TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO IN "KLADIVA R
PRECIZNO NJIiANUJ " ŽIRI
/
1. ŠTEVILKA GLASILA
■f A
1
«
UVODNE 111 SLI IN SEI.JE OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE NAŠEGA GLASILA
Naša želja, da bi imelo podjetje svoje gla.silo, se je izpolnila
Ze dolgo časa se kaže potreba po rednem seznanjanju delavcev glede proizvodnje in poslovanja našega podjetja. Ravno zato smo se odločili za redno izdajanje tovarniškega glasila. V njem bo lahko vsak delavec seznanjen z nastalo situacijo v podjetju za vsak mesec posebej.
Da bi bila vsebina našega lista zanimiva za vsakega bralca, vabimo vse člane delovne skupnosti, da s svojimi sestavki ali vprašanji popestrijo vsebino glasila. Do izida naslednje številke predlagajte naslove posameznih rubrik, ki bi bile stalne, povejte kaj vas zanima, veseli ali teži na delovnem mestu, da bomo poskušali ugoditi vašim željam.
Kot ste lahko ob izidu prve številke glasila videli, le-ta še nima svojega pravega imena. Tudi naslovna stran še nima določene oblike.
Uredniški odbor se je odločil, da bo le to prepustil vaši domiselnosti. Zato vas prosimo za sodelovanje.
Prosimo, da svoje predloge za ime lista ali oblike naslovne strani oddašte v upravi podjetja.
Glavni urednik Mole Vanjo
1
TO VARITA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO IN PRECIZNO MEHANIKO =' K L A D I V A R » ŽIRI
Tako se glasi uradni naslov našega podjetja. Že samo ime podjetja pove, da je to tovarna, ki izdeluje elemente za avtomatizacijo). Avtoma -tizacija je sicer zelo Širok pojem, vendar j beseda av -tematizacija danes že pes -tala stvarnost. Zlasti v industrijsko zelo razvitih državah se avtomatizacija zelo hitro razvija, posebno v industriji, prav tako pa tudi na drugih področjih, življenja kot je v gospodinjstvu, r	gostinstvu, in podobno.
Avtomatizacija poleg velikega tehničnega znanja in izkoriščanja vseh dosežkov znanosti in tehnike zalite -va tudi velika finančna sredstva. Zato se poleg popolne avtomatizacije zelo hitro razvija tudi takoimenovana cenena ali mala avtomatizacija. To: pomeni, da se z razmeroma cenenimi elementi usposobi in adaptira obstoječo opremo in delovna mesta z namenom, da se doseže maksimalni učinek ins tem poveča ekonomičnost količine in kvaliteto izdelkov, da pa se v ta namen
vlagajo minimalna finančna sredstva. Vsekakor pa so osnovni elementi cenene avto -matizacije nepogrešljivi v nadaljni fazi avtomatizacije.
Industrijska oprema je z vidika avtomatizacije v naši domovini močno zastarela in jo bomo morali nujno modernizirati. Vzori iz razvitih držav (zlasti Anglija in Francija) kažejo, da je v ta namen izredno uporabna cenena avtomatizacija. Osnove teh metod so industrijska pnevmatika in hidravlikater izsledki elektrotehnike in elektronike. S temi sredstvi izboljšamo zastarele stroje predvsem v krmilnem in programskem smislu.. Vlaganja v modernizacijo s ceneno avtomatizacijo se amortizirajo v treh do dvanajstih mesecih. Potrebna sredstva znašajo le 5 - 25$ vrednosti ustreznih novih strojev. Možni letni prihranki, samo v slo -venski industriji, ki bi jih prinesla širša uporaba cenene avtomatizacije, znašajo po grobih ocenah več kot milijardo novih dinarjev. Očitno' pomen cenene avtomatizacije pre-ga okvire proizvajalca elementov ali ožje teritorjalne skupnosti, Trdimo: lahko, da spada cenena avtomatizacija med po-
2
m embria nacionalna vprašanja.
Naš proizvodnji program predstavlja zelo pomemben izbor elementov za ceneno avtomatizacijo, Zlasti je tu pomembna skupina vibratorjev z vsemi možnimi priključki in aplikacijami, katerih še zdaleč nismo izkoristili in se iz dneva v dan pojavljajo vse nove in nove varianto in področja njihove uporabe* Druga skupina izdelkov pa so elektromagneti in komponente za hidravliko.
Elektromagnet je nujno potreben element za vse krmiljenje in programiranje hidravlične sisteme. Naša industrija je elektromagnete do sedaj pretežno uvažala* S proizvodnjo črpalnih elementov in v perspektivi za izdelavo kompletnih črpalk in Črpalnih agregatov pa posegamo že bolj zahtevno področje hidravlike„ Pri osvajanju programa hidravličnih elementov je treba upoštevati dejstvo, da se je Litostroj odločil pospešeno razvijati proizvodnjo hidravličnih sistemov in da želi' imeti kooperanta za izdelavo specialnih in standardnih hidravličnih elementov. La se je tovarna Litostroj odločila za kooperacijo prav s našim po-
djetjem, verjetno ni le slučajno , pač pa je zaradi tega, ker kljub nekaterim našim spodrsljajem zaupa v kvaliteto naših izdelkov, kar zlasti velja za elektromagnete. Če upoštevamo stanje in razvoj avtomatizacije pri nas potem ima naše podjetje s tem proizvod-njim programom res zelo dobre pozicijske možnosti za na-daljni razvo-j in razširitev.
Če pogledamo razvoj našega podjetja nekaj let nazaj,lahko ugotovimo, da se je podrtje razvijalo preko vseh najbolj optimističnih pričakovanj. Pričakujemo, da bomo letos dosegli realizacijo preko 6 milijonov N dinarjev, kar je več kot osemkratno) povečanje v 4 letih.
Priznati je treba, da se je naše podjetje do sedaj razvijalo , lahko rečemo, kampanjsko, da je večkrat namenoma moralo pustiti oh strani marsikatere ekonomsko utemeljene akcije in poteze.
Grobo lahko razdelimo razvoj podjetja v te faze:
V prvem obdobnju (leta 68/ Jb t so bile vse sile usmerjene v pridobitev ustreznih prostorov in najnujnejše proizvodnje opreme.
3
re smo si zadali
V naslednji fazi je bil ves napor usmerjen v osvajanje novih izdelkov in formiranju ustreznega programa z obdelavo > tržišča, vs por e dno- s tem pa izboljševanje kadrovske strukture podjetja.
Tretja faza je bila predvsem iskanje kreditov in ustreznih finančnih sredstev, ki so gočile realizacijo letošnjega, zlasti pa še pro-izvodnjega programa za naslednja leta. Jasno je, da se je med tem časom podjetje stalno moralo boriti s težavami likvidnosti, potrebnega finančnega stanja, posebno še v propagandi in širjenju. renomeja podjetja itd«
Lahko rečemo, da smo vse te cilje zadovoljivo, ali pa celo prav dobro rešili, toda mnogokrat je šlo to na ško^-do nekaterih; kvalitet kot so produktivnost, doseganje možnega dobička, uspešnost finančnega poslovanja, skrb za likvidnost, primerni OD in podobno.
Vse to pa so naloge, ki na s čakajo sedaj in s katerimi se gioramo nenehno ukvarjati in jih reševati, prav tako zagrizeno in odločno, kot smo vse ostale naloge, kat e—
V tej akciji pa mora biti vključen sleherni član kolektiva in mora na svojem področju in na svojem delovnem mestu dati od sebe najmanj tisto, kar se od njega pričakuje in zahteva. Z gotovostjo lahko trdim, da je kolektiv "Kladivar-ja" sposoben rešiti te probleme in da jih bo tudi uspešno rešil.
Venče Ambrožič
POLLETNI FINANČNI REZULTAT IN PROBLEMI FINANČNEGA POSLOVANJA V TEJ GOSPODARSKI SITUACIJI
Po zaključnem polletnem obrar čunu za leto 1971 lahko ugotavljamo, da smo poslovali sicer s pozitivnim finančnim rezultatom, vendar je bil ostanek dohodka mnogo pod planiranim. Izraženo v odstotku smo dosegli finančni plan 39$ namesto planiranih 5o$.To je plan,s katerim smo vezani na naše kreditodajalce v osnovna in obratna sredstva.Kolektiv pa si je v začetku poslovnega leta zastavil mnogo večji plan, katerega pa smo dosegli le 3o$.
Če zasledujemo odstotek doseganja postavljenih planov v obdobju zadnjih 3 let, vidimo, da je bila situacija ob polletnih: obračunih podobna lanski • V drugi polovici leta pa smo plan dosegli v višjih odstotkih. Tako lahko tudi letos pričakujemo boljše doseganje plana ob tričetrtle-tju, sploh pa ob zaključnem računu. Pričakujemo, da bomo plan s katerim smo vezani na investicije dosegli loojž, plan, katerega si je zastavil kolektiv pa najmanj 80$. Za naše podjetje bi bil to lep uspeh, ki bi nam omogočal boljše poslovanje v bodočem poslovnem letu.
Ker smo začeli z obsežnejšo proizvodnjo, nam zelo primanjkuje obratnih sredstev, prav tako tudi zaradi hplošne nelikvidnosti v našem gospodarstvu. Zaradi nerednega plačevanja. naših dolžnikov, nam je zelo otežkočeno normalno finančno poslovanje in prihaja do dodatnih stroškov, ker tudi mi neredno plačujemo naše obveznosti.
Vezani pa smo tudi na dolgotrajne, za naše razmere, velike zaloge surovin in nedovršene proizvodnje, ^:ar nam veže veliko sredstev. Vendar na
zmanjšanje zalog surovin ne moremo veliko vplivati, zaradi stanja na trgu. Lahko pa skrajšamo proces proizvodnjama je predolg), kar lahko dosežemo z intenzivnejšim delom prav vseh članov kolektiva.
Naši prodaji je uspelo predvsem v letošnjem letu. prodreti na vse jugoslovansko tržišče, le proizvodnja zaenkrat še ne naredi vse, kar bi morala. Zato pa so zopet tehtni vzroki predvsem v pomanjkanju kvalificirane delovne sile. Za najpotrebnejša osnovna sredstva imamo zagotovljeno s krediti od Ljubljanske banke, Republiškega sklada skupnih rezerv, gospodarski organizacij in komercialnimi krediti.
Tako imamo vse izglede za boljše poslovanje v bodočem obdobju, vendar bomo vse to lahko dosegli le z našim kvalitetnejšim delom ter s skrbnim gospodarjenjem.
Furlan Lidija
KADROVSKA POLITIKA
Čeprav seje naše podjetje v zadnjih nekaj letih precej rezširilo, nas je po šte-
5
vilu zaposlenih še vedno malo.
- • Proizvodnji program našega podjetja za ndaljno obdobje je takega obsega, da bo zahteval zaposlitev še najmanj 5o ljudi. Potrebovali bomo predvsem kvalificirane delavce vseh profilov kovinsko-predelovalne stroke.
V zadnjih nekaj mesecih nam je uspelo pridobiti in zaposliti nekaj KV delavcev, ki so)bili prej zaposleni v drugih podjetjih izven Žirov. Tudi v bodoče bomo radi sprejeli v naš O' delovno skupnost delovne in disciplinirane delavce s potrebno kvalifikacijo,, če se bodo želeli zaposliti v domočem kraju.
Za informacijo (trenutnega) sedanjega stanja navajam nekaj podatkov:
Stanje zaposlenih na dan lo. 8.1971:
Skupaj zaposlenih 78, od tega moških 56 in žensk 24; od tega je nekvalificiranih
delavcev 2 polkvalificiranih 26 kvalificiranih 34 delavcev z nižjo strokovno izobrazbo 5
s srednjo strok.izobraz. 8 z višjo strokov.izobraz. 2 in z visoko str.izobraz. 1
Vajencev imamo v šolskem letu
1971/72	9
štipendistov v šolskem letu 1971/72	8
Povprečna starost zaposlenih v našem podjetju je 29,5 let.
Anka Tajnik
PROBLEMATIKA PROIZVODNJE V SEDANJI RAZVOJNI ETAPI PODJETJA
Problematika proizvodnje v sedanji razvojni etapi podjetja je v tem, da proizvodnja še ni sposobna dosegati željenih rokov kupcev, mnogokrat pa tudi tistih rokov, ki so določeni s terminskim planom in na osnovi teh planov obljubljeni kupcem.
Do prvih zastojev pride že pri nabavi materiala in orodja. Pravilne zaloge surovin, pomožnega materiala in drobnega orodja so zelo, važne za nemoten postopek proizvodnje, vplivajo pa tudi na višino obratnih sredstev.
Finanlni obračun v polletju nam pokaže, da se kopičijo prevelike zaloge nedovršenih izdelkov kakor tudi polizdelkov. Temu kopičenju trenutno ni vzrok v pomanjkanju materiala. Vzrok je velik izmet, ne-dopolnjene serije, zastoji zaradi slabo izbranega orodja,
atev.
neizdelanih dolevnih postopkov, normativov Sasa in materiala« , • .
Vse omenjene pomanjkljivosti povečujejo obratna sredstva, Preveč denarja nam leži, v surovinah, nedovršeni proizvodnji in v drobnem orodju, kar pa ima mnogokrat za posledico blokiranje našega žiro računa.
Vsako podaljševanje pri izvrševanju določene nalogo povzroča večje stroške. Vsaka serija, ki ni izdelana v v določenem času, količini in kvaliteti poveča predvidene stroške in s tem zmanjšuje rentabilnost;.
Iz tega skopega naštevanja lahko zaključimo /posebno, če se bomo v delavnici ozrli ok@li sebe/, da bomo morali planirati nabavo materiala ob pravem času, v točnih količinah in kvaliteti, da ga bomo trošili v planiranem času in količini s čim mnj-šim izmetom, da bomo pravilno vzdrževali stroje, drobno in merilno orodje.
Pri našem delu se bo moral močno povečati čut odgovornosti pri izvrševanju dobljenih nalog z racionalnim izkoriščanjem časa in sred-
Eogataj Rado ŠPORT RAZVEDRILO
V
Prijateljska nogometna tekma ob otvoritvi nogometnega igrišča med »NK ALPINA in NK KLADI VAR" .
Žirovski mladinci so z ljubeznijo in prizadevnostjo do športa uredili nogometno igrišče. Urejanja igrišča so se lotili z vso vnemo. Ob otvoritvi igrišča je bila napovedana tekma med »NK Alpina in NK Kladivar”.
Vsi so pričakovali odlično tekmo in sigurno zmago Alpine. Njihovo moštvo se je zelo resno pripravilo na srečanje z nami, saj so nekateri napovedali celo deset zadetkov v korist Alpine. Tekma je bila napovedana za dan 11.6. 1971. Ob 17 uri smo se zbrali na igrišču. Moštvo Alpine je ob tej priliki nabavilo celo nove drese. Ob pogledu na njihovo moštvo smo skorajda izgubili moralo, saj Kladivar ni bil toliko pripravljen na tako srečanje. Toda uporno smo si želeli vsaj malo športne sreče. Okrog sto gledalcev se je takoj razdelilo v dva tabora vnetih navijal-
cev.
Za Kladivar so igrali:
1.	Jereb Franci - vratar
2.	Čelih Izidor
3.	Bogataj Jaka 4-. Oblak Franc 5* Kopač Milan
6.	Mihevc Gregor
7.	Furlan Ciril
8.	Kopač Franci
9.	Krvina Rajko
10.	Kepic Marjan
11.	Kopač Janez.
Rezerva: Zemljarič Marjan
Gladek Dušan
Tekma se je pričela točno ob napovedanem času, precej razburi jivo. Zadetek za Alpino so dosegli v 2o. minuti igre.
V	5o. in 67. minuti so dosegli še nadaljna dva zadetka. Moštvo Alpine je bilo na višku zmagoslavja. Ker pa je žoga okrogla, pa temu le ni bilo tako.
Po dolgotrajni borbi je v 76. minuti igre naš levi napadalec Mihevc Gregor z glavo dosegel najlepši zadetek v tej tekmi.
Ta udarec je bil za nihovega vratarja neubranljiv.
V	82* minuti je sodnik piskal enajstmetrovko v korist Kladivar ja. Streljal je naš vratar Jereb Franci in s tem do.-
Glavni urednik: Mole Vanjo-Člana odbora: Pivk Stane, Furlan
segel drugi zadetek za naše moštvo. Da,tudi drugače ga moramo pohvaliti, ker je dobro branil svoja vrata. Tako se je tekma končala 3:2, v korist Alpine.
Moštvo Alpine je seveda zmagoslavno zapustilo igrišče. Moram reči, da se je naše moštvo zelo trudilo, da bi se čim-boljše izkazalo. Toda naše geslo je: "Ni važno zmagovati -temveč sodelovati". Gledalci so bili videti navdušeni z igro obeh moštev. Upam, da bo prišlo še več gledalcev na povratno tekmo in bodrilo moštvo k zmagi.
Furlan Ciril
HUMOR
Zmota:
-	Ali je res, da si zapustil Pepco?
-	Da, tisto, kar sem mislil, da je pri njej strast, je bila astma.
Dva prijatelja:
Franci: Danes sem se odločil,
da se na mrtiro napijem. Nace:	Oh, dragi, da umrem s
teboj•
Oče štirih otrok:
-	Poslušaj Franca, meni se zdi, daJakec ni moj sin.
-	Kako lahko kaj takega trdiš, samo Jakec je tvoj sin.
Pri zdravniku:
-Doktor, moj mož celo noč govori v spanju.
-Gospa, dovolite mu čez dan priti do besede.
Ciril.
Furlan Ciril