega parlamenta, ki bo trajalo do konca marca. V tem zasedanju pride med drugim na vrsto zakon o zaščiti republike in pa zakon o delavskih dopustih v industrijskih podjetjih. Po tem zakonskem načrtu bi imeli industrijski delavci, ki delajo nad eno leto pri isti tvrdki, pravico do 6 dni dopusta na leto. Delavci, ki so uslužbenl pri istem podjetju nad 10 let, pa do 12 dni dopusta na leto. NAMESTNIK DR. SVEHLE. Praga, 6. febr. (Izv.) Ministrski svet je določil notranjega ministra Matypetra za namestnika ministrskega predsednika dr. Švehle, ki bo ta mesec odpotoval na bolniški dopust v Italijo, kjer bo ostal do konca marca. DR. RAŠIN. Praga, 6. febr. (Izv.) »Narodni Listyc poročajo, da bodo k finančnemu ministru dr. Rašinu, čigar zdravstveno stanje se je zbol jšalo, poklicali nekega francoskega specialista. ^ MASARYK IN PODPIS SMRTNE OBSODBE. Praga, 6. febr. (Izv.) «Lidove Noviny« poročajo, da je predsednik Maearyk silno težko podpisal smrtno obsodbo znanega morilca Novaka. Pred podpisom se je dolgo časa posvetoval z raznimi pravniki, ki so mu vsi svetovali, naj obsodbo podpiše. Ko je Masaryk smrtno obsodbo podpisal, je postal silno razburjen in od tedaj ne more spati. NAZADOVANJE KOMUNISTOV. Praga, 6, febr. (Izv.) Na kongresu češkoslovaške komunistične stranke je glavni poročevalec in strankin tajnik Zapo-tocki ugotovil, da je stranka štela pred letom dni 254.000 pristašev. Tekom leta jih je odpadlo 122.000, tako da jih je danee šc 132,000. VELIKA NAROČILA V SKODOVIH TOVARNAH. Praga, 6. febr. (Izv.) Skodve tovarne so prejele velika naročila iz Danske, Angleške in Italije. Omenjene države ee ee- Stran 2. SLOVENEC, dne 7. Màraârja 1929. Btev. 29. ! avtonomistl in centralisé, tu bi bil moral dr. Ivan, ki hrepeni po časti narodnega j kažipota, spregovoriti jasno nedvomljivo besedo, toda ni je spregovoril in je tudi ni smel, ker taka odkritost nikakor ne bi bila po godu in volji njegovega kruhodajalca ministrskega predsednika Nikola Pašiča. Odstavki o raznih stanovih, sestavlja-jočih skupnost našega naroda ter obljube, kako se hoče truditi za njih procvit in bla-gobit, so čisto brezpomembni, ker ne presegajo ravnotežja stereotipnih fraz, kvečjemu bi vesten kronist hotel konštatirati, da se dr. Š., kateri je v prejšnjih dobah priznaval zgolj kmeta, sedaj tudi ozira na druge stanove ter celo osovraženi veliki industriji posodi nekaj epodbujajočih besedi A živahen in korajžen postaja, kakor hitro se dotakne socialnih reform. Tu je v svojem elementu, kajti vsakdo bo moral priznati, da bi se dr. Ivan Susteršič kot minister za socialno reformo kaj lepo postavljal na onem fauteuilu, kjer sta se šopirila svoje dni ministra Kukovec in Žerjav. Tedaj krepko na delo z — obljubami 1 Uvesti hoče avtomatično razmerje med draginjo ln plačami ter mezdami. Oblagodaril nas bode z »indeksom«. Ali tu mu svetujem, naj vpraša prej svojega sorodnika ve-leobrtnika Karla Pollaka, kako bode mogla shajati industrija, ako bode podjetnik pri-moran, vsikdar računati ne le z menjajoče se valuto, temveč tudi s tržnimi cenami živil, s cenami obleke in obuval, z visočino stanovanjske naiemščine in od vseh teh faktorjev zavlsnih delavskih mezd. Glavo stavim, da niti ta stari osebni prijatelj Su-steršiču ne bode mogel pritrditi nasveto-vaneniu »indeksu«, kateri je in ostane za dežele s propadajočo valuto in hudo denarno inflacijo skrajno nevaren eksperiment. Saj bi mogel g. Susteršič, ki je zadnja leta svojega pregnanstva preživel v Avstriji, na lastne oči se uveriti o pogubnih posledicah takih nepremišljenih poizkusov. Naravnost komičen pa postaja izdajatelj manifesta, »Narodu« namenjenega, tam, kjer dobroto svpjega »indeksa« razteza celo na kapitaliste, male rentnike. Ker hoče na vsak način pridobiti čim večje število pripadnikov novoustanovljeni »Narodni ljudski stranki«, je nastavil tudi za te kaline svoje limance ter pregrešil to finančno-socialno gorostasnost. »Indeks« tedaj tudi za »male rentnike«, tudi njim avtomatično zvišanje prihodkov z rastočo draginjo 1 Kako si pač predstavlja dobričina Susteršič praktično izvršitev svoje namere? Saj izvirajo prihodi rentnika, bodisi majhen ali velik, izključno iz obresti njegovih izposojenih kapitalij. Kdo bo tedaj poravnal pri-boljšek rentnlh dohodkov? Siçurno le njegov dolžnik, torej pomenja »indeks«, razširjen na malega rentnika, vpeljavo menjajoče se obrestne mere celo pri intabuli-ranih dolgovih, t. j., dolžnik ne bode nikdar znal, koliko mu je plačati obresti od svojih hipotek, kajti po tečaju valute in od nje za-visne draginje bode obrestno breme znašalo danes 5%, v dveh mesecih pa morda že 20—30 % ! To bode pri zasebnih terjatvah, podobno tudï pri javnih dolgovih. Uverjen sem sicer, da bi dr. Susteršič v svojem hlastnem poželjenju po ministrskem portfelju drage volje prevzel oelo mesto linanfnega ministra, vendar nisem tako hudoben, da bi mu privoščil to butaro bas sedaj, ko bi obveljala njegova teorija o »Indeksu za male rentnike«. In sedaj le še eno besedo o onem odstavku, kjer mož govori o militarizmu in »zmanjšanju vojaških bremen.« Ne le naša država, cela Evropa zdihuje, ihti ln oma-guje pod težo vojnih budžetov, navzlic svetovni vojni, katera šteje med svoje pro- vzročitelje ln podpirovalce žalibog tudi bivšega deželnega glavarja na Kranjskem. Torej mora tudi on — hočeš nočeš — v svojem programu katero ziniti o »zmanjšanju« neznosnih teh bremen. Ali to z največjo previdnostjo, da ne bi žalil delikat-nih živcev belgrajskih vojaških krogov. Zmanjšati jih namreč hoče stoprav »v dobi zasiguranega miru«, dočim istiniti prijatelji mirnega razvoja stremijo po tem, da bi se izmučenemu svetu mir omogočil baš na ta način, da se zmanjšajo vojaška bremena. Veliki diplomat dr. Ivan Susteršič obeta tedaj zaželjeni splošni mir »o svetem Nikoli.c Program svoj zaključuje dr. Susteršič z besedami: ;>čim več nas bo, tem več bomo dosegli!« Po resnem premišljevanju tega zgodovinskega dokumenta mu priporočam dokaj istinitejši konec in ta se glasi: 2Čim več nas bo, temveč — bom dosegel!« Pod programom se sveti v mastnih črkah njegovo ime s pristavkom »načelnik stranke.« Nič več, niti nobene kentrasigna-ture! Pač čitamo: »Izvršilni odbor Narodne ljudske stranke«, toda nobenih imen odborovih članov in hmkciionarjev. »So-cietas anonvma« tedaj in nehote se moraš vprašati: Ali jih sploh ni, teh sodelavcev, jogrov in apostolov Susteršičevih naukov ali pa jih je sram, se pri belem dnevu prikazati v taki družbi in pod takim vodstvom 1 • • • Nerad sem ee lotil dr. Ivana Sneter-SiSa in njegove akcije. Za me je mož po tragičnem polomu svoje nekdanje moči zgolj še zgodovinsko-patološka prikazen, mimo katere bi sicer mirno šel s pomilovalnim preziranjem. Toda med pičlim krdelom zvestih njegovih pristašev vidim vendar le tupatam kakega poštenjaka, ki vedno še vztraja pod njegovo onečaščeno zastavo. Tem možem v prvi vrsti veljajo ti članki. Povsem nepristransk sem. Defi-nitivno sem slovo dal aktivni politiki in nobena moč me ne spravi nazaj na politično torišče, koje sem prostovoljno in z nepri-kra'šano moško častjo zapustil. V mojih letih mine strast in osebnost ter ostaja zgolj še ljubezen do domovine in naroda. Imenom te ljubezni se obračam do vseh onih, ki iz poštenih nagibov še vzdrže pri dr. Susteršiču ter še poslušajo njegove krive nauke, obračam se do njih z nujnim pozivom: »Proč od krivega preroka, nam se pridružite ter z nami vred mu zakličite: Nazaj iz političnega življenja — mi vemo Zakaj! Na Kamnu. 5. februarja 1923. iz zunanje politike. * Zasedba Poruhrja. Pariški listi so splošno mnenja, da nemška vlada začenja uvidevati brezuspešnost nadaljnjega odpora in skuša najti pot do sporazuma. Pri tej priliki nekateri listi že svare francosko vlado, da se ne bi dala od Nemčije prevarati s praznimi obljubami in jo poživljajo, naj na noben način ne pristane na kakšno prenagljeno izpraznitev zasedenega ozemlja. — Nemški listi nasprotno trdijo, da Nemčija na kakšen sporazum ne misli, dokler Francija vzdržuje zasedbo. So pa tudi listi, ki svarijo vlado pred preveliko in-transigentnostjo v tem vprašanju, opozarjajoč jo na katastrofalne gospodarske posledice take politike. —- »Westminster Gazette«: meni, da doslej ni opaziti nobenega znaka popustljivosti od nemške strani. — Glasilo nemškega centra dementira vest, da se misli na pogajanja s Francijo in da se v to svrho pripravlja demisija Cunovega kabineta, kateremu bi sledil zopet dr. Wirth. Centrum je slejkoprej za najodloč-nejši odpor zoper francosko politiko in svari borzijanske kroge pred intrigami. * Po lozanski konlerenci. Angleški delegati so lz Lozane odpotovali. Tako zavezniki kakor Turki so v zadnjem hipu vsak nekaj odnehali in so se n. pr. glede pripadnosti Mosula zedinili na to, da naj se to vprašanje uredi potom posebne pogodbe med Turčijo in Anglijo tekom enega leta. Turki so priznali tudi svobodo morskih ožin. Velike diference pa obstojajo še glede raznih gospodarskih vprašanj. Tako n. pr. zavezniki zahtevajo, da naj se vsa podjetja, v katera je vložen poleg turškega tudi inozemski kapital, priznajo kot inozemska in da sa priznajo tudi vse tozadevne koncesije, kar Turki odklanjajo. Sicer so Angleži izjavili, da ničesar več ne popustijo, vendar pa diplomatski krogi ne verjamejo, da je izrečena zadnja beseda in upajo, da se pogajanja v doglednem času zopet obnovijo. V Angliji sami ni razpoloženja za to, da bi se stvar rešila z orožjem, tem manj, ker je Francija odkrito izjavila, da sklene, če potreba, s Turčijo separatno pogodbo. * Položaj na Bavarskem. »Nacionalni socialisti«, to je fašisti, ki jih vodi znani general Ludendorff, so zasedbo Poruhrja po Francozih izrabili v veliko agitacijo proti sedanji vladi g. Knillinga, da dobijo sami moč v roke. Kljub svoji kričavoeti pa se je to izjalovilo, ker meščanske stranke s socialnimi demokrati pred fašistovskim terorizmom ne klonejo glave. Vlada je nad onim delom Bavarske, ki je desno od Rena, proglasila obsedno stanje. Fašisti rujejo seveda dalje. * Litovci glede Memla še niso nič popustili kljub ultimatu antante. Poveljnik litovskih prostovoliskih čet Bodriš je poveljnika zavezniških čet, polkovnika Trons-sona pozval, naj odide iz Memla. Litovska vlada v Kovnu izjavlja, da ne more zoper prostovoljce ničesar ukreniti. * Perzija je dobila novo vlado pod predsedstvom znanega Mustafa Mamaleka. Novi premier je načelnik nacionalističnih demokratov, zaklet nasprotnik Anglije in prijatelj angorske vlade. Govori se, da jo na designiranje Mustafa Mamaleka vplival zelo novi nemški poslanik grof Schulen-burg in seveda tudi ruski sovjetski poslanik. S Francijo je novi minister prijatelj. f Zakaj ne? ... če bi tudi nič ne b:lo prišlo vmes, če bi kdo videl v načelniku brez armade tudi junaka, polnega neven-Ijivih zaslug, darovitega politika itd., samo to zadostuje, da ga mora zavračati, ker skuša cepiti naše vrste in moči ter razdvajati v trenutku, ko gre Slovencem za biti ali ne biti, ko gre za to, ali nas pogoltne nesrečni centralizem in spravi ob vse, še celo ob slovenski jezi k ; — ali pa se pokažemo v odločilnem boju kremenite in neupognjene ter složne v odporu proti kratilcem naših svetinj. Sklep je narejen. Kdor zdaj cepi naše moči, našo skupnost — je sovražnik domovine. Naša zvezda vodnica je in ostane S. L. S. — (Eden, ki nikogar ne sovraži.) 4- Klerikalcem je dr. Susteršič dokazal, »da je cela klerikalna akcija za »avtonomijo največji humbug, kar smo ga doživeli po prevratu«. (»Jutro« dne 6. februarja, uvodnik). »Jutro« citira tudi cel odstavek iz uvodnega članka dr. Šustersiče-vega »Lj. dnevnika« o tem predmetu in ga hvali. Ce bodo pa tudi slovenski volivci daj namreč boje, da ne bi nemške tovarne na ruhrskem ozemlju vsled francoske zasedbe ne mogle izvršiti njihovih naročil. PREKOP MED LABO IN DONAVO. Praga, 6. febr. (Izv.) Pripravlja se načrt za prekop med Labo in Donavo. Načrt bo gotov še letos, nakar bodo takoj pričeli z delom. Franjo S u k 1 j e : Zakaj - nazaj? Šimen Gregorčič. II. Moža smo si ogledali, anallzujmo sedaj njegov programi Običajno se sicer ne bavim s programi, češ to so gole besede in uže domač pregovor veli; »Beseda ni konj.« Dokaj sem uže videl prav grdih politiških strank, toda njihovi programi so bili vedno snažni in lepi. Zelo olajšal bi si tedaj neprijetno delo z g. dr. Ivan Suaieršičem, ako se ne bi oziral na njegov program, 8 splošnega stališča, da vsak kandidat veliko obeta ter da čestokrat najlepši program zakriva naj-grše namene. Toda Susteršičev program je izjema tudi v tem pogledu ter naravnost izzivlja raziskavo in strokovno analizo. Pred vsem se opaža na njem pestra sestavina najrazličnejših političnih načel, oziroma fraz. Napis je lapidaren: glasi ee vojaško-krepko »Narodu!« Nehote se domisli človek, da se je oče in avtor tega dokumenta toliko sukal in smukal okolo dvora Habsburžanov, da mu je njih navadni oklic, s kojimi so zvabili ljudstvo na bojne poljane, »Mojim narodom!« prešel v kri in meso. Za pregnantnim nagovorom pa žal cela dolgovrstna veriga fraz, brez notranje iednote, skupaj znešenih lz vseh vetrov, kakor da bi bil Susteršičev manifest sestavljen in zverižen od oelega krdela nasprotujočih ei strankarskih poglavarjev. Sam minister Pucelj in minister Groga Žerjav ne bi mogla živahneje pozvati na boj proti SLS, kakor načelnik »Narodne ljudske stranke« s slovesno obljubo, da bode branil svetost Cerkve »zoper sveto-hlinsko razjedanje njenih moralnih temeljev po političnem klerikalizmu, ki nadomešča krščanski zakon ljubezni in resnice z lastnim zakonom sovraštva in laži!« Iz čegavih ust čujemo to filipiko? Mari ne iz onih, katere smo skozi dolga desetletja čuli govoriti s čisto drugo frazeologijo? Kar na to sledi, presega mojo intelektualno zmožnost. Stavek namreč: »Njena (seli. cerkvena) vrata naj bodo široko odprta za vse vernike, ne pa le za pristaše ene politične stranke«. Kaj pomenjajo te natolcevalne besede? Mari hoče g. dr. Susteršič očitati Slovenski ljudski stranki aH slovenski duhovščini in njenemu poglavarju škofu, da privržence drugih strank kar iz cerkva pode, iztirajo in ven mečejo? Ako je to istiniti pomen tajnostnega tega stavka, potem pribijem, da niti Pucelj niti Žerjav tudi v najhujših polemikah nista nikdar zagrešila take klevete, kakor si jo upa spregovoriti bivši vznešeni govornik na tolikih katoliških shodih! Koder se program bavi z notranjim državnopravnim vprašanjem, tam je medel in prazen. Beseda o državnem narodu »trojnega imena in trojne individualnosti« me spominja na ideologijo zgodovinske majske deklaracije, katera svoje dni g. Šusteršiču nikakor ni prijala, odstavek pa, ki govori o naši »samoodločbi in polni samoupravi«, je namenoma zavil v megleno nejasnost. »Punctum saliens« v naši državni kontroverzi je namreč točka: »Pokrajinskim zborom zakonodajno kompetenco vsaj v gotovih mejah. To je razvodnica med Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 11 AngleSki spisal H. G. Welle. — Poslovenil —e—. (Dalje). Nalll si je čaja in je začel: »Stvar je takale. Onidan веш ulil tisto snov, ki zapira pot privlačnosti, v tenko ploskev in sem jo pokril z deskami. In ko se je ohladila, se je zgodil polom. Zrak nad njo je postal breztežen, pod pritiskom stranskih zračnih plasti je planil kvišku in potegnil seboj deske in streho in opeko —. Toda, kaj če bi bila tista snov, — če bi bil kavorit nepritrjen in položen tako, da bi ga mogel zrak vzeti seboj —1« »Zračni pritisk bi tudi njega sunil kvišku!« »Tako je! Odletel bi od zemlje proč kakor krogla iz topa!« »Ampak — kaj hočete s tem?« »Jaz potujem z njim —!« Postavil sem čašo na mizo in ga gledal z odprtimi usti. »Mislite si oblo,« je razlagal, v— obliko oble mora imeti to vozilo iz raznih vzrokov, ki jih sedaj ee ne razumeta —, torej mislite si oblo, prostorno dovolj za dva človeka in za njuno prtljago. Ulita bi bila iz jekla in od znotraj bi bila obložena s steklom. Pripravo za proizvajanje kisika in za čiščenje zraka bi bilo treba vzeti seboj, hrano v konzervah, vodo itd. In zunanja ieklena stena bi bila oblita s —.« »— s kavoritom — ?c »Da!« »In kako bodete prišli v oblo in iz nje — ?« »Stvar je enostavna! Obla ima odpr-vino, dovolj široko, da more skozi njo od-rastel človek, in ki se da z vijaki nepredirno priviti, tako da zrak ne more uhajati.« »Razumem vas!« sem dejal počasi. »In zlezli boste v oblo in privili pokrov, dokler je kavorit še vroč. Ko se ohladi, postane neprodiren za privlačnost, breztežen, stranski zračni pritisk dvigne oblo in odleteli boste —.< »V poševni črti —.< »Ne, — v navpični črti naravnost od zemlje proč.« Umolknil je. »In odpotovali boste v svoji obli v neizmerni svetovni prostor in potovali naprej in naprej, večno —. Nobene smeri jej ne morete dati in nikdar več se re morete vrniti nazaj na zemljo —.« »Mislil sem tudi na to,« je odgovoril Kavor. »Zato sem dejal, da je vprašanje rešeno. — Obla bo imela dve steni, notranjo stekleno in zunanjo Jekle* o. Stekleno stena bo vsa iz enega samega kosa, jeklena pa bo sestavljena iz oken, ali recimo bolje, iz okvirjev. Vsako okno se bo dalo poljubno zastreti In odgrniti z zastorom, sestavljenim ta ieklenih deščic. Vsak zastor se bo pod pritiskom prožnega peresa odvijal in zavijal krog jeklene palčice. Na notranji steni bodo gumbi, od njih bod„ vodile k peresom električne žice, vdelane v steklo. Pritisnil bom na gumb in zastor se bo odgrnil. Nov pritisk — hi prožno pero bo spet zagrnilo okno. Ti јек"::гЛ zasteri bodo obliti s tenko plastjo kavorita. 1>ок.зг bodo okna zagrnjena, bo obla breztežna in ne zemeljska in ne kaka druga privlačnost ne bo mogla vplivati nanjo — in prosta vseh okov bo letela obla po vesoljnem vsemirju pod vplivom sunka, ki ji ga bo dal zemeljski zrak. — Ce pa odgrnem eno ali več oken, — koj bo tista stran oble občutljiva za privlačnost. In odgrinjajoč in zagrinjajoč svoje zastore bom dajal obli poljubno smer — Tiho sem sedel in poslušal. »Me razumete —?« »O — razumem!« »In potovala bova po prostoru poljubno, kamor bova hotela!« »Da! Čisto umljivol Le —k »Le — ?« »Le da ne razumem, kam naj potujeva —. Od zemljo proč in spet nazaj na njo — ?« jO — ! Potujeva lahko na primer na mesec!« »In če pridete nu mesec, — knj hočete početi na mescu?« »To se bo že samo od sebe podalo —. Mislite na znanstvena razkriljai* »Da je mesec svet, podoben našemu, % gorami in ravninami —?« »Da!« »Pa mislite, da je obljuden —-?« »Ne vem. Mogoče.« " Ali je zrak na mesecu, voda —?« >Bi utegnilo b lil!« »Ni slaba misel! Vsekakor bi bil tak obisk velezanimiv. — Ampak — na meseci Rajši bi najprvo poskusila kaj manjšega!« »Drugam potovati je za sedaj nemogoče, ker bi za daljše potovanje primanjkovalo zraka v obli.« »Ne mislim na potovanje —. AH bi se ne dal uporabljati kavorit za dviganje —■ recimo velikih tež? Tudi v tem slučaju bi uporabili okna s prožnimi zastori.« »Bi ne šlo! — Sicer pa potovanje po zunanjem svetovnem prostoru ni nič težjega ko potovanje na severni tečaj. — In ljudje potujejo na severni tečaj —!« »Resni ljudje ne! In vrhu tega — so plačani za svojo pot. In ako se jim kaj zgodi, pridejo za njimi rešilne ekspedicije. Tak polet na mesec pa bi izgledal, kot da bi se dal kdo izstreliti Iz topa v neizmerni prostor — za prazen nič!« »Reklo bi se lahko, da greva na f* vedbo.« »In b! tudi drugo ne bilo U Zamislil sem se —. (Dalje.) Stev. 29. SLOVENEC, da« T. februarja 1028. Stran 8. dne ia marca reklî, da je avtonomija hum- aug, je drugo vprašanje. 4- Zakaj so »Jutrovck centralisti? Zato, ker vsak politični vajenec danes ve, da >avtonomija Slovenije« pomeni klerikalno samovlado v Ljubljani.« — Strah jih je torej samo »klerikalne samovlade«. Da se otresejo demokratski politični vajenci ^klerikalne samovlade*, so drage volje pripravljeni izročiti Slovenijo za vse večne čase Belgradu preko centralizma v eks-ploatacijo, pripravljeni so ubiti slovensko univerzo, in zatajiti in uničiti slovenski jezik do korena. Samo da se rešijo »klerikalne samovlade!« Nehote se človek vpraša: Zakaj pa se demokratska gospoda »klerikalne samovlade« v Sloveniji ne reši sama iz svoje moči? Ali stoji kje zapisano, da bo »klerikalna samovlada« v Sloveniji večna? Zakaj se gospodje ne potrudijo, da bi dobili enkrat pri svobodnih in splošnih ljudskih volitvah večino liberalni demo-kratje namesto obsovraženih »klerikalcev«? Kdo jim pa brani potegovati se za zaupanje ljudstva? Pri volitvah ima vsaka stranka kot talca enake šanse, liberalci ali pa »klerikalci« — ljudstvo pa odloči! AU so demokratje res že tako za nič, da so za vse večne čase izgubili upanje priti do ljudskega zaupanja, ker se tako silno boje večne nadvlade »klerikalcev« v Sloveniji? Pa tudi če so še tako slabi: More li njihova lastna slabost opravičevati njihove klice po tuji pomoči proti lastnim bratom? Daleč se je spozabila slovenska liberalna inteligenca in silno nizko je padla in zato ni čuda, če jo slovensko ljudstvo hvaležno odklanja « njihovim oentralizmom vred. •f »Pridi se les učit«, bi zaklical Valentin Vodnik danes vsem modernim federalističnim državam, kakor so n. pr. Amerika, Anglija, Švica, Nemčija itd., če bi bil bral v včerajšnjem »Jutrovem« uvodniku sledeči odstavek: 2e o priliki ustavne debate smo dokazali, da nam treba samouprave, ne pa državnopravnih avtonomij. Mesto enega ministrstva bomo potem imeli 7 partizanskih ministrskih svetov, ki se bodo z državnimi sredstvi pobijali med seboj. Kako bo v taki državi trgovec, industrijec, obrtnik obratoval z drugo pokrajino, ni jasno. (V Ameriki, v Švici in v Nemčiji je to vsakemu analfabetu jasno, op. ur.) Še danes so težave v pix>metu med posameznimi deli države ogromne. Zgradimo še šest državnopravnih zidov med sabo, pa bo res veselje živeti, posebno za Slovence, ker brez uvoza žita ne morejo živeti, brez živahne prodaje industrijskih in obrtnih izdelkov v iztočne pokrajine naše države pa nimajo s čim plačati ta živila«. — Na zadnje stavke »Jutrovega« modrovanja bi bilo pripomniti, da bi bil tudi v Ameriki in v Švici promet zelo slab, če bi ga vodili belgrajski »sposobneži«. Kar pa se tiče izvoza industrije in nakupa živil v eni in isti, četudi federalistično urejeni državi, bi bila stvar taka, kot je v Nemčiji ali pa v Ameriki med industrijskim vzhodom in agrarnim zapadom. + Kadar imajo g. Dolfe čas, se vse-dejo za mizo in zapišejo : »Za masko reži pod jezuitskim klobukom mrtvaška glava najnevarnejšega sovražnika Jugoslavije, sovražnika vsakega svobodnega duševnega poleta Slovenstva (pisano z veliko začetnico v — »Jutru«!!) tisočletnega zatiralca vsake državljanske svobode, branilca vseh fevdalnih monarhizmov, sodruga vseh militarizmov in izsesavajočlh kapitalizmov — glava rimskega klerikalizma«. — Gospod Dolfe skoraj gotovo še niso dobili svoje penzije nakazano, da so bili tako hudi in divji. To je dobro, da niso več tržni nadzornik; včeraj bi bile vse pomaranče sfr-čale v Ljubljanico. Volivno pihanje. v Kandidature radikalov na Kranjskem. Kočevski ^Radikale poroča o voliv-nem gibanju radikalov sledeče: »Ker je dr. Sajovic iz Kočevja to kandidaturo (le kot nosilec liste na Kranjskem) odklonil, bo minister dr. Zupanič skoro gotovo nosilec vseh treh radikalnih volivnih list, tudi one v Ljubljani. To vprašanje bo rešeno prihodnji teden. V kočevskem okraju pa je treba določiti okrajnega kandidata, ker je uspeh mogoč zlasti zato, ker bo minister Zupanič v mariborskem volivnera okrožju — izvoljen in bi potem eventuelno odložil mandat na Kranjskem na korist onemu kandidatu, ki bi dobil največ glasov za iylm. Ta kandidat pa bo brez dvoma kočevski kandidat. — »Eventuelno bo mandat za Kranjsko odložil«, to je dobro povedano. Minister Zupanič se torej na Kranjskem ne čuti preveč sigurnega. v Demokratski kandidati na Štajerskem. Demokratska stranka je v pondeljek vložila pri mariborskem okrožnem sodišču svojo kandidatno listo za Štajersko. Nosilec liste je dr. Vekoslav Kukovec, okrajni kandidati: za Brežice-Laško dr. Fran RoS, odvetnik v Laškem, njegov namostnik Josip Holy v Brežicah. Za Celje—Maribor Ivan iRebek, obrtnik v Celju, namestnik Fran Mravljak, profesor v Celju. Za Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto Štefan Kiihar, posestnik v Markišovclh, namestnik Peter Kovač trgovec v Dolnji Lendavi. Za Konjice Fran PetelinSek, kolar v Oplotnici, namestnik P. Senčar, kovač v Hebenštrajtu. Za Ljutomer in Radgono Fr. Cvetko, nadučitelj v Vuči-vasi, namestnik Janko Horvat, slikar v Ljutomeru. Za Maribor, Slovensko Bistrico in Slovenjgradec. Fran Gumzej, ključavničar v Slovenski Bistrici, namestnik Peter Mravljak, obrtnik v Vuhredu. Za Ormož—Ptuj Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, namestnik Janko Debeljak, posestnik Med Ribniki. Za Gornji grad—Prevalje Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, namestnik Ivan Lipold, gostilničar v Mozirju. Za Šmarje Rogatec—Kozje Fran Puklavec, vinarski ravnatelj v Mariboru, namestnik A. Malgaj, viničar v Zibiki. DmwM novice. — Izjava. Iz »Slovenca« z dne 1. februarja posnemamo, da nekdo širi po Ljubljani vest, da se bodo mesto draginjskih doklad delile duhovnikom le nagrade, in sicer le gotovim duhovnikom. Nadalje se v isti beležki poroča, da se je posL Škulju na merodajnem mestu v Belgradu odgovorilo na tozadevno vprašanje, da se bo zakon glede draginjskih doklad neizpre-menjeno izvršil, da pa je docela stvar privatnega značaja, če ta ali ona stranka iz svojih fondov nakaže kakemu duhovniku nagrade. Iz tega poročila bi sledilo, da n«» kdo špekulira na revščino duhovščine in ji prisoja strankarsko podkupljivost. Slovenski duhovnik je radi svoje zvestob« do cerkve in naroda že toliko pretrpel, ne da bi bil kdaj omahnil, da je insinuacija kak« •tranke, da bi kak slovenski duhovnik hotel sprejeti tako strankarsko nagrado, naj-grša žalitev duhovščine, proti kateri kot predsednik ? Vzajemnosti«, društva slovenskih duhovnikov, najslovesnej« protestiram, — Ljubljana, dne 6- februar,'a 1923. — Janko Barle, predsednik. — Proslava Strossmayerjeve obletnice v Zagrebu. Letošnji — 107. — rojstni dan škofa Strossmayerja so proslavili Hrvatj« na posebno svečan način, da nadomeste to, kar j« moralo o priliki stoletnice vsled vojnih razmer izoetati. Dopoldne se je vršila v Narodnem gledališču slavnostna matineeja, na kateri je predaval o Stross-mayerju in njegovem delu Lujo Vojnović. Prosvetna Zveza je priredila v prostorih ljudske univerze slavnostno akademijo, katere so se udeležili zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Govorili so v imenu Prosvete prof. Čačkovič, v imenu «Matice Hrvatske« prof. Lukas, v imenu društva sv. Hieronima dr. Velemir Deže-lič star. — Tudi vsa druga večja hrvatska mesta so proslavila Strossmayerjevo obletnico, istotako vse hrvatska šole. — Kakršna »sirauka« — takšno glasilo. Časi so hvala Bogu minili, ko se je en sam strankin vodja obnašal, kakor da bi bil o n stranka, in je vse zasiuge stranke pripisoval sebi ter si domišljal, da je konec stranke, ako on to proglasi. Ti časi so minili, nastopila je doba demokratizma, toda dr. Š. se ne ve zanjo, je ne pojmuje in misli, da mora kot odžagana veja terorizirati fie danes vsakogar, ki se ne strinja z njegovim izdajstvom načel. Kar v prvi številki svojega iz vladinega dispozicijskega fonda plačanega glasila je grozil že vnaprej, da bo vsakomur pogledal — v belino očesa, kdor bi se upal izreči obsodbo nad njegovim tako žalostnim kakor klavrnim poizkusom, igrati vlogo požigalca stavbe SLS. Sedaj si ta junak, ki je leta 1918 pred ljudstvom pobegnil namesto da bi mu dal možato odgovor za svoje vojne hujskarije in žrtve, še domišljuje, da bo strahoval škofa, KTD in naše uredništvo 1 V najgršem rov-tarskem tonu skriva svojo miselno revščino za napadi na osebe in se kar peni jeze, ker ne smatramo za potrebno pa tudi pod častjo, da bi na vse njegove avšarije odgovarjali in mu dajali s tem važnost, ki si jo le sam pripisuje. Kakor da ne bi bili dobe od leta 1914 do danes sami preživeli in bi bilo treba še-le zvračati prazno gostobe-sednost v samega sebe zamaknjenega poli-tikarstva. Naj mu bo enkrat za vselej povedano, da vse naše trditve o njegovem hlapčevskem poslu tako drže, da mu nobeno ^dokazovanje« o — lažeh nič ne pomaga, in naj si ne domišlja, da se bojimo »beline njegovega očesa«, ako slišimo obnemoglo puhanje in se zanj toliko zmenimo ko za lanski sneg. Na njegovo besedičenje damo ravnotoliko ko na resnost in važnost njegovega velesrbskega zaveznika ^Balkana«, ki je poročal to-le »resnico«: »V Sloveniji se čuti močno gibanje ta radikalno stranko in po vseh poročilih, ki prihajajo v Belgrad, ni izključena možnost, da bodo radikalci v Sloveniji definitivno zmagali in dobili veliko število mandatov. Demokrati so propadli, Korošca zapuščajo pristaši v masah radićevc! so odgnanl na Hrvatsko, socialisti so neznatni. Uspeh jo na strani radikalcev, katerih listo bodo: ministra Zupanića, ministra pravde dr. Laze Markoviéa in namestnika Hribarja, zraven radikalcev pa bo uspela šusteršičeva stranka.« — — Poprrr'seđn'k vflfl. IntsVerfa sveta g. Jak. Dimnik se je naveličal, kakor ie sam pravil. Njegov potrti stol so dali radi- kali popraviti in posadili nan} učitelja g. F r an c e t a Š k u 1 j a s Prul, tajnika «Na-rodno-napredne stranke«. Pravijo pa, da imata pri tem imenovanju velike zasiuge dva visoka uradnika — radikala. — Popravi pomote! V včerajšnje poročilo o govoru prof. Sušnika na zboru zaupnikov SLS se je vrinilo več tiskovnih pomot, med drugimi se morajo glasiti navedene svote o davkih, ki so se plačali v zadnjih desetih mesecih v Sloveniji in Srbiji, v kronah in ne v dinarjih. Nadalje se mora glasiti v odstavku o uvedbi milice: »da se uvede ljudska brambna dolžnost (milica)«, ne pa »splošna brambna dolžnost«, kar je sicer iz konteksta samega razumljivo. — Kočevski »Radikal« je začel izhajati v nemškem jeziku, odkar je v slovenščini tiskani »Radikal« utonil v ljubljanskih »Jutranjih Novostih«. — Umrl je v Zagorju ob Savi na škrla-tinki posestnikov sin Anton P r o s e n c. Bil je priden učenec 7. razreda. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — General Kuraki, znan iz rusko-ja-ponske vojske, je te dni v Tokiju umri. Ku-rok! je poveljeval prvo Japonsko izkrceval-no armado, katera je Ruse premagala aa reki Jalu ter je potem pravočasno z njo dospel k desnemu krilu japonske armade pri Mukdenu, s čemer je odločil bitko v korist Japoncem. — Zagori« ob Sari. Katoliško slov. Izobraleval-no društvo j« priredilo preteklo nedeljo zgodovinsko igro >Jurij Kozjak«. Pred kratkim časom vpeljana električna luč pa je naenkrat med predstavo začela utripati. Ker smo si koj mislili, odkod prihaja to »pomežikovanjec, smo se takoj informirali v transformatorski celici. Tamkajšnji uslužbenec je sicer izjavil, da ni vedel, da tok rabimo; toda, oaj verjame, kdor more! — Prostovoljno gasilno drultvo ▼ Dobrépoljah priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob treb popoldne v dvorani g. Iv. fetiha svojo veselico. Na sporedn *ta dv« Saloigri petje, godba, «rečolov in prosta zabava. Kef je {isti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se preplačlla hvaležno sprejemajo. — Odbor. — Japonska profesorja т Zagreba. Te dni sla se mudila v Zagrebu japonska profesorja za gozdarstvo in poljedelstvo: dr. Miteunaga Fujioka in prof. Tejiro MiT.T. Japonca potujeta v Studijske svrhe po Evropi, da spoznata uredbo fakultet njune stroke po evropskih vseučiliščih. Iz Zagreba sta japonska profesorja odpotovala v Belgrad. — Plat. Ponoči na zadnjo ned«lJo se je med Frèinom ln Marlazellom udri plaz in zasul hlio nekega drvarja. Zena ln en otrok sta bila, ko so odmetali sneg, mrtva, moi in trije otroci pa še živi — Nepottena pismonoša. V Zagrebu so zaprli pismonoša S. GjuraSinoviéa in GJ. Biroša, ker sta spolirala ameriška pisma in kradla iz njih dolarje. Denar sta zapravljala po gostilnah v alabi ženski druščini. — Tatinski pohod т Ločni. V Ločni ata bila okradena France Zagorc in Alofziia Perila. Oškodovana sta za 18.520 K. — Tatvine. Moško kolo, vredno 7000 K( je btlo ukradeno Francu Babniku na Ladji. — Posestniku ia gostilničarju Francu Rodetu v Kamniku Ц bila ukradena obleka, vredna 9500 K. — Velik vlom v Zagrebu. Dne 5. t. mes., ob 13. ie bilo vlomljeno v trgovino zlatarja Gabroma v Zagrebu. Vlomilec ie odnesel dragocenosti v vrednosti 2,000.000 kron. Kdor bo vlomilce prijel, bo dobil 40.000 kron nagrade. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1._3322 Primorske novice. p Izdajalci v Ricmanjili. Nekdaj tako narodno Ricmanje pri Trstu ima sedaj v svoji sredi dokaj narodnih izdajic, ki so šli med fašiste. Ti janičarji so minolo nedeljo vdrli v prostore riemanjskega pevskega in bralnega društva »Slavec« in popolnoma uničili knjižnico. Potem so šli v ljudsko šolo in stanovanje nadučitelja Ceruta, kjer so poiskali slovenske knjige in tiskovine ter jih uničili. p Ustanovitev fašja v Marezigah. »Era Nuova« poroča o velikem elavju v Marezigah nad Koprom o priliki ustanovitve fašistovske organizacije. Vsa vas je bila neki v zastavah in slavolokih, došli koprski fašisti in govorniki so našli navdušen sprejem. V odbor so bili izvoljeni razni Babiči, Bordoni, Plahute, Kozloviči — pisani seveda z italijanskim pravopisom. Omenjamo, da so imele Marezige vedno narodno zavedne tajnike, ki so bili v Istri poleg duhovnika in učitelja duša občine. Še pred dobrim letom so bile Marezige odporno narodne in ko so prišli gori na obisk fašisti, je tekla kri, a Marezganci so dobili na vrat teiko pravdo. Danes pa krič* Marezige »per 1'Italia fasclsta eia, eia, alali«. Statereke novice. I Umrl Je v Celju dvorni svetnik dr. Franc V o v i • k, viijesodni svetnik v p., star 72 let Pokojnik j« bil leta 1007 Izvoljen za državnega poslanca kmetaklh občin Savinjske doline. V uradu Je ••trajne delal sa enakopravnost slovenskega jezika. — N. » m. p.! i Is Maribora |e izgnana sa dobo dveh Ut natakarica Terezija Sagai. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novo'adski produkta! boni noti rajo žitu sledeče cene: plenica 443 Din, Ječmea 812.50—815 Din, oves 200—800 Din, koruza 230 do 282.50 Din, fižol 382-890 Din, pseuična moka it 0 675.60 Din, it. 2 652.50 Din, «t. 5 050 Din, it 7 450 Din, št 8 275 Din, mekicje 165-175 Din. e Obratne ravnateljstvo južne ielesnice v Ljubljani bo prodalo najvišjemu ponudniku kompletno acetileusko napravo brez dovodnih cevi. Naprava obstoji iz: 1 varnostnega kotla, 1 zaporne pipe, 1 čistilnika 800X500 mm, 1 plinskega rezervama * 8 m* čiste vsebine (kompl.), 2 čistilnika za puratylen 400 krat 700 mm, 1 manometerska tabla s 3 manometri, 2 gazometra, eden za 100, drugi za 23 lučL Intero-sentje dobe na'ančnejše tozadevne informacije pri oddelku III-4 gornjega ravnateljstva (Dovozna cesta) kamor se morajo tudi vposlati oferU najkasneje do 14. februarja 1923. 719 g Koliko žita je Italija uvozila? Leta 1922 je uvozila Italija žita v iznosu 8,613.923 ton, leta 1921 4,097.528 to», leta 1914 1,544.888 ton. g Rekvizlclja slata v Grčiji. Oriki revolucionarni odbor je izdal vsem imejiteljem zlata nalog, da ga deponirajo v državno banko, kjer s» jim izplača protivrednost v papirju. Dosedaj zaaàa polog 4 milijone funtov Šterlingov. g Carinski aggio v Grčiji. Grška vlada Je povišala carinski з%»Јл od 5.60 »a 10 drahem, tako da odgovarja ena carinska drahma 10 papirnatim drahmam. BORZA. Zagreb, 6 febr (1 n.) Peita 4—4.20, Berlin 0.27 do 0.80, Italija 5Idijot< (izven), v nedeljo, dne U. t m. popoldne zaprto, »večer veseloigra ^Ugrabljene Šabinket (izven), v pondeljek, dne 12. t. m. >Madame Sans Gene« (r*d C). — Začetek »Idijota« ob pol osmih, oetalih dveh predstav pa ob osmih. »Ugrabljene 8abink*x. V *redo, dne 7. t. m. vprizori drama Schcmtha»ovo veseloigro v šUrib dejanjih »Ugrabljene Sabinkevkl nima nič skupneea г lani igrano farso Leo"Ida Andrejeva >l'rekra»ne li.binkec. SchOnthanova veseloigra je delo brez posebnih literarnih ambicij, polna pa je prisrčnega humorja, komičnih situacij in dovtipnih domielekov. Vsled takih vrlin je osta'a sveža do danažnjega dne. V njej nastopijo gne M. Danilova, Gabrij«Tčičeva, Kakarjeva, ga. Rogozova, ga. Wintrova, gg. Medven, Peček, Plut, Putjata, Rogoz, Smerkolj. Režijo vodi g. Sest Prosveta. pr Socialna Misel, št. 2 (februar) je izSIa. Prinaša: Alkoholno vprašanje, kjer dr. I. Jeraj obravnava 'a pereči problem z veliko globljega vidika, nego to običajno dela abstinenčnn propaganda, s so-cialnokulturnega namreč; dr. Hohnjec zakončuje svoja aktualna izvajanja o konkordatu: Cosmopolita kritično premotriva potek četrtega kongresa tretje internationale. Pregled je zopet z^lo obširen in raznovrsten; med drugim omenjamo poročilo ofedera-riji ruskih republik, kratke vodivne misli o katoliškem šolskem programa, zanimivo poročilo o ustroju batoliških strank т Belgiji, zlasti pa bo marsikoga zanimal oddelek o Slovanskem STetu z mnogim dro- bižem iz vseh slovanskih držav. Kakor vedno so tndi to pot omenjene in ocenjene mnoge domače, zlasti j.a inozemske revije in knjige. — Uprava obenem nujno prosi vse, ki se mislijo na II. letnik naročiti, naj čimprej« vpošljejo naročnino, drugi pa naj list vrnejo, da bomo vedeli, koliko ga tiskati in ne bomo imeli v teli dragih časih nepopravljivih stroškov. ~ Orlovski vestnik. »Orlič« za februar (štev. 6) je dotiskan in ee bo le dni razpošiljal. — V zalogi je le Se prav malo letošnje številke, nato smo morali nekaterim naročnikom, ki *o zahtevali večjo pošiljatev pod skupnim zavitkom, odložiti ugodi'ev do aprila. S 7. številko bomo namreč naklado zviSali in bomo mogli vsem ugoditi. Kjer bi hoteli več naročiti, se javite tekom februarja, da vemo, za koliko naj damo več natisniti. Prvi polletnik se more le Se v prav majhnem obsegu naročiti. — Uprava. Poizvedovanja. Denarnico г malo vsoto denarja ter molkom je predvčerajšnjim izgubila neka gospodična "a potu od Židovske ulice do realne gimnazije. Pošteni najditelj naj odda vsaj molek v naši upravi, ker je isti dragocen spomin. LEPOTA? SVE20ST MLADOSTI? Priljubljeno zunanjost? Vse to si lahko prihranite in za-branite prernno ostarelost edino z racionelnim negovanjem Našega obraza, vaiego telesa, vaših los in zob! Izrednega delovanja so že nad 25 tel priljubljeni Elza-izdelki za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomadn (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elzo-pomada ea rasi los (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote (4 kose z omotom in poštnino 35 Din) in drugi Elza-izdelki, kakor Etza evrt za lase, Elza-voda za usta, Elzo-kolon*ka voda itd ; Lekarnar UUGFN V. FELLER, STUB1CA DON|A, Elzotrg št 154, Hrvatsko. Meteorologično poročilo. Ljubljano 308 m n. m. vlfc. Cas opuo- »»14» Hai-ti-mu tu T ШШ luruio» metel v C L'an,run, litaronen » O Nebo, »etru» iViKTIQ'J » mm 5. 2. 21 h /36-2 5 0-4 obl. 6 .Л 7 h 737 2; 0-6 0-3 lasno V. - 6. 2. 14 h 733 6 6-7 » d. obl. V. ................................................................................ PALMA KaučuK pofpe tniKe in potpUte !MllipHMH!l№iHillR»fJ Prednosti!, eje Cen in znatno tra jni|e nego od kozi! I Va r s t v o proti vlagi i mraza! mit 11m hi » л tirnim 11 v Učenca Pogoje povedo štev. 78. ključavničarsko obrt IF4 takoj sprejmem. KAMNIKU, 6UTNA 7ПЧ Radi naraščajočega prometa in povečanja podjetja IŠČE. dobro vpeljana industrijska tvrdka DRUŽABNIKA oziroma KAPITAL 75 do 100.000 Dfo pod najboljšimi obrestmi. — Cenjene ponudbe pod: »Najboljie obresti 712« na upravništvo SLOVENCA. Graičina v LOKI pri Zidanem mosta potrebuje izvežbanega, neoženjenega VRTNARJA ki dobi hrano in stanovanje ter plačo po dogovoru. Oglasiti so je treba do 16. svečana letos. 720 JURIST URADNIK priden in vesten delavec, ISĆE poganske slnžbe za popoldanski čas in sprejme delo tudi na dom. — Cenj. ponudba se prosijo na upravništvo aSlovenca« nod šifro «MARLJIV*. 710 Bedna zveza Ir Bremena preko Soutbnmp-tona, Cherbt urga v New York potom prekrasnih smerikan-ekih vladnih parobrodov United States Lines. PRIHODNJI ODHODU 1'roaiiinnt Harding; 14. teb. Si miirtc. (ieurge Washington !l. t«l>. sa. maro*. 1'rcsirtcnt Booeerolt «S. tobr. 4. а|Г. Amorça.......II «pr. !«• »»j». Zahteva rte prospekte tn plovne listine Sin IŒ- UNITED STATES LIMES i f. vsemi izpiti in r nekaj upravne prakse išče primerno popoldansko službo. — Pismene ponudbe § pogoji prosi pod ■'JURIST 709« na upravo lista. Stavbeni pisar i" RAČUNOVODJA, izvežban in zanesljiv, ZLU NASTOPITI SLUŽB 3. Gre tndi v drugI kraj. — Ponudbe ca upravo lista pod -IZVEŽBAN«. Sprejmem PLETILKO proti dobremu plačilu. — Naslov v upravi SLOVENCA pod itev. 691. SVARILO! ' : Podpisani IVAN LACKNER. po«et-nik v Črnomlja, izjavljam, d« nisem plačnik za dolgova, ki jih napravi moja žena LEOPOLDINA roj. NOWOTNY, hči pok. pismonole v Ljubljani, Dunajska cesta it. 25. Kateri hišni lastnik H rešil malo, solidno slovensko družino drž. uradnika v Ljubljani iz neznosnega podstrešnega bivanja z oddajo družinskega stanovanja (2 sobi in kuhinja) r mestu? Plača dobro. Ponudbe pod «Nagrada« na upravništvo. Ivan Lackner s. r. Kuharico izurjeno, sarnost., iščem za takoj, za malo, boljšo družino, poleg sobarice. Mesto stalno, , me » т vrt r-rnm « dobra oskrba. Plača mea. 1000 K. Atma "» en PISALNI STROJ ргоааш. Žanić, odv. зорг., Nova Gradiika, Slav. Več povedo v KAMNIKU. Sutna It. 33. Dva plefiSna stroja 7дН t/îilâ Vsem, ki sočustvovali ob priliki smrti našega tnllTdld, nepozabljenega, čast. gospoda, bra^a in strica Mihaela Strašek zlatomašnika izrekamo tem potom паЛо najiskrenejšo zahvalo. Posebno sa še zahvaljujemo preč. duhovščini, katera se je v teko obilnem številu udeležila pogreba. Nadalje pevcem, ki so mu pri odprtem grobu zapeli prelepo nagrobnico, in slednjič vsem ostalim, ki so se v taki množini udeležili pogreba našega nam tako dragega in priljubljenega dušnega pastirja. St. Jeni na Peči, dne 5. februarja 1923. Žalujoče rodbine: Strašek, Žerjav, Bokalič. HffiSMtittbSikftiaaatfcHHBKMaBi» Lepo hrvatsko brinje prodaja tvrdka GERŠAK & C0M LJUBLJANA, Kongresni trg 10. M ( M b № λ fci (i b ш t> u A in te b. k. U to h li 5k ». lu & û NOVOSTI X A PLESNO SEZIJO A. S'nkevic nasl. K. Sesa Ljubljana, Mestni trg 19. veSčo slovenskega ln nemikega jezika in obojne stenograilje, sprejme banka 1Е0 IEDERER _SOMBOR. HIŠA naprodaj ! z dvema sobama, pisarna, kuhinja in velika skladišča z električno razsvetljavo, vodovod ter v hiši trgovina s premogom, drvami, apnom in cementom, leži v bližini Glavnega trga na prometni ulici, se uporabi lahko za majhno tovarno ali za veliko delavnico, prostor je 890 m2., — Kupec lahko takoj prevzame m se vaeli. Cena 225.000 Din, 40.000 Din p» ostane lahko vknjiženo. — M. GRGIČ, Koroška cesta štv. 49, MARIBOR. 707 _ i шшвдздшшдавдшбзиашде riUUuu ПииШШи liifliulu llu P°cen> naprodaj zemljišče, veliko 11.548 m3, ležeče ob deželni cesti izvrsu em po najnovejSi modi. — Fina Ljubljana-Šmartno, oddaljeno 500 m nad izdelava. — Točna postre ba. — Cone poljsko šolo, ali pol ure od Ljubljanske solidne. — A»g. uomč, modu a tel e glavne pošte. Cena 100 000 Din. - Naslov; SP 3 Ska, Ktezovi ni 23 /1. 454 Mirko ŠTEFANOV1C, Gorupova uL 3/П. Radi smrti se da takoj v najem popolno opremljena v Rožri dolini It. 106, pri «Marjaku«, je NAPRODAJ, z lepim ograjenim vrtom, za ceno J20.000 Din. Stanovanje po dogovoru, lahko pa tudi takoj. — Istotam povedo za JW STAVBENE PARCELE poljub, površine, ležeče v Stožicah, skoro ob glav. cesti. Naprodaj pa le do 15. t. m. . U)vec,.. itJ r.i ni: čil pismu, u & Jiaiic In rokavic pri tvrdki: il. S L aitôîMé Д,. Zahvala. Za vse nam izraženo srčno sočutje povodom težke izgube naiegu očeta, gospoda Hlojjzifa LeičEka kleparskega mojstra kakor tudi za časteče spremstvo dragega rajnkega k večnemu počitku izrekamo vsem udeležnikom našo srčno zahvalo. Osobito pa $e zahvaljujemo slavni zadrugi kleparjev In instalaterjev, vsem prijateljem in stanovskim kolegom rajnkega ter ljubeznjivim darovalcem prelepih vencev. Iskrena bvala! V Ljubljani, dne 6. februarja 1923. ŽALUJOČI OSTALL Prostovoljna mm dražba različnega pohištva in dr. stvari se vrši dne 12. L m. na S t a r e m trgn Stev. lia, I. nadstropje, t k h n № eih bbïh bi ша br «i i v večjem kraju Sp. Štajerske. Na razpolago je nekaj 100 m3 dobro izsušenega kolarskega lesa, kot tramov, lat in drugo. To je edina kolarska delavnica v vasi. — Pojasnila daje BOGOMIR KREBS, VILLACH, Widmanngasse 42. Qr. Dralle-jeva ^ша ПГ2]П «, ■ ■ и м м ж sa атиииишчдич Mlad, samostojen, akademsko naobražen trgovec išče SOBO po možnosti v bližini opere, Uceja, dramskega gledališča ali v sredini mesta. Ves dan odsoten. Nekaj dni v tednu sploh ni v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod: ri. R. 1897.« 706 NAPRODAJ je kompletna spalna oprava iz meccsnovege lesa, popolnoma nova. Ogleda «e lahko vsak dan od 8. do 17. ure v dclsvnici Produktivne radrndç pleskarjev, sobo- in črkosllknrjev, Ljubljana, Gosposka ulica itev. 4. :шшшшшшш|штш1шш!111111шш||пт11ш| 1|1М|НИ1М1Н1>ПП|||||||||1||ШМ11Н11|1ПМ|1МИЖ1Н« m lose п1шш!|шшпш1мш|11|1>1| iïFcpI rast las, zabranjuje izpadanje las, srbež Sidžb na glavi, tsontev priiljalcv, Džigljain osvežuje čudovito ta 19 Glavno zaloga: " d. d., oddelek Jurij Oralie Zagreb, Palmatićena и!. br. 66. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Hlode, smreka, jelka. 4 do 8 m dolžine, Trame, vseh dimenzij (monte), Madrlere 75/225 mm, 4 do 8 m dolžine, Deske, smreka foupi Družila IS'rlfa, Lfriblfana KraMa Petra «re 8 Odgovorni urednik: Mib«el Moškcrc v Ljubljanw Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL